82 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Andrej Šumer* * Andrej Šumer, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog, samostojni podjetnik, URTP PRO, Andrej Šumer, s. p.; andrej.sumer@si.cx. Zbornik o raziskovanju podjetništva med mladimi v antropološki perspekti- vi obsega osem prispevkov slovenskih in tujih antropologov. Pri pripravi re- cenzije sem se, kolikor je bilo to le mo- goče, osredotočil predvsem na obrav- navo študij primerov in poskusil vsaj v nekaterih primerih podati mnenje iz lastne enajstletne podjetniške prakse. Miha Kozorog se v prispevku najprej dotakne oddaje Štartaj Slovenija!, kjer poskušajo mladi podjetniki s svoji- mi izdelki prodreti na trgovske police podjetja Spar Slovenija in začeti lastno podjetniško pot. Sledi krajši pregled dosedanjih teženj antropologije po razi- skovanju podjetništva. Antropologija na tem področju v zadnjih letih napreduje, medtem ko se je v preteklosti poveči- ni ukvarjala z ekonomijo kot načinom preživetja. Avtor v svojem delu kritično obravnava sodobne institucije, pospeše- valnike in organizacije, ki se ukvarjajo s spodbujanjem podjetništva. Zanimiv je predvsem del o inovativnih idejah, ki jih udeleženci nato predstavljajo na različnih podjetniških tekmovanjih in jih razvijejo izjemno hitro (v enem kon- cu tedna). Zelo poučna je tudi zgodba podjetnice, ki razkrije »drugo plat me- dalje«: izčrpanost, zahtevnost podjetni- škega življenja in trdo delo. Richard Pfeilstetter se v prispevku dotakne antropoloških obravnav pod- jetništva s praktičnima primeroma iz Španije. Razpravlja o medijskem pod- jetniku v Andaluziji in se sprašuje, ali ta ustreza definiciji sodobnega podjetnika ali ne, kar podkrepi s kombiniranjem različnih antropoloških teorij. V nada- ljevanju se dotakne tudi obravnave ga- stronomske dediščine v podjetništvu na območju sredozemske Španije. Ob kon- cu avtor izrazi »željo«, da bi antropolo- gija razvila bolj raznoliko raziskovanje podjetništva z etnografskimi metodami in antropološko teorijo. Tatiana Bajuk Senčar v svojem pri- spevku obravnava ključne tokove poli- tik in diskurzov v Evropski uniji (EU), ki so vplivali na razumevanje podjetni- štva mladih v EU. V politikah EU ima podjetništvo pomembno mesto, saj so ravno mala in srednja podjetja ključna za razvoj gospodarstva. Mnogo do- kumentov omenja spodbujanje podje- tništva, ustvarjanje razmer za razvoj podjetništva, povezovanje projektov Erasmus s podjetništvom in uvajanjem podjetništva v šolstvo ter razvoj pro- gramov mentorstva. Prikazane so tudi razlike med teorijo in prakso podjetni- štva. Če si na tej točki drznem podati lastno mnenje – po 11 letih razburka- ne podjetniške poti lahko brez težav trdim, da podjetništvo ni za vsakogar. Na osnovi poznavanja politik EU me- nim, da bi moral biti večji del politik usmerjen tudi v izogibanje idealizaciji podjetništva, ki je na eni strani sicer izziv, na drugi strani pa trdo delo in da- leč od varnosti, ki jo nekateri naivno vidijo v »uspešnih podjetnikih«. Peter Simonič v svojem prispevku obravnava tematiko neenakih instituci- onalnih razmer delovanja mariborskih zagonskih podjetij in zadrug po gospo- darski krizi leta 2008. Maribor je bil po zaprtju številnih tovarn in velikih pod- jetij že po osamosvojitvi, predvsem pa po gospodarski krizi 2008 primoran v prestrukturiranje in razvoj malega družinskega podjetništva. Avtor se je osredotočil na zagonska podjetja in zadruge. Sledi opis Tovarne podjemov, ki deluje kot univerzitetni podjetniški inkubator in nudi prihodnjim podjetni- kom osnovno infrastrukturo, znanja in mreženje med različnimi podjetniki in njihovimi mentorji. V nadaljevanju se avtor osredotoči na zadruge in zadru- žno podjetništvo ter šibke možnosti, ki jih imajo zadruge na trgu v primer- javi z zasebnimi podjetji (družbami z omejeno odgovornostjo, samostojnimi podjetniki idr.). Zadruge so v Slove- niji zaradi številnih razlogov na trgu v slabšem položaju kot podjetja, tudi število zaposlenih v njih je zelo nizko v primerjavi s tujino. Saša Poljak Istenič se v svojem pri- spevku sprašuje o zanimivi tematiki, in sicer, kako vzgojiti podjetnika s spodbujanjem podjetništva v sloven- skem srednješolskem izobraževanju. Članek temelji na izvedeni raziskavi med dijaki in profesorji o obravnavani tematiki, pred izsledki raziskave pa avtorica povzame tudi zgodovino pod- jetniškega izobraževanja v Sloveniji. Zelo zanimivi so tudi izsledki o poj- movanju podjetnosti in podjetništva, saj mnogi pojem podjetništva takoj povezujejo z »gnilimi kapitalisti«, kar je sicer daleč od resničnosti. Podane so MIHA KOZOROG (ur.): Mladi podjetniki: etnografije političnega, ekonomskega in moralnega subjekta. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2023, 210 str. 83 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Andrej Šumer * Ingrid Slavec Gradišnik, dr. etnologije, znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; ingrid.slavec-gradisnik@zrc-sazu.si. izkušnje dijakov, ravnatelja in podje- tniškega mentorja ter primeri iz litera- ture. V šolstvu je podjetništvo prisotno kot del izobraževanja, je pa potreben kritični premislek o tem, v kakšnem obsegu uvajati podjetniške veščine v srednješolske programe. Na tem me- stu si ponovno drznem podati svoje, sicer subjektivno mnenje – najbolje bi bilo, da podjetništvo v srednji šoli v večji meri ostane kot obšolska dejav- nost (krožek ipd.). Zakaj? Ker se bodo tako na podjetniške vsebine vpisali sa- mo dijaki, ki jih podjetništvo zanima, s čimer bodo te dosegle svoj namen, njihova izvedba pa bo kakovostnejša. Vanessa Benak Cvijanović in Rene Dopler se v svojem prispevku osredo- točita na naracijo mentorjev in dijakov srednje šole na Dolenjskem. Skupina dijakov je leta 2019 zmagala na na- cionalnem podjetniškem tekmovanju mladih – POPRI. Raziskava je pote- kala med 25. in 29. novembrom 2019, osredotočala pa se je na zmagovalce tekmovanja POPRI 2019. Podana je analiza podpornih institucij, ki spodbu- jajo podjetništvo med mladimi v Slo- veniji; opazna je tudi sprememba men- talitete med mladimi pri pojmovanju, dojemanju in izvajanju podjetniških aktivnosti. V srednješolskih klopeh podjetniška dejavnost ni usmerjena zgolj v razvoj podjetja, ampak tudi v spodbujanje podjetnosti kot načina ži- vljenja in razmišljanja mladih. Zmago- valna ekipa je predstavila svoje izku- šnje in razloge za uspeh na tekmovanju POPRI 2019. Zanimivo bo spremljati nadaljnji razvoj podjetniške ekipe in njihove uspehe, pa tudi neuspehe na podjetniški poti. Gregor Cerinšek, Dan Podjed in Sara Arko se v svojem prispevku osredo- točijo na spodbujanje inovativnosti in podjetništva v interdisciplinarnih štu- dentskih projektih. Obravnavajo raz- lične projekte, ki so bili sofinancirani v sklopu različnih programov – med bolj znanimi so bili razpisi iz progra- ma Po kreativni poti do znanja (PKP). Izvedena raziskava je pokazala, da je večina študentov kot ključne motiva- cijske dejavnike navedla pridobitev praktičnih veščin in znanj ter pridobi- tev referenc za gradnjo kariere. Pri pri- dobljenih kompetencah in veščinah so izpostavili pridobitev dodatnih znanj in prenos teorije v prakso. V nadalje- vanju sta bila predstavljena projekta PEOPLE in Active8-Planet, kjer so bili študentje usmerjeni k povezovanju med industrijskimi partnerji in k upo- rabi svojega znanja v praksi (projekt PEOPLE), kakor tudi k medgeneracij- skemu povezovanju, razvoju po meri ljudi, sodelovanju med univerzami in podjetji ter okoljskim ambicijam in akcijam (projekt Active8-Planet). Na kratko so avtorji predstavili tudi pro- jekt UCAMP. Študentje so bili s sode- lovanjem zadovoljni, seveda pa so se soočili tudi z mnogimi izzivi, kar pa je glede na dejstvo, da se je večina šele dobro srečala z gospodarstvom in pod- jetništvom, logično in pričakovano. Virginia Squizani Rodriguez se v svo- jem prispevku osredotoči na osebno iz- kušnjo s Silicijevo dolino in izkušnjami z zagonskimi podjetji v Braziliji. Opisu- je izkušnjo z ekipnim delom na ideji na podjetniškem zagonskem koncu tedna (Startup Weekend), kjer se je pri 22 letih prvič soočila s podjetništvom. Opisuje izkušnje iz Silicijeve doline ter začetke, izzive, uspehe in neuspehe na svoji pod- jetniški poti. Avtorica pri tem kombinira lastno podjetniško pot in raziskovanje podjetniških poti v podjetniških pospe- ševalnikih. Navaja, da je podjetniška pot zanimiv kontrast, ki na eni strani iz- kazuje luksuz in uspehe, na drugi strani pa pomeni veliko odrekanja in stresnih situacij, kar je sicer v javnosti pogosto zamolčano. Zbornik je zaradi aktualnosti tematike zanimiv tako za antropološko kakor tudi drugo stroko in širšo javnost (la- stniki podjetij, mladi podjetniki, javni sektor, politika, podjetniški inkuba- torji, razvojne agencije ipd.). Menim tudi, da je v prihodnje treba prijaviti več projektov za raziskovanje antropo- logov v podjetništvu kakor tudi antro- pologov na vodilnih delovnih mestih v zasebnem sektorju v Sloveniji. Knjižne ocene in poročila Ingrid Slavec Gradišnik* BOJANA ROGELJ ŠKAFAR (ur.): Slovenski etnografski muzej: Prvih sto (1923–2023) / Slovene Ethnographic Museum: The First Hundred (1923–2023). Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2022, 187 str. Pomemben del življenja institucij so njihove obletnice – merijo čas njihove- ga delovanja, tako kakor leta, desetletja posameznikovega življenja, in so pri- ložnost za praznovanje. Letos je pra- znično leto Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), ki je bil ustanovljen pred stoletjem kot Kraljevi etnografski muzej in je naslednik dve leti prej na- stalega Etnografskega inštituta. S tem dejanjem je njegov prvi in dolgoletni ravnatelj Niko Zupanič zakoličil teme- lje zbiralskega, raziskovalnega in pred- stavitvenega dela osrednje in najstarejše nacionalne etnološke ustanove.