NOnina plačana v gotovini. Leto IV., št. Ljubljani, dne 15. maja 1934. Cena Diri Napadi Vedno se dobe na svetu ljudje, ki nimajo in nočej o imeti drugega dela, kot da povsod s svojimi nastopi, dejanji in besedami podirajo vse, kar je dobrega, koristnega in po­trebnega. Ti večni nergači in zlobneži v kali ogodrnjajo vsak poizkus, vsako začeto delo, ne da bi napravili sami kaj boljšega, da bi pomagali svojemu bližnjemu, kakor edin o mogoče to, da si polnijo iz žuljev in bridkosti bližnjega svoj lastni nenasitni žep. Takim ljudem tudi lastno ljubosumje in ogabna nevoščljivost ukazujete sovražiti in poteptati vse, kar kdo drugi napravi v blaginjo svojemu sorojaku. Žal, da se ta nelepa lastnost pojavlja tudi med nami Slovenci in ravno oni, ki bi morali biti veseli vsakega pokreta, ki služi v dobro državi in narodu, se najbolj obregujejo ob vsak po­izkus azdravIjenja naših težkih gospodarskih razmer. Ko s o naši clobrovoljci zbrali okoli sebe rezervne častnike, inva­lide, četnike in bojevnike, da gredo v skupno borbo za pra­vice vsega našega naroda, so gotovi ljudje takoj začeli go­njo proti temu pokretu z najbolj ogabnimi sredstvi, z de­nuncijacijami in grožnjami, da bi že v kali zadušili idejno visoko stoječe stremljenje izboajšanja težkih gospodarski h in socijalnih razmer. Predvsem so to ljudje, ki so leta in leta izžemali slovenski narod in ga spravili na beraško pa­lico. Nele da so ga gospodarsko uničili, hoteli so ga tudi zasužniti v kulturnem in prosvetnem ozira, In vse to le radi tega, da si preko trupel obdrže moč proti volji naroda . Ta­koj so jim postali nevarni tudi bojevniki, ki so se zbirali, da počaste svoje umrle tovariše, da (pomagajo iz svojih sredste v Lajšati bedo vojnim vdovam, sirotam in invalidom ter da opozarjajo na krivice, ki se gode vsemu narodu. Kdo se ne spominja ostudnih napadov, ki so se zbrali bojevniki prvi č na Brezjah, kdo ne ve za razna namigavanja pri odkritjih vojnih spomenikov, kdo ni slišal neprimernih opazk in ostudnih podtikavanj na račun organizacije bojevnikov? ! Preko vsega tega so šli tovariši-bojevniki, ne meneč se za napad z desne ali leve. V organizaciji bojevnikov je bil vedno vsak dobro došel, nihče ni nikdar nikogar vprašal, kakeg a političnega ali svetovnega nazora je, glavno je, da ima srce za svojega bližnjega, da je dober, iskren in pošten tovariš in da priznava načela miru, svobode in pravičnosti. Skupine bojevnikov so se množile, število članov je rastlo, prirejala so se zborovanja, shodi in sestanki, izgledalo je, da postane bojevniška organizacija najmočnejša sila pri našem narodu . Začeli so se zopet ogorčeni napadi na delo in voditelje te organizacije. In ko se je ustanovila nova organizacija, so začeli bojevnik e ponovno z vso silo napadati, lasi dobro vedo, da tvorijo bo­jevniške skupine le peti del organizacije Združenja borcev Jugoslavije . Ne upajo si napasti ne dobrovoljcev, ne invali­dov, ne rezervnih častnikov in ne četnikov, le bojevnike si privoščijo, češ : zgrabimo take, ki nimajo zaslombe zgoraj . Povemo pa vsem : imamo zaslombo, ta zaslomba je v nas sa­mih in v našem narodu, ki pozna naše delo in naše uspehe za blaginjo posameznika in družbe. Zato le naprej z napadi, tudi s tem (pospešujete naš razmah, ker naša zmaga je go­tova, saj je naša smernica le blagor naroda, ker smo si za­pisali na svoje geslo : mir, svoboda, pravičnost . Bojeviiiše skup ne „Boj ” Nekatere skupine bojevnikov danes ne vedo točno, v kakšnem odnosu so do Združenja borcev (Boja) in kakšen je sploh njihov današnji položaj . Smo jim sicer razložili marsikai, vendar ne bo odveč, ako jim stvar ponovno po­jsnimo. Po pravilih Združenja zamore pristopiti vsaka posamezna skupina kot kolektiven član k >Boju«, kar se je tudi zgo­dilo. Zastopniki vseh bojevniških skupin so soglasno pri­stali na kolektiven pristop k >Boju« ter izvolili svoje 3 za­stopnike in 3 namestnike ter 9 članov za banovinski zbor . Vsi ti zastopajo bojevniške skupine pri >Boju«, vendar p a imajo skupine napram novemu združenja tudi svoje obvezno­sti : to je tla delujejo po načelih >Boja«, ki so zapopaden a v glavnih pravilih združenja, katera so skupine tedaj na­čelno sprejela in se s tem moralno obvezala, izpopolnjevat i jih ter se po njih ravnati . Tu pa niso samo načela, temveč, ta nova pravila vsebujejo prav za prav celotni progra m >Bojax, to je široko zasnovani program. In to je glavno, kar daje bojevnikom novih moči in pa tako širokih razmahov. Dalje so tedaj pred prvim banovinskim zborom zastopnik i vseh bojevniških skupin soglasno pristali v to, da odva­jajo bojevniške skupine po 2 Din letno od vsakega svojega člana >Boju« in so torej sprejele s tem tudi materijelno ob­veznost napram novemu forumu. Pripominjamo, da plaču­jejo nove krajevne organizacije po 3 Din od člana. Skupine pa so naročile svojemu zastopstvu, naj jih res-nično zastopa pri združenju ter se skuša tudi primerno uve­ljaviti v novem vodstvu. Delegacija je nalogo sprejela in jo tudi v polni meri izpopolnjuje . Kajti glavna trojka zastop­nikov bojevniških skupin deluje v vodstvu >Boja«, kjer se uveljavlja v polni meri, medtem ko je en namestnik pred­sednik nadzorstva, drugi je urednik >Preloma«, a tretji je urednik >Bojevnika« . Skupine so pa tedaj tudi naročile svoji delegaciji, naj se čimprej izpremene pravila >Boja«, ki naj povsem ustrezaj o potrebam gibanja ter zasigurajo enotnost organizacije. Z drugo besedo : pravila naj bodo enotna za vse, za bojevnike in borce, in naj odpadejo vsi dvomi in pomisleki razliko­vanja med enimi in drugimi. Delegacija je ta sklep svo­jih skuipin formulirala in ga podala tedaj banovinskemu zboru, ki je ta predlog soglasno sprejel. Naloga prihodnjega banovinskega zbora pa je, da ta sklep izvrši in izpremen i pravila. Razlikovanje med bojevniki in borci mora izginiti . Slišimo opazke posameznih članov naših skupin : Kaj smo? Smo borci ali smo bojevniki? Eno ali drugo . Toda mi smo bojevniki in hočemo bojevniki ostati! — Naš odgovor : vseeno je, bojevniki ali pa borci, pomen je isti in isti na­ men in cilj. Glavno je:,isti program, ista načela, enotni na ­ stopi in pa skupni boj ! Ne bodimo malenkostni v velikem času ! Dalje slišimo očitke od nekaterih : »Zakaj ne ustanavljate samih bojevniških skupin? Čemu te nove krajevne organi­ zacije, ki jih celo vi delegati pomagate ustanavljati?«. Tudi na ta očitek smo dolžni odgovora. Mi se pri Boju uveljav­ ljamo, pri Boju delamo in hočemo na vsak način soodloče­ vati. Mi ustanavljamo bojevniške skupine tam, kjer to iz­ recno žele, usiljevati pa ljudem starih pravil skupin ne mo­ remo. Skrajni čas je, da si ustvarimo enotna pravila. Ljudje hočejo enotnosti, hočejo sloge, discipline in mi sami jo pro­ pagiramo. Saj vsaka skupina na ustanovnem občnem zboru soglasno sklene kolektiven pristop k Boju. Popolnoma pra­ vilno in logično, ker kam naj se drugam priključi ? Ako hočemo gibanju pomagati in v njem soodločevati , tedaj moramo reči samo eno : čimprej likvidirati z vsemi starimi predsodki in kolebanji! Novi čas nas sili k temu in naše misli moralno usmeriti v novi tok . Matičič . Nasa načela Kruha je pri nas dovolj in vendar toliko ljudi prosi zanj. Zakaj to? Večina trdi, da je temu vzrok kriza, mi, bojevniki , pa pravimo, da je to le radi izrodkov sedanje dobe, ke r povsod primanjkuje svobode, pravičnosti, poštenja in iskre­ ne, požrtvovalne ljubezni. Vsa nesreča sedanjih dni izvira iz gospodarske in socijalne nemorale. Zato smo mi, bojevniki, od vsega pričetka za pošteno, pra­vično in svobodno ureditev naših razmer, za člane morem o priznati le one, ki so za ta načela in ki so voljni, da v svojem področju hočejo ta načela uveljaviti . Mi, bojevniki, smo torej za zdrave in urejene gospodarske in socijalne razmere, ker so le te predpogoj za skupno so­žitje posameznikov in družbe. Mi, bojevniki, priznavamo osebno lastnino in smo za pravično sodelovanje kapitala z delom. Nemogoče ali nespametne zahteve bojevniki odločno odklanjamo. Mi, bojevniki, smo za pravico in smo proti korupciji . Ob­ sojamo vsako izkoriščanje posameznika in zahtevamo, da dobi vsak za svoje delo pošteno plačilo ter da se vse javno življenje usmerja v korist celote . Mi, bojevniki, hočemo mir, ker vemo, da je le v miru mo­goč napredek in razvoj posameznika, naroda in države. Mi, bojevniki, smo od vsega početka nadstrankarski, ke r hočemo samo dobro posameznikom, narodu in državi. Člani skupin bojevnikov so lahko pristaši vseh mišljenjin naziranj, vendar smo si enodušno za mir, pravico in svo­bodo. Kdor teh gesel ne priznava, ni bojevnik in ne spada 3 bojevniške vrste . Skupine bojevnikov so nepolitične orga­nizacije in imajo določeno področje. Tovarištvo Da! Poznali smo se pred 16, oziroma 20 leti, ko smo bili daleč od doma si v želji edini : Domov! Domov, k svojim dragim, ki nas težko pričakujejo in ki so si v skrbeh za nas. Obudili smo vse nekdanje grehe in sklenili živeti doma 3bratski slogi. Pripravljeni smo bili trpeti najhuje samo brž domov . Ramo ob rami smo se borili, si zaupali skrivnost i in vzajemno kadili cigaretne ogorke . To smo bili mi tova­riši. Naših misli pa niso bili vojni dobičkarji in dobavitelji, ki so si želeli in molili za dolgo trajajočo vojno. Komaj pa smo prišli domov, smo že pozabili na naše takratne obljube 3 strelskih jarkih na bojnih poljanah . Začeli so se prepiri, sovraštvo, preziranje itd. in razdvojili smö se v dva tabora. Takrat smo si želeli miru in dosledno si ga še danes želimo , samo da s,o naše današnje želje v manjšini. Ali morda n i tako ? Poglejmo okrog sebe in videli bomo velik krog pesi­mistov, ki nas gledajo od strani in se od daleč za nas po ovinkih zanimajo. Pokret bojevnikov ni >Fata morgana«, ni oborožena sila, ni zatočišče privilegirancev in tudi ne išče zmage nad sovražniki. On hoče zmagati samo z idejo bratske ljubezni, medsebojnega spoštovanja, miru, svobode in pra­vičnosti. Takih misli so tudi bojevniki v drugih državah, ko ­der so organizirani v milijonskih številkah, a >Fidac< in >Ciamac( pa sta njim voditelja. Še je čas, da se oklenemo teh zvišenih ciljev. smo si bili v ,boju in ognju tovariški , toliko bolj bi si lahko bili danes v svobodni domovini, za katero smo se borili. Ali je sploh pametno, da se prepiramo, se eden drugega izogibamo in obdolžujemo raznih dejanj, da si našo kratko dobo življenja zagrenjujemo z zahrbtnimi napadi, sovraštvom itd .? Pozabimo te stvari in začnimo v slogi zbirati naše prijatelje in sovražnike, nudimo njim go­stoljubnostinbodimo korektni. Podajmo si bratsko roke in skrbimo za boljšo bodočnost nas in naših potomcev. S tem,da si naših misli, ni dovolj. Sodelovati moraš aktivno in pridobi v naš krog vse svoje prijatelje in znance. Pa tudi sam pristopi . Imej vedno v mislih naš pokret in ne vmeša ­vaj politike ter ostani političnega prepričanja, kakor hočeš . pa misliš, da tega tebi ni treba, potem pa ne odbijaj še drugih. Propagiraj samo to, kar ti vest veleva, da je dobro in da je najboljše. Samozavest Evo, Vam resnične zgodbe : Bil sem na nekem banketu. Ker je na banketih navada, da setamnelejein pije, temveč tudi govori, so govoril i tudi na tem banketu razni govorniki. Ponavadi je izgovor­jenih ob takih prilikah precej fraz, toda kar sem čul tukaj , je moralo zbosti vsakega, ki ima še količkaj narodne zaved­nosti. Govornik X je hvalil goste, katerim na čast je M1 prirejen banket z zelo vznešenimi besedami, kar je vse prav v redu. Toda pri tem je tako poniževal Slovence, češ, da nismo nič, da smo vse prejeli od gostov in sicer od . do . . . menda zadnjega sluge, ki so nas vsi šele nekako vzgojili in nam povedali, da smo Slovenci, Jugoslovani in Slovani sploh. Če je človek poslušal to poniževanje, bi res mislil, da nimamo niti Prešerna, niti Cankarja, ne glede na razne kulturne in gospodarske samolastnosti itd. Tako govorjenje mora napraviti na tujce prav zelo porazen in ponižujoč vtis . Saj to se je opazilo kmalu pri odgovoru gosta-tujca, ki je v živahnih in vznešenih besedah slikal svojo domovino, poto­vanje in zasluge svojega društva ter omenjal vse drugo l e v toliko, kolikor je bilo potrebno. Mislil sem si: les se prid' učit . Da, manjka nam samozavesti, one žive, trdne in odločne zavednosti, iz katere se spozna, da nismo narod sužnjev in hlapcev, ampak gospod, ki ima iste pravice bivanja pod bož­jim soncem kot njegov morebiti večji sosed. Če pri naši inteligenci ne bo prodrla ta zavest, kako naj to zahtevamo od drugih stanov. Slovenci smo raztreseni in razkropljeni po vsem svetu, zato je tem večja naša dolžnost, da se zavedamo svojega jezika in rodu. Nič klečeplazenja, nič milosti, ampak samo našo pravico in naše upoštevanje tudi pred velikim svetom . Radar bomo udarili po mizi, takrat nas bodo šele poslušali in upoštevali, Skupine, elane in naročnike opozarjamo in prosimo , da n e nakazujejo naročnine in drugih prispevkov na cek, račun bivše Zveze bojevnikov št. 14.160, ampak edino le na ček. račun lista »B ojevnik« št. 13.051. Cuvajio našo zemljo ! V Celovcu izhaja revija »Kärnten<, ki jo izdaja deželn i urad za tujski promet na Koroškem . Urejuje jo ponemčeni Slovenec Pi-idrih Perkonig. V prvi številki 10 . letnika se na­haja daljši spis glavnega nemškega plebiscitnega bojevnik a dr. Hans 'Steinacher-ja: Der Freiheitskampf in Kärnten (1918 do 1920) — Bog za svobodo na Koroškem (1918 do 1920) . Ste:eher piše : »Velika avstro-ogrska država je raz­padla, gospcTearstvo Habsburžanov je bilo klaverno končano . Pisali so začetek novembra 1918. Z laških bojišč so vreli nazaj razrešeni regimenti . V tem času splošne zmede s o vdrli v ju‘no Koroško Jugoslovani, ki so jih vodili časti­hlepni mladi častniki. Novoustanovljena vlada v Ljubljani je podpirala njihovo protipravno početje pod pretvezo, da hoče koroške Slovence rešiti izpod nemškega jarma . mnogo stoletij pa prebivajo Nemci in Slovenci na Koroškem mimo skupaj. Zadnji govorijo čisto posebno narečje, ki se zelo razlikuje od slovenskega jezika . Lepo, mirno in res vzorno razmerje, ki je trajalo skozi stoletja, pa so polagoma motili brezvestni, priseljeni hujskači, ki so s silo sejali ne ­slogo. V začetku decembra 1918 so se Jugoslovani vgnezdili v južni Koroški. Od Podkloštra je segalo njihovo gospod­stvo doli po vsem Rožu ; sodnijski okraji Borovlje, Veliko­vec, Železna Kapla in Pliberk so bili po večini v njihovi oblasti.< Itd. Oglejmo si nekoliko Steinacherjeve trditve, ki jih prinaš a v uvodu svojega spisa Steinacher kakor tudi drugi nemški pisci slikajo Jugo ­slovane kot vsiljivce, ki so vdrli na Koroško, kjer po nji­ hovem mnenju niso imeli ničesar iskati . A dejanski položa jje bil tale : Slovensko ozemlje na Koroškem je segalo ob razsulu stare monarhije in sega še danes do vrh Dobrača , vrh Osojskih Tur med Vrbskim in Osojskim jezerom, do vrh Sv. Helene nad Celovško ravnino in nad Gosposvetski m poljem, do vrh Svinje planine za Velikovcem, do vrh hri­bovja, ki se razprostira med Dravo in Št. Pavlom v Labotski dolini. Ta slovenska in slovanska zemlja je bila po razsulu stare monarhije brez gospodarja . V bojih za Koroško je šl o za ta kos slovanske zemlje. Po razsulu stare monarhije s o imeli po narodnostnem načelu Slovenci in Jugoslovani do te slovanske zemlje nesporno pravico. Jugoslovani niso hle­peli po nemški zemlji, niso hoteli Nemcem vzeti njihov e nemške zemlje, marveč so zahtevali samo svojo slovansk o zemljo. Preveč pa so se zanašali na pravičnost sveta in so mislili, da jim ta kos slovansko zemlje itak ne odide in za­tegadelj Slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom vred niso nemudoma po razsulu stare monarhije zasedli. Izkazalo pa se je, da je v takih slučajih edino pravi re­cept : nemudna zasedba, tako kakor general Maister na­pravil z Mariborom . Da general Maister ni bil tega storil, bi bili po vsej verjetnosti dobili tudi na Štajerskem kak plebiscit, ki bi bil bržkone podobno izpadel, kakor je na Koroškem. Kajti Nemci so skozi stoletja in zlasti skozi zad­nje pöl stoletja pred razsulom stare monarhije s polno paro potujčevali naše ljudstvo na severni periferiji. Tako so mogli pisati po koroškem plebiscitu, da so pri plebiscitu zmagali, »wie es auch nicht anders zu erwarten war (kakor tudi n i bilo drugače prieakovati) . < Skozi dolga stoletja in zlasti zadnje pol stoletja so potom šole potuf4evalnice uganjali najbrezobzirnejše nasilje nad našim liudstvom — in potem naj se to ljudstvo svobodno odloči?! Nemška šola je slovensko ljudstvo preparirala za nemško plebiscitno zmago! Nemška plebiscitna zmaga o d 10 . oktobra 1920 temelji na najbrezobzirnejšem nasilju ! Kakšna je moralna vrednost takšne zmage? Ničeva ! Nemci se seveda sklicujejo na >nemška« mesta! A zakaj so mesta: Celovec, Beljak., Velikovec, Pliberk, Borovlje >nem­škanemška< mesta, ker so pred par desetletji uganjali ondi nad našim življem slično nasilje, ka­kor ga uganjajo še zdaj na Koroškem . To so dejstva . A Steinackerja in tovariše bi zastonj sku­ šali prepričati o njihovi resničnosti. Oni štejejo Koroško za nemško deželo, za svoj življenjskih prostor — in basta! Za­stonj bi bilo apelirati na njihov čut pravičnosti. Oni so v tem pogledu čisto gluhi. Oni bi bili čuli in razumeli samo oni glas, samo ono govorico, ki so jo v Parizu formuliral i takole : >Če ste bili prepričani, da je Koroška vaša, zakaj pa je niste pravi čas zasedli?c — Bili smo pač mlad, ne­izkušen narod in zato smo naivno zaupali na pravičnost sveta. Bili smo kakor neizkušen, mlad človek, ki ga rafini­rani svet z lahkoto prevari. Toda mi se hočemo iz zgodovine nekaj naučiti . Steinacher pravi, da koroški Slovenci govore posebno narečje, ki se zelo razlikuje od slovenskega jezikat. -- Od katerega slovenskega jezika ? Od pismenega ? No, tudi ostal a slovenska narečja se razlikujejo od slov. pismenega jezika ,in tudi nemška narečja se zelo, še mnogo bolj kot slovensk a od slovnskega, razlikujejo od nemškega literarnega jezika . Sicer pa je na Koroškem več slovenskih narečij in so ona,ki se govore bližje Gorenjski, bolj podobna gorenjskem u slovenskemu narečju ; ono pa (podjunsko), ki govor ibližje Štajerski, pa je bolj podobno štajerskemu slovenske ­mu narečju. Kako naj dr. Steinacher sodi o tem, ko niti slo­venski ne zna ? Koroški slučaj nas uči, kako moramo čuvati našo zemljo ! Korotanec. Jrav1janska in narodna zavest med bojevniki Neprestano je na dnevnem redu razmišljanje o naeiona­lizmu . Zgledi okrog nas so zapeljivi in večajo evropski kaos . Spričo tega nastane vprašanje, kakšen je in kakšen bodi nacionalizem pri nas v naši državi. Naša narodna država je nastala ob koncu svetovne vojne . Jugoslovani smo izšli iz svetovne vojne čistih rok in čiste vesti. Nikomur nismo prizadejali krivice, nikomur nism o odvzeli niti pedi njegove posesti . Kar smo pridobili na ozemlju, smo pridobili, ker jezikovno ali pa tradicionaln o pripada naši skupnosti . Pa ne samo, da nismo nikomur nič odvzeli, še več. Naši bratje, bratje po jeziku in krvi, ječe pod tujim jarmom . Nimajo niti svojih šol, niti svojih duhov­nikov . Vse so jim vzeli, zapirajo jih in streljajo v hrbet A pri nas? Pri nas uživajo tuje narodne manjšine najvišj e državljanske svoboščine . Imajo svoje šole, svoje učitelje,svoja društva, sploh vse, kar si moremo misliti. Velika je razlika med ravnanjem tujih >kulturnejših< narodov z na­šimi manjšinami na njihovem ozemlju in ravnanjem naše države z njihovimi manjšinami na našem ozemlju . Razlika kakor med dnevom in nočj o Nismo delali krivice in je tudi danes ne delamo . Zato pa se nahajamo v povsem drugačnem položaju kot nekatere na­ših sosednih držav. Ni potrebno, da bi se oboroževali do zob, kot to delajo drugi. Saj nismo nikomur storili krivice,zato tudi ni potrebno, da bi storjeno krivico čuvali z obo­roženo silo . Zato tudi zopet ni potrebno, da bi svoj narod razburjali s kakim nacionalizmom, ki bi bil gluh in slep za pravico in pravičnost med sosedi. Kako bi pravično uredili razmere med našo državo i n našimi sosedami? Ob nekih predelih naše državne mej e živijo deli našeag naroda v tuji državni skupnosti . Ti deli so živi deli naše krvi in našega jezika. Pravičnost bi zahtevala,da bi dotična državna skupnost dejala : »To ni naša zemlja , vaša je, vzemite si jo in uredite jo po svoje, preteklost pa bodi pozabljena!e Na mah bi bilo rešeno evropsko vpraša ­nje, polovica »problemov< bi bila rešena. Ko bi vsi tako na­ redili, bi bil svetovni mir zasiguran, razorožitvena konfe­renca bi imela potem kaj lahek posel, mir božji bi zavladal v svetu . To bi bilo pravično, toda kdo bo napravil to? Ker pa se to še ni in se najbrž tudi nikdar zgodilo ne bo, so potrebni razni nacionalizmi kot nadomestek za pravičnost . Kakšen bodi naš nacionalizem v naši državi ? Izhajajoč iz pravkar povedanega, smemo reči, da bodi naš nacionalizem povsem drugega značaja kot nacionalizem po drugih državah. Ker nismo nikomur storili krivice, ni po­ trebno, da bi bil naš nacionalizem agresiven, napadalen. Na zunaj se kaži naš nacionalizem v poudarjanju samega sebe , svoje lastne narodnosti . >Vi ste tu, a tudi mi smo tukaj. V poštenih pravičnih stvareh delamo lahko skupno za prospeh vse Evrope. pa kdo hlepi po nas in po naši zemlji in če hoče delati proti nam, naj ve, da v Jugoslaviji biva rod, ki je že pokazal, kaj zmore in kaj zna Na znotraj pa se izražaj naš nacionalizem v skupnem delu in medsebojnem spoštovanju vseh delov našega rodu . Po besedah našega suverena ostanemo : >Slovenci — Slovenci, Hrvatje — Hrvatje, Srbi — Srbi, vsi pa Jugoslovani .< Vsak izmed nas ima svojo tradicijo . Tradicija Srbov se vleče od ustanovitve prve srbske države pod Stefanom Prvovenča­nim, pa preko Kosovega polja ter Kumanova do Soluna in Beograda. Hrvat ima svojo tradicijo od naselitve pa preko Tomislava do razpada bivše podunavske monarhije, a Slo­venci jo imamo od Volkuna pa preko Ernesta Železnega' do "nesrečnih žrtev, pokopanih na ljubljanskem strelišču Višek naše tradicije pa je spomin na Doberdob in Sočo , kjer sta Bosanac in Slovenec roko v roki s svojo krvjo bra­nila to svojo, to našo zemljo. S svojo krvjo sta, čeprav pod tujim jarmom, pomagala ustanavljati to našo kraljevino Ju­goslavijo . To je naga tradicija, naš ponos, naga jugoslovanska zavest. Ta naša narodna zavest bodi podlaga naši državn i ideji, bodi vodilo našemu nacionalizmu . Vsi trije bratje sm o pomagali ustvarjati to državo, nikdar nam niti na misel ni prišlo, da bi jo rušili. Pot v robstvo Bilo je nekega dne meseca avgusta, ko se je raznesla po tabo­ rišču vest, da odidejo v domovino Nemci in Madžari. Po domu in domačih se nam je itak vedno tožilo. Ob prilikah,, ko vidiš, da drugi res odhajajo, se zbudi v človeku najgloblje domotožje. Kakor pri vseh važnejših vprašanjih, se je tudi sedaj zbrala naša petorica na posvet. Mišljenja smo bili, da bi se morda le kako dalo »uštu­liti« Nemce. Šli smo na raport kot »trdi« Nemci . Zgodilo pa se je drugače, kot smo se nadejali. Ko nam je komandant, ki je bi l sicer Italijan, pa je bolje govoril nemško kot mi, temeljito izpra­šal vest, je za »trdega« in pravega Nemca pripoznal le tov . Mi­klavčiča. Vse druge pa je nagnal, češ, vi ste le »mehki< Jugoslo­vani. Tudi tov. Miklavčič bi sicer delil to usodo z nam, pa imel je srečo. Bil je ljubljenec komandanta in njegova desna roka zlasti v blagajniških zadevah . Že nekaj dni zatem se je res pojavil par­nik >Abazziao Vkrcali so se nanj vsi Nemci in Madžari, z njim i pa tudi naš »najvišji« tov. Gani Miklavčič, ki mu je uspelo, da je postal >Ani< Nemec. Za svoje bivališče v >domovini< si je do­ločil Bischofshafen na Solnograškem . Prav dobro je vedel, da b o od tam lahko dosegel svoj rodni kraj Trbovlje . Z žalostjo v srcu smo se mu ginjeni zahvaljevali za vse dobrote, ki so jih bili po njem deležni Slovenci in drugi Jugoslovani, zlasti pa naša peto­rica. Naročali smo mu pozdrave za naše domače, obenem pa ga prosili, naj kako doseže, da tudi nas izpuste. Vse to nam je ob­ljubil in tudi izvršil. Že po enem mesecu sem prejel razglednic o iz njegove nove »domovine, v kateri mi je kot »očee sporočil, da se je vsa moja rodbina naselila v Bischofshofnu . Jadrno sem jo zopet mahnil na raport ter zahteval, da se mu repatrira. Zaman ! Komandant se ni dal omehčati), pač pa me je potolažil, da odidemo v nekaj mesecih tudi mi . Po odhodu tov. Miklavčiča smo ostali kar brez poveljnika »Re­parteo Življenje je postalo pusto . Zgubili smo pač zaščitnika, ki je bil obenem tudi velik humorist. kantina je nekako same­vala in nismo imeli več tistega veselja v nji. Sicer pa je bila ta naša kantina, ki nam je ob gotovih prilikah prinesla toliko veselja ,nekega dne nenadoma zaprta in povrh vsega še zapečatena . Kaj se je zgodilo.? Že prej enkrat sem omenil, da smo v kantini zam e njavali nove obleke, ki smo jih dobili, na stare, izkupiček pa sm o »pretopili« in pognali po naših vedno suhih grlih . Kantiner tov. Miletič je vestno in vztrajno zamenjaval pri mornarjih ravno iste nove obleke za vino in druge dobrote . To pa je bilo strogo prepo­vedano . Kako se je to izvedelo, nismo nikoli dognali . Najbrž pa se je našel »dober« tovariš, ki je izvršil to podlo delo. Naj je že bilo kakorkoli, tovariš Miletič je bil ponoči aretiran in uklenjen odve­den na ladjo, ki ga je odpeljata v Sardinijo pred vojno sodišče . Kljub žalosti radi zaprte kantine), pa smo vseeno pričeli stikatokoli nje, ugotovili smo, da je napolnjena in skrbno zapečatena . Prav dobro smo vedeli, da je v nji vse polno raznih dobrot, k i bi se našim želodcem prav prilegale. Najbolj nam je dišala slanina, ki je visela na železnih kavljih nad ognjiščem . Vedeli smo tudi,da bo vse to postalo plen naših >patronov4, poleg tega smo p a tudi vedeli, da vse to z žalostjo ogleduje tihi družabnik tovariš a Miletiče., tov. Bogdan, za katerega pa oblasti niso vedele in so ga pustile v miru. Sestali smo se v tov. Bitenca na posvet, kajstoriti? Kaj kmalu smo si bili edini v tem,, da je bolje, da po­spravimo kar je v nji, kakor pa naši »gospodarji« . Ivan Rozina. (Dalje Dopisi Delegacija bolevnikov pri »Boju« sporoča vsem bojevniškim skupinam, da se bo vršil delegatski s e s t a­n e k za vse skupine bojevnikov predvidoma v nedeljo 17. junija t. 1. v Ljubljani, o čemer bomo točneje sporočili po okrožnici . Javili bomo dnevni red, kraj in uro. Pozivamo pa vse, da ohranijo strogo disciplino in se mv­najo le po naših navodilih, to je po navodilih delegacije. Ker bolj kot kdaj nam je potrebna zdaj železna disciplina, pa lojalnost napram velikemu gibanju, kajti čas postaja sila rasen. Dalje izdelujemo navodila za delo skupin in jih bomo razposlali prihodnje dni na vse skupine bojevnikov in na krajevne organizacije »Boja« . Ponovno opozarjamo na diskuzijske večere »Boja«, ki se vrše vsak petek zvečer ob 8. uri v Trgovskem dom u v Ljubljani. Tu se razlagajo smernice »Boja« ter vsa pereč a vprašanja novega gibanja. Pristop imajo zastopniki skupin in tudi posamezni člani, ki se zanimajo za »Boj« in njegovo gibanja, zlasti govorniki, predavatelji, pisci in organizatorji. Ti večeri so ugodni zlasti za ljubljanske in okoliške skupin e in člane. Delegatski zbor skupin bojevnikov se je vršil v nedeljo, 13 . maja t. 1 ., v Trbovljah, kakor je bilo sklenjeno na zad­ njem občnem zboru bivše Zveze bojevnikov. Zbor je otvoril in vodil predsednik trboveljske skupine tov . Ratej, ki je v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče delegate, kateri so zastopali 16 skupin. Nato je poročal sam o delu pri >Boju.z , ki so bili vsi trije naši zastopniki v Boju zadržani na raznih shodih. Za njim je spregovoril predsednik >Boja« tov . Ku­ster, ki je pozdravil zborovalce, jih bodril za skupno delo in želel skupinam mnogo uspeha. 0 našem tisku in o vpra­šanju združitve listov Bojevnika in Preloma je 'poroča l stvarno in izčrpno tov. Wagner, ki je omenjal, da je list ak­tiven, da ima veliko število naročnikov, da pa kot urednik in upravnik noče nikakor vplivati na odločitev delegatov. Za njim je najprvo govoril tov. Slanovec, predsednik ljub­ljanske trnovske skupine, ki je odločno in z raznimi stvar­nimi razlogi podkrepil nezmisel ukinitve oz. združitve obeh listov in tudi omenil, da bo skupina Ljubljana - Trnovo sa-ma začela izdajati >Bojevnikac, ako se delegati sedaj odlo­čijo, da se lista združita. Nato je tov. Kuster naglasil idejne smernice, ki so vodile do razgovorov za zedinjenje obeh li­ stov. Tudi tov. Florjančič se je iz teh razlogov ogreval'za združitev listov, toda naglasil je, da ni nujno potrebno, da se o tem že danes sklepa. Pustimo razvoju in toku časa, ki bo pokazal, kaj bo boljše. Ko je govorilo še nekaj tovarišev za list, je predlagal tov. Slanovec, naj se o listu razpravlja na delegatskem zboru, ki bo meseca septembra v Ljubljani. Nato so se vršili razgovori o tesnejšem sodelovanju skupin. Dnevni red je bil izčrpan in je tov. predsednik z zahvalo za udeležbo zaključil zbor. Popoldne se je vršilo veliko mani­ iestaciisko zborovanje, katerega se je udeležilo čez 7000 ljudi in na katerem so govorili tov. Ratej, 'Zuster, Slanovec , Sturm, Florjančič, Marinko in Rozina. Zborovanje je nadvse pričakovanje lepo in častno uspelo. Podrobilo poročilo o tem zboru prinaša >Prelom«. Rakek . Tu se je vršil v nedeljo 29 . aprila ustanovni občni zbor skupine bojevnikov za Rakek in okolico. Za predsednika je bi l izvoljen tov. Gornik France, za ostale funkeijonarje : Pirc Franc , Modic Alojz, Grom Leo ; odborniki : Puntar Janez, Stržaj Vinko ,Matičič Matija, Urbas Ivan, Žust Franc, Modic Andrej, Turšič Ivan ,Šušteršič Franc . — Takoj za občnim zborom se je vršilo na trgu pred postajo zborovanje bojevnikov, na katerem so govorili tov. Matičič, Škrbec in Florjančič. Zborovanje se je vršilo ob veliki udeležbi ljudstva in je bilo prav živahno . Trebnje . V nedeljo, 18. marca, se je zbralo pri naši invalidski organizaciji mnogo mož in fantov iz okraja na sestanek, da se dogovore o ustanovitvi bojevniške organizacije . Sestanek je vodil tov. Blagotinšek, ki je pojasnil namen in pomen organizacije in pozdravil člana osred. širšega odbora »Boja« tov. Ivana Marinka in Staneta Vidmarja. Nato #je poročal tov. Iv. Marinko o delu, te­i'avah in zahtevah našega kmetskega stanu ter o težnjah in zahte­vah organizacije bojevnikov. Za njim je tov. Stane Vidmar razvil zgodovino pokreta, pojasnil vzroke nastanka, ter v živi in ostr i besedi obsodil zablode našega javnega življenja, pokazal na pro ­padanje našega gospodarstva pod vplivom nezdravih razmer, te r pozival na delo za lepšo bodočnost naroda in države. Naslednj i govornik preč. g. dekan Tomažič je v krasnem zanositem govoru vzpodbujal ljudi k sodelovanju, poudarjajoč, da je-temelj vseg a sožitja ljudi in stanov poštenje . Tudi on je pozival k slogi in zdru­ženju vseh sil„ pozival, da se pozabijo strankarske razprtije, te r ponudil svojo moško roko v spravo in prijateljstvo vsem, ki po­šteno mislijo-. Po sestanku, ki ga je zaključil tov . Blagotinšek s sporočilom, kako je sestavljen pripravljalni odbor za krajevn o organizacijo Združenja borcev za Trebnje, so se razdelila navo­dila, pravila, prijavnice itd. za posamezne občine. Sestanek je dal novo življenje in rov pogum vsem, ki so se ga udeležili, in b o gotovo imel trajen uspeh. Skupina bojevnikov Ljubljana Sv. Peter. Po svojem zadnjem občnem zboru, ki je bil lani 11. decembra, se je novoizvoljeni po­množeni odbor s tov. Leop. Zupančičem kot predsednikom mnogo prizadeval, da bi v smislu novih pravil napravil čimveč dobrega naj si bo v splošnem, pietetnem, pa tudi v dobrodelnem oziru . V svojih 7 odborovih sejah v štirih mesecih je odbor izvršil ve č važnih, koristnih in potrebnih stvari. Med drugimi je priredil lepo božičnico, ko je s pomočjo raznih dobrotnikov obdaril za boži č 20 družin. Dne 22 . decembra 1933 je v posebni sobi gostilne Leop . Zupančiča na Jegličevi cesti 15 tov. predsednik v pomembnem na ­govoru pozdravil navzočne obdarovance, nakar je vsaka družin a prejela živila. Obdarovani so bili potrebni člani vojni tovariši in vdove ter sirote v vojni padlih vojakov. Vsi obdarovanci so se iskreno zahvaljevali za prejeto podporo. Odbor se tudi zahvaljuje blagim dobrotnikom, ki so z ljubeznijo pripomogli, da reveži vsa j za božič niso bili lačni. — Skupina je tudi pristopila k novemo p 'in se kolektivno včlanila V banovinski odbor okretu v >Boju« . »Boja« je skupina poslala svojega predsednika tov . L. Zupančiča, , za namestnika pa podpredsednika tov . R. Wagnerja . Da se pa odnošaji med obema organizacijama, ki imata v načelu iste na­mene, dodobra razčistijo, zato je treba tesnega stika . V ta namen sta se tovariša Matičič in Rozina, ki s tov. Marinkom zastopata kot delegata skupine bojevnikov v »Boju«, odzvala našemu vabil u in prisostvovala naši odborovi seji dne 26 . marca. Po obojestran­skem toplem pozdravu je tov. Matičič poročal o vseh važnih za­devah, ki se tičejo novega pokreta, ter priporočal, naj bi skupina priredila večja zborovanja v svojem okolišu in da bi po možnosti ustanavljala nove skupine bojevnikov. Ker se je izkazalo, da taki zbori dobro vplivajo na razmah naše misli, se je končno sklenilo, zlasti še na podlagi poročila, ki ga je podal tov. Rozina, da se bo Poravnajte naročnino! üek. račun št. 13051. priredilo več manjših sestankov in prireditev v šentpeterskem okolišu in da bomo ustanovili nove skupine bojevnikov zlasti v Zasavju. Oba tovariša delegata sta poročala o vseh zadevah, po­sebno sta povdarjala, da je novi pokret bojevnikov velika nada za ozdravljenje današnjih žalostnih razmer . P­ oročili obeh sta bili navdušeno sprejeti. — Skupina ima sedaj 150 članov, ki so čla­narino plačali. Na predlog odbornika, tov. korv. kap. v p. V. Kubelke, je odbor pokrenil akcijo za oskrbo vojnega pokopališč a v Ljubljani in za oskrbo, event . prestavitev spomenika v vojni padlih junakov pri sv. Petru v Ljubljani, ki stoji sedaj na nepri­mernem prostoru. O nadaljnjem delovanju skupine bomo še po­ročali. G . Dobrunje. Tudi mi se gibljemo. V nedeljo 13. t. m. zjutraj smo imeli zborovanje bojevnikov na Anžičevem vrtu, kjer se je zbrala velika množica kmetov in delaveev, naših članov in somišljenikov. Zborovanje je vodil tov. Jakoš, predsednik bojevnikov skupine Dobrunje, ki je pozdravil zborovalce in odposlance »Boja«. Tov. Bokal je pozdravil zbor v imenu šentpeterske skupine ter v lepih besedah orisal napore in naloge bojevnikov, ki se v zadnjem čas u tako živahno gibljejo. Tov. Matičič je obdelal program in smernice »Boja«, ter se zavzemal za težnje kmetov in delavcev. Tov. Rozin a se je spominjal nekdanjega vojnega trpljenja in sedanjega gibanja ter pozival h koncu vse v prvo bojno linijo novega pokreta. Pred­sednik tov . Jakoš je kmalu potem lepo zborovanje zaključil s po­zivom, naj vstopijo vsi možje in fantje med bojevnike . Trbovlje. Zbor trboveljskih pevcev bojevnikov je dne 29. IV. 1934 zapel umrlemu tovarišu Gračnerju na zagorskem pokopališču , da se oddolži poslednji volji prerano umrlega tovariša Gračnerj a na njegovi smrtni postelji izrečeno željo, da se mu zapoje na grobu pesem trpina borca soške fronte »Oj Doberdob«. Tovari š predsednik g. M. Ratej pa se je pri tej priliki poslovil od pokoj­nika, izražajoč, da smo tako izpolnili dragemu pokojniku njegovo poslednjo željo. — Sedaj so dospele članske legitimacije, katere se lahko dnevno dvignejo v društvenem lokalu pri službujočem odborniku od 5. ure naprej. — Na sestanku naše skupine je imel tov. Kuhar naslednji govor : Tovariši! Naša naloga je, da pričnemo razmišljati o gospodar­stvu, da ustanovima nekaj, kar bo le naše in samo naše. trdim, da so gospodarske ustanove nekake hrbtenice organizacij in njih pokretov, moramo še priznati, da morajo biti zgrajene na zdravih temeljih, le tako so odporne proti vsem zunanjim vplivom . V to­kih gospodarskih enotah je dolžnost in nujnost, da sodeluje vs e članstvo, ker so to skupni interesi vseh članov. Tovariši ! Mogoče bo kdo okleval, mogoče celo nasprotoval tej ideji nekaterih agilni h naših tovarišev, odkrito vam pa povem, da je to izvedljivo in silno potrebno za nadaljnji naš razvoj. Treba nam je odločnosti in agil­nosti, katere nam pa ne manjka, kajti dovolj smo še mladi, v na s je še dovolj življenske sile, da ustvarimo nekaj, kar bo naše in samo naše. Vem, da so med nami tudi tovariši, katerim je samo za korist v organizaciji, na žrtve pa niso pripravljeni. Vsi drugi resni tovariši pa bodo pozdravili ta gospodarski pokret in poma­gali po svoji moči, do končnega cilja. Nedavno sem čital o bojev­niških domih v Franciji, kako so tovariško povezani med seboj . To so nepremagljivi okopi, ob katerih se razbije še tako mogočn a sila nasprotnikov. Tovariši! Ko sem lansko leto na nekem član­skem sestanku sprožil to gospodarsko vprašanje so mi tovariši navdušeno potrdili o potrebi zadruge. Vem, da nas stiska, in vem , da nam ni postlano z rožicami in da nam samo z lastnim denarje m to ni mogoče izvršiti . Zato je naša dolžnost, da varčujemo in zbi­ramo od kamna do kamna in zmagali bomo . Izgovor, da marsikdo izmed nas ne bi mogel žrtvovati dinarja, ne bo držal. Za take in enake pomisleke bomo našli izhod na ta način, da se bo delež odslužil z delom. V ta namen tovariši določite nekaj agilnih mož, da sestavijo pravila, ki se bodo še na članskem sestanku podrobno pretresla in odobrila. Ker imam zaupanje v vas in v vašo po­žrtvovalnost, sem trdno prepričan, da bomo izvedli to veliko delo do konca v svojo korist . Tovariši! V duhu vidim naše brat e tovariše onstran naše črne doline, da nam bodo priskočili n a pomoč in pomagali, kar sami ne bomo zmogli. Tovariši, na delo za to novo idejo in mislijo od moža do končne zmage ! Zagorje ob Savi. V nedeljo, 29. aprila dopoldne je priredila naša skupina, bojevnikov zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko šte­ vilo naših članov, pa tudi nečlanov, da slišijo o smernicah našega dela in o naših stremljenjih. 'Zborovanje je vodil predsednik sku-pine tov. Pečnik Stanko, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je po ­dal besedo tov. Rozina Ivanu . Tov. Rozina je v svojem govor u Naročajte in."kitajte »Prlom«! očrtal smernice in delo naših skupin in poudarjal posebno pome n naše organizacije za mir, svobodo in pravičnost. Naslednji govor­nik tov. Wagner Rudolf je omenjal soeijaIne naloge, ki čakajo vse naše bojevniške organizacije, in pozival navzoče, naj se okle­nejo organizacije, kajti le v organizaciji sila, moč in hotenje, da izpeljemo to,, kar smo si začrtali v naših pravilih in v naših srcih . Med zborovanjem je prišla na zbor delegacija sosednje trbo­veljske skupine s predsednikom tov. Ratejem Mirkom na čelu. Tov. predsednik Pečnik je pozdravil po govoru tov. Wagnerja bratsko trboveljsko skupino, nakar se je vršil razgovor o bodoče m delu zagorske skupine. Najprej je še tov. Rozina prebral naloge eBoja«, naše skupne 'organizacije, nato je pa član naše skupine tov. Kovač v iskrenih, jasnih in vehementnih besedah orisal po­ložaj v našem kraju, zlasti je omenjal, da je naša naloga boriti se proti izrodkom, ki jih je prinesel naš čas predvsem proti denunci­janstvui, laži in zahrbtnosti. Za njim je poudarjal tov. Miklavčič iz Trbovelj o pomenu pravega tovarištva, ki nas mora ravno tak o družiti kot med svetovno vojno . Tov. Dolinar je omenjal splošno nezaupanje in nezadovoljstvo, ki vlada povsod, zlasti pa v vse h naših zadružnih revirjih, ter pozival tovariše, da se oklenejo bo­jevniške organizacije. Za njim je spregovoril še zastopnik skupine bojevnikov Ljubljana -Sv. Peter korvetni kapetan v pok. tov. Ku­bejka V., ki je poudarjal poštenost in tovarištvo, ki druži vse bo­jevnike in ki je podlaga za uspešno delo naših skupin . Končno je pozdravil zbor tov . Ratej Miroslav za skupino bojevnikov Trbovlj e in bodril na skupno delop ki druži zlasti vse bojevniške skupin e rudarskih revirjev . Nato je tov. predsednik Pečnik zaključil zboro­vanje z zahvalo vsem navzočim, gostom ter govornikom za iskren e besede ter pozval vse, da se udeleže spominske svečanosti, ki j o je priredila skupina bojevnikov Trbovlje takoj po zboru na poko­pališču v spomin umrlemu tov. Gračnerju Francu. Vsi zborovalci so odšli na zagorsko pokopališče, kjer je predsednik skupine bo­jevnikov Trbovelje tov. Ratej slavil umrlega kot člana, tovariša in prijatelja . Po njegovih v srce segajočih besedah so pevci člani trboveljske skupine pod vodstvom mščanskošolskega učitelja tov. Škrjanca zapeli pesmi »Blagor muc, »Oj Doberdoba in »Oj ta sol­daški boben« . Prisrčna svečanost, ki se je vršila na poslednjo željo pokojnika in se ob smrti ni mogla izvršiti, je napravila na vse navzoče globok vtis . Nato so odšli vsi prisotni še pred spomeni k vojnih žrtev, kjer so pevci zapeli nekaj žalostink . Izlake . V nedeljo 29 . aprila popoldne smo se zbrali bojevnik i v sokolski telovadnici, da se pogovorimo o ustanovitvi bojevniške skupine. Zbralo se nas je okoli 100 tovarišev, večinoma udeležen ­cev svetovne vojne. Urednik »Bojevnika< tov. Wagner nam je očrtal namen in pomen organizacije bojevnikov in poudarjal naše zahteve za mir, svobodo in pravičnost. Omenjal je dalje tudi težke gospodarske razmere, ki nas silijo, da se združujemo, ker le v skupnosti je moč in možnost, da dosežemo naše stremljenje ter izvedemo naše naloge. Tov. Pečnik je prinesel pozdrave zagorsk o skupine bojevnikov in navedel dejstvo, da so združene Izlake p o novi uredbi z občino Zagorje, zato nas vežejo še tesnejši stiki . Tovariši naj se odločijo, ali se priključijo skupini Zagorje ali usta­novo lastno skupino . Po vsem bi kazalo bolje, da se odločijo z a svojo skupino. Za njim je govoril tov. Miklavčič iz Trbovelj o pod­pornih ustanovah ter posebno podčrtaval dobrine, ki jih imaj o tovariši skupine bojevnikov Trbovlje od tega podpornega fonda . Nato je poudarjal tov. Kovač pomen pravega tovarištva, ki ne pozna tovarišev samo v sreči,, ampak veliko bolj v nesreči. Zlasti je napovedal neizprosen boj vsem izrodkom današnje dobe . To na­logo naj opravijo bojevniki sami. Nato je bil odrejen deset minutni odmor, da se navzočni pogovorijo podrobneje o novi skupini in o pripravljalnem odboru . Po odmoru se je konstituiral pripravljalni odbor s tov. Videničem Francem na čelu. Odbor ima nalogo, da vloži pravila in skliče čimprej občni zbor. Tov. Videnih se je za­hvalil za izvolitev, bodril k delu in obljubil, da bo storil vse za delo in napredek naše nove skupine. Končno je izrazil še tov. Wa­ gner veselje, da se je ustanovila skupina, in izrekel preprič'anj e da bot, kakor izgleda, nova skupina v okviru ostalih skupin trbo­veljskega revirja močna in delovna ter za vzgled vsem ostali m bojevniškim skupinam. S tein je bilo zborovanje zaključeno in zbo­rovalci so se še med seboj v prijetni družbi razgovarjali o naše m pokretu in delu . V Trebnjem in Preserju bo na binkoštno nedeljo tabor bojev­nikov . ZBOROVANJA »BOJA« . V nedeljo, 29. aprila, so se vršila zbo­rovanja Združenja borcev Jugoslavije v Brežicah, v Št. Jerneju, na Rakeku, v Grosupljem, v Kranjski gori, v Ratečah,, v Krški vasi in v Cerkljah ; v nedeljo, 6. maja, v Gor-njem Logatcu, Vrhniki, Ra­domljah ; 7. maja, v Tuhinju in v Tržiču ; 8. maja, v Moravčah ; Izdaja Konzoreij lista >Bolevnik«.. Za konzorcij in odgovorni urednik 10 . maja, v Celju in Škocjanu ; 13 . maja, v Trbovljah, Ribnici, So ­strem, Bevkah in več krajevnih ustanovnih občnih zborov in se­stankov . Natančna poročila v »Prelomu«. Čitajte ga ! Za tiskovni sklad so prispevali : dr. Vrančič Janko, Ljubljana,Din 10.-; Marinko Jože, Ljubljana, Din 20.-; Skupina bojevniko v Trbovlje, Din 25 .50 . Izlet v Trst, Gorico in Benetke z avtobusom . Kakor je bilo v predzadnji številki >Bojevnika« objavljeno, prirede bojevniki tud i letos izlet v Gorico,, ki je namenjen obisku vojnih grobov ob Soči ,spojen z ogledom Benetk . Izlet se vrši 27 . junija, ter traja pred­vidoma 5 dni. Ogledali si bomo Postonjsko jamo, Trst, Gorico, Be­netke, Lido. Nato povratek v Gorico. Zatem ogled Doberdoba,Sv. Gore, Kobarida,, Bovca, čez Predil v Kranjsko goro in nazaj v Ljubljano . Ob potu ogled vseh vojnih grobov in bojišč ob Soči. Stroški izleta so preračunani na ca. 1200 Din . V tej vsoti je všeta že tudi vožnja z najmodernejšim avtobusom, ki stane 540 Din . Šte­vilo izletnikov je omejeno na 20 oseb, ki pa smejo biti tudi žen­skega spola. Na razpolago je še nekaj mest in kdor si hoče udobno in ceneno ogledati gori navedene kraje, naj pošlje svojo prijavo najkasneje do dne 10. junija na naslov : Janko Vert in, Moste pri Ljubljani. Točen program glede odhodov, prihodov, ogledov, prenočišč itd. bo objavljen v prihodnji številki »Bojevnika«. ZAHVALA. Trboveljska skupina bojevnikov se tem potom najiskre­nejše zahvaljujie vse darovalcem, kateri so darovali tako v blagu kot v denarju za revne otroke trboveljskih tovarišev. Posebna zahvala naj bo tovarišem Skrbeeu, Florjančiču in Zupančiču Poldetu iz Ljubljane . Iskrena Vam hvala tovariši. Odbor skupine bojevnikov v Trbovljah . Vse dopise in naroeila za list pošiljajte od sedaj naprej na uredništvo in upravo lista »Bojevnik« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8. Tarn dobite tudi vsa navodila za organiziranje skupin bojevnikov ! Pozor 1111~111~M1M1M1M1111 Vse manufakturno in modno blago kupite priznano najcenejše aa Pri Ivan SiroJanšeli Ljubljana, Pred Škofijo 21 (poleg magistrata-rotovža } Se priporočamo. Pridite in prepričajte se ! Zahtevajte povsod prvovrstni domači izdelek ki zajamčeno neškodljiv in vsebuje nad 6090 mila . Za namakanje perila uporabljajte pralni prašek ,Radost peric ` Izdeluje : Dolničar & Richter Ljubljana Rudolf Wagner . Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani .