VRANJE PRI SEVNICI
Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (leto 1974)
TIMOTEJ KNIFIC 
Filozofska fakulteta, Ljubljana
Hiša A
Uvod. Leta 1974 (26. VIII.—17. IX.) so bili v ruševinah poznoantične naselbine na 
Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici,1 jugovzhodno od zidov enoladijske cerkve 
s polkrožno apsido na vrhu vzpetine (445 m), odkriti temelji zidane stavbe,2 ki je v 
dokumentaciji označena kot hiša A.3 V njeni notranjosti — stavba je bila razdeljena 
v tri prostore (sl. A: I—III)4 — so bile razsute drobne najdbe 1—110 (+ številni od­
lomki lončenine), ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. R 11661—R 11770.5
O pis (številka najdbe je stalna pri opisu, risbi, fotografiji in na sl. A).
1 Železna prečka. Pravokotno nanjo je prikovana ploščata ročica, ki se zaključuje s kavljem. 
Prečka z okroglim prerezom je na krajšem koncu stanjšana in ovalno skovana, na drugem pa 
ravno odrezana. Dolž. prečke 33,4 cm, pr. 1,20 cm, dolž. ročice s kavljem 15,4 cm, prerez
1,8 X 0,6 cm. Prostor (P.) III (sl. A). Inv. št. R 11661.
2 Železen dvojni kavelj. Kovan je ploščato. Manjša zanka je bila pri odkritju vdeta skozi uho 
za obešanje na uteži (3). Vel. kavlja 9,6 X 3,5 cm, prerez 0,8 X 0,5 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 
11662.
3 Bronasta utež. Ulita je v podobi ženskega poprsja. Na temenu je uho za obešanje, v 
katero je bil pri odkritju vdet dvojni kavelj (2; sl. B: 1). Ovalni obraz, s potlačenim nosom 
in skrbno oblikovanimi, a različno visoko postavljenimi uhlji, obroblja gladko oglavje, 
z nakazano prečo; prameni las so speti z vozlom na temenu v dinjasto pričesko. Vrat 
tesno obdaja polna ovratnica, s katere spredaj visi polmesečast obesek; zadaj je zavezana v 
vozel, konca ovratnice pa visita preko oblačil na hrbtu in se cofasto (srčasto ?) zaključujeta. 
Oblačilo — tunica — se v blagih gubah spušča na prsi; na ramenih je speto z dvema okrog­
lima gumboma. Spodnji rob uteži je polkrožno oblikovan. Na hrbtni strani je kvadratna od­
prtina (1,4 X 1,4 cm). Površina uteži je razpokala v ognju. Teža: 410 g. Viš. 13,2 cm, šir.
8,6 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11663.
4 Bakrena skleda. Izdelana je iz tolčene pločevine. Plašč zgoraj prehaja v presegajoče ustje 
z zapognjenim obrobjem (s spodnje strani je ustje prevlečeno s činom), spodaj pa v široko 
nogo, v katero je vstavljeno klobukasto dno, ki zapira odprtino v plašču in krepi nosilnost 
noge. Špranja med plaščem in dnom je zakrita s prispajkano tenko okroglo ploščico. Na zu­
nanji strani plašča sta dva para listastih ataš iz debelejše pločevine. Ataše imajo S-zanke za 
ročaja, ki nista ohranjena. Kót med nogo in obodom je bil z zunanje strani obložen s svin­
cem. Pri odkritju je bila skleda zmečkana (sl. B : 2). Pr. 31,3 cm, viš. 8,4 cm, deb. pločevine 
0,1 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11664.

5 Železen okov. Po dolžini je pravokotno upognjen. Ena stranica poškodovanega okova iz
pločevine je okrašena z dvema vzporednima nizoma iztolčenih pik. Med nizom je luknjica za
pritrditev okova. Dolž. 21,3 cm, šir. 4,4 cm, deb. pločevine 0,15 cm. P. II (sl. A) Inv. št. R
11665.
6 Železen obroč. Poškodovan, ovalne oblike in ovalnega prereza. Vel. 6,1 X 3,5 cm, prerez
1.3 X 0,8 cm. Inv. št. R 11666.
7 Železen obroček. Pr. 2,4 cm, pr. prereza 0,4 cm. P. III (sl. A). Inv. št. R 11667.
8 Kos železa. Vel.. 5,7 X 0,5 X 0,2 cm. P. II. Inv. št. R 11668.
9 Kos železa. Vel. 5,8 X 0,9 X 0,5 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11669.
10 Železen klin. Kovan, kvadratnega prereza, s presegajočo podolgovato glavico. Dolž.
16.3 cm, deb. 0,8 cm, dolž. glavice 4,0 cm. P. III. Inv. št. R 11670.
11 Železen klin. Kovan z enostransko glavico; prerez v sredini je kvadraten. Dolž. 15,3 cm, 
prerez 1,1 X 0,7 cm, dolž. glavice 2,5 cm. P. II (sl. A). Inv. št. 11671.
12 Konica in del rezila železnega noža. Dolž. 4,9 cm, šir. 1,4 cm, deb. 0,5 cm. P. II. Inv. št. 
R 11672.
13 Kos železa; upognjen je v obliki črke U, okroglega prereza. En konec je razcepljen, 
drugi ovalen. Vel. 3,0 X 2,7 cm, pr. 0,6 cm. P. II. Inv. št. R 11673.
14 Železen obroček. Poškodovan. Pr. 2,6 cm, prerez 0,6 X 0,35 cm. P.: ob vzhodnem zidu 
zunaj hiše. Inv. št. R 11759.
1 5 Kos železa, tordiran, na konceh odlomljen. Dolž. 4,1 cm, Prerez 0,7 X 0,7 cm. P.: ob 
vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11760.
16 Odlomek železnega rezila. Dolž. 9,1 cm, šir. 2,6 cm, deb. 0,7 cm. P. II (sl. A). Inv. št. 
R 11674.
17 Železen noi. Trn poudarjeno prehaja v rezilo. Prerez trna je oglat. Dolž. 12,4 cm, šir.
1,7 cm, deb. 0,5 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11675.
18 Železno rezilo. Kovani klinasti del rezila se na enem koncu spušča v ozek in ploščat 
listast ročaj, na drugem pa prehaja v ožji podaljšek z oglatim prerezom. Podaljšek se zaklju­
čuje v neskaljeni zanki, v katero je vdet železen ovalen obroček. Dolž. rezila 37,6 cm, dolž. 
ročaja 7,0 cm, šir. klinastega dela 3,0 cm, deb. 0,8 cm; vel. obročka 3,0 X 2,0 cm. P. I (sl. A). 
Inv. št. R 11676.
19 Odlomek ustja lončenega krožnika. Izdelan je bil na vretenu iz prečiščene gline. Zglajena 
površina je rjavo rdeča. Vodoravno ustje ki je okrašeno s tremi žlebiči, ima poudarjen zunanji 
rob. Krožnik je bil dobro žgan. Pr. ustja 20,0 cm, vel. odlomka 6,9 X 3,5 cm, deb. 0,6 cm. P.
III. Inv. št. R 11677.
2 0 Odlomek lončene čase. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene gline. Površina je na 
zunanji strani prevlečena z rjavo črnim, na notranji pa z rumeno zelenim loščem. Prelom je 
svetlo rjav. Izvihano ustje prehaja v valjasto telo, ki ga v sredini deli poudarjena vodoravna 
guba. Pr. ustja 9,0 cm, ohranjena viš. čaše 6,7 cm, deb. stene 0,6 cm. P. III (sl. A). Inv. št. 
11678.
21 Lončeno vretence. Površina je groba, temno rjava. Bikonično vretence je na eni strani 
ovalno oblikovano, na drugi pa ravno odrezano. Pr. 3,1 cm, viš. 3,0 cm, pr. luknjice 0,6 cm. 
P. II (sl. A). Inv. št. R 11679.
22 Lončeno vretence. Črna površina je zglajena. Na eni strani je obrobje luknjice poglob­
ljeno. Na robu luknjice so vrezi, ki so jih napravile niti. Pr. 3,2 cm, viš. 2,2 cm cm, pr. luk­
njice 0,8 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11680.
23 Okrasni kamenček. Izdelan je bil (zelo verjetno) iz jamskega bisera (kemično kalcijev 
karbonat). Na ploskvi je poudarjena krožna guba za pričvrstitev kamenčka. Med robom in 
gubo so raze, ki so nastale pri izbrusitvi gube. Pr. 0,95 cm, viš. 0,4 cm. P. II (sl. A). Inv. št. 
R 11681. Popravek: sl. A, št. 23 (v JV vogalu) je pomotoma zapisana.
24 Okrasni kamenček. Polkrožna steklasta površina je temno rjava in prekriva glinasto (?) 
jedro rumeno sive barve. Na ploskvi je vdolbinica za pričvrstitev kamenčka. Pr. 0,9 cm, viš. 
0,3 cm. P. I. Inv. št. R 11682.
2 5 Lončeno vretence. Glina je svetlo rjavo žgana. Površina je zglajena. Na robu luknjice so 
vrezi, ki so jih napravile niti. Pr. 3,1 cm, viš. 2,15 cm, pr. luknjice 1,0 cm. P. II (sl. A). Inv. 
št. R 11683.
26 Lončeno vretence. Glina je temno rjavo žgana. Površina je zglajena. Ena stran je okra­
šena z vtisnjenimi pikami, nanizanimi zvečinoma v dveh krogih. Pr. 3,7 cm, viš. 1,7 cm, pr. 
luknjice 0,7 cm. P. II. Inv. št. R 11684.

27 Bronasta šivanka. Del s konico je odlomljen. V poglobitvi ušesa šivanke je podolgovata 
luknjica. Prerez je okrogel. Dolž. 3,2 cm, deb. 0,15 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11685.
28 Srebrna igla. Odebeljeni del z dvema pasovoma plitvih vodoravnih vrezov se zaključuje 
ovalno, stanjšani pa je koničast in valovito upognjen. Prerez je okrogel. Dolž. 12,0 cm, pr. 
0,45 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11686.
29 Bronast žebljiček. Ploščata glavica je podolgovata. Prerez je okrogel. Dolž. 1,5 cm, pr. 
0,4 cm, vel. glavice 0,9 X 0,6 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11687.
3 0 Srebrn okov konice pri nožnici. Poškodovan, z luknjico za pritrditev in zatolčenimi no­
tranjimi robovi. Prerez je v obliki črke U. Vel. 3,3 X 1,5 cm, deb. pločevine 0,1 cm, razmak 
stranic 0,4 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11688.
31 Bronasta fibula. Obrobje ulite okrogle fibule je na dveh mestih, kjer je najširše, okrašeno 
z vrezi. Obrobje prehaja v dvignjen krožni rob na površini fibule, ki se preko dveh koncentri­
čnih vencev dviguje v stožec in v valjast izrastek; tega zaključuje ploščica, ki jo ovalen čep 
oblikuje v gumb. Hrbtna stran je gladka in ima poglobljen osrednji del. Nosilec in zapenjalec 
železne igle z vibasto vzmetjo sta bila ulita hkrati s fibulo. Pr. 3,5 cm, viš. 1,15 cm, deb. igle 
0,2 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11689.
32 Bronast okov. V poškodovani pločevini je luknjica za pritrditev okova. Na enem koncu 
je odlomljen, na drugem se zaključuje polkrožno, z dvema koničastima izrastkoma. Dolž.
11,4 cm, šir. 2,2 cm, deb. 0,1 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11690.
33 Bronast okov. Poškodovana pločevina je zvita. Vzdolž robov potekata iztolčeni gubi. Med 
njima je luknjica za pritrditev okova. Pr. 2,3 cm, šir. 2,4 cm, deb. pločevine 0,1 cm. P. II 
(sl. A). Inv. št. 11691.
3 4 Bronast okov. Poškodovan; v pločevini sta dve luknjici za pritrditev okova, v eni je še 
ohranjena bronasta zakovica. Vel. 4,5 X 3,8 cm, deb. 0,1 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11692.
35 Odlomek ustja čaše iz rumeno zelenega stekla. Rob ustja je ravno odrezan. Pr. ustja
9.0 cm, viš. 2,8 cm, deb. 0,2 cm. P. II. Inv. št. R 11693.
36 Odlomek ustja čaše iz zelenkastega stekla. Ovalen rob je odebeljen. Pr. ustja 7,6 cm, viš.
2.1 cm, deb. 0,1 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11694.
37 Odlomek posode iz zelenkastega stekla. V steklo sta zaliti dve polkrožni lameli (?). Vel.
3.1 X 2,1 cm, deb. 0,2 cm, P. I. Inv. št. R 11695.
38 Odlomek dna posode iz zelenkastega stekla. Vel. 3,6 X 3,1 cm, deb. 0,4 cm. P. II. Inv. št. 
R 11696.
39 Odlomek noge čaše iz brezbarvnega stekla. Okrogel obod se dviguje proti stanjšanemu 
steblu čaše. Pr. 4,4 cm, viš. 1,0 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11697.
40 Noga čaše iz zelenkastega stekla. Okrogel obod se dviguje proti stanjšanemu steblu čaše. 
Pr. 4,2 cm, viš. 1,1 cm. P. II. Inv. št. R 11698.
41 Odlomek noge čaše iz svetlo zelenega stekla. Okrogel obod prehaja v dvigajoči se stožec. 
Odlomek je bil staljen v ognju in je deformiran. Vel. 2,9 X 2,3 cm. P.; ob vzhodnem zidu 
zunaj hiše. Inv. št. R 11761.
42 Odlomek ustja in ostenja čaše iz rumenkastega stekla. Rob ustja je ovalno odebeljen, 
ostenje je gubasto. Vel. 4,8 X 3,0 cm, deb. 0,2 cm. P. II. Inv. št. R 11699.
43 Lupina školjke Pitaria chione (Linne). Vel. 6,4 X 5,0 cm. P. III (sl. A). Inv. št. R 11700.
44 Odlomek lupine školjke Glycimeris sp. Ožgan. Vel. 3,5 X 3,1 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 
11701. Popravek: sl. A, št. 45 (ob vzhodnem zidu) = 44.
45 Kamnit brus. Izdelan je bil iz sljudnega peščenjaka. Daljša široka stranica je zglajena, 
ostale so grobo obrušene. Vogali iri robovi so zaobljeni. Vel. 13,2 X 4,2 X 2,4 cm. P. II (sl. 
A). Inv. št. R 11702.
46 Skrilasta ploščica, kegljasto oblikovana, z ovalno umetno(?) obrušenimi robovi. Dolž.
4,5 cm, šir. 2,3 cm, deb. 0,4 cm. P. II. Inv. št. R 11703.
47 Kamnit brus. Izdelan je bil iz sljudnega peščenjaka. Na enem koncu je poševno prirezan. 
Prerez je oglat. Stranice so zbrušene, osnovna je zglajena. Na več mestih so raze. Vel.
8,9 X 2,0 X 1,9 cm. P. II. Inv. št. R 11704.
48 Lončena steklenica. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene gline; rumeno rjavo žgana. 
Zunanja površina je zglajena in prevlečena s prozornim premazom. Mošnjata steklenica je 
okrašena s pečatnimi odtisi v štirih vrstah (od zgoraj navzdol): 1 . križi, 2. in 3. mali mrežasti 
rombi, 4. mrežasti pravokotniki. V ta okrasni pas sodi še vrsta malih, globoko vtisnjenih 
rombov, s katerimi se okrasni pas izteka. Ustje je izvihano, rob ni ohranjen. Nad okrasnim 
pasom je poudarjena vodoravna guba. Na prehodu v spodnjo tretjino je steklenica najširša.

Ohranjeni pr. ustja 8,3 cm, viš. 16,4 cm, deb. stene od 0,3 do 0,6 cm, deb. dna 0,6 cm. P. II 
(sl. A). Inv. št. R 11705.
49 Lončena ročka. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene gline, sivo žgana (posamezni 
odlomki razbite ročke so bili ožgani do opečnato rdeče). Površina kroglaste ročke je zglajena. 
Na več mestih so ostanki črnega premaza. Ročka je okrašena z mrežastimi pečatnimi odtisi v 
petih vrstah (od zgoraj navzdol): 1 . pravokotniki, 2. in 3. mali rombi, 4. veliki rombi in 5. 
mali rombi. Okrasni pas je prekinjen zaradi nastavka za (trakast ročaj, ki ni ohranjen; ročaj 
se je verjetno iztekel v ustje ročke. Ustje je izvihano, odebeljeno in ravno odrezano. Na 
prehodu ustja v rame ročke je rahlo nakazana vodoravna guba, nad okrasnim pasom pa je 
plitva vodoravna žlebičasta poglobitev. Med gubo in poglobitvijo je na enem mestu vidna 
blago uglobljena poševno črtana mreža. Pr. ustja 10,4 cm, pr. ročke 19,5 cm, viš. 18,1 cm, deb. 
stene od 0,3 cm do 1,1 cm (v spodnjem delu). P. I (sl. A). Inv. št. R 11706.
50 Lončen lonec. Izdelan je bil na vretenu iz gline pomešane z debelozrnatim peskom; sivo 
črno žgan. Izvihano ustje ima ovalen rob. Na vratu sta ozka vodoravna guba in žlebičasta 
poglobitev. Pod njima je površina razbrazdana z grobim metličastim okrasom. Pr. ustja
16,4 cm, pr. dna 12,4 cm, viš. 22,6 cm, deb. stene 0,8 cm, deb. dna 1,0 cm. P. I (sl. A). Inv. št. 
R 11707.
51 Lončen lonec. Izdelan je bil na vretenu iz gline pomešane s peskom; svetlo rdeče žgan. 
Ustje je izvihano in ravno odrezano. Zunanja površina je slabo zglajena notranja luknjičava. 
Nad ramenom sta dve vodoravni žlebičasti poglobitvi, pod njima je površina razgibana z 
vodoravnim metličastim okrasom, ki se konča nekoliko nad dnom lonca. Pr. ustja 17,0 cm, 
pr. dna 12,0 cm, viš. 24,0 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11708.
52 Lončena amfora. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene, z zelo drobnim peskom po­
mešane gline; sivo žgana. Površina je zglajena, a hrapava. Z obrobljenjem okrepljeno ustje 
prehaja v valjast vrat, le-ta pa preko blagega ramena v valjasto ostenje amfore, ki se zaklju­
čuje v ravno odrezanem koničastem dnu. Pr. ustja 6,8 cm, viš. 44,8 cm, deb. stene 0,8 cm. P. 
II (sl. A). Inv. št. R 11709.
53 Del amfore. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene, z zelo drobnim peskom pomešane 
gline; rumeno sivo žgana. Ohranjeno je rame in del telesa amfore. Pr. 10,2 cm, ohranjena viš.
17,8 cm. P. L Inv. št. R 11710.
54 Lončena amfora. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene, z zelo drobnim peskom po­
mešane gline; sivo žgana. Površina je zglajena, a hrapava. Vrat blago prehaja v valjasto telo, 
ki se zaključuje v ravno odrezanem koničastem dnu. Pr. amfore 11,0 cm, ohranjena viš.
41,0 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11711.
55 Del ustja in ostenja lončenega lonca. Izdelan je bil na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Groba zunanja površina je sivo rjava, deloma drugotno ožgana, notra­
nja je zglajena, sivo rjava. Rob ustja je razgiban z gubo. Prehod ustja v rame lonca je 
poudarjen. Na ramenu sta dve vodoravni žlebičasti poglobitvi. Pr. ustja 16,0 cm, ohranjena 
viš. 6,1 cm, deb. stene 0,9 cm. P. II. Inv. št. R 11712.
56 Odlomek ustja lončenega lonca. Izdelan je bil na vretenu. Glina je pomešana z debelo­
zrnatim peskom. Površina je rjava, zglajena, notranja luknjičava. Ovalen rob izvihanega ustja 
je odebeljen. Na ramenu sta dve vodoravni žlebičasti poglobitvi. Pr. ustja 16,0 cm, vel. od­
lomka 4,6 X 3,8 cm, deb. stene 0,5 cm. P. II. Inv. št. R 11713.
57 Odlomek ustja lončene sklede. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Groba po­
vršina je svetlo rjava. Ustje se proti robu stopničasto zožuje. Pr. ustja 15,5 cm, vel. odlomka
4,2 X 3,3 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 11714.
58 Odlomek ustja lončene sklede. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Zglajena 
površina je črna. Uvihano ustje je odebeljeno. Pr. ustja 20,0 cm, vel. odlomka 4,4 X 2,4 cm, 
deb. stene 0,5 cm. P. II. Inv. št. R 11715
59 Lončen pokrov. Izdelan je bil prostoročno. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Groba površina je svetlo rjava, prelom temno rjav. Polna pokrovna plošča se dviguje v 
čepast roč. Pr. 10,8 cm, viš. 3,6 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11716.
60 Lončen pokrov. Izdelan je bil na vretenu. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom, 
črno žgana. Ravno odrezan obod prehaja preko dveh plitvih stopnic v širok in raven vrh. 
Pr. 14,0 cm, viš. 5,5 cm. P. III (sl. A). Inv. št. R 11717.
61 Odlomek ustja lončene skodelice, ki je bila izdelana na vretenu iz prečiščene gline, po­
mešane z zelo drobnim peskom; opečnato rdeče žgana. Površina je hrapava. Obrobje ustja je 
poudarjeno, rob je okrašen z dvema vrstama trikotnih odtisov in vrsto pik. Pr. ustja 11,1 cm, 
vel. odlomka 4,4 X 2,0 cm, deb. stene 0,6 cm. P. III. Inv. št. R 11718.

62 Kamnito gladilo (?). Izdelano je bilo iz sljudnega peščenjaka. Ožgano. Na treh mestih 
ozkih stranic so zajede, ki izgledajo umetno pripravljene za prijem kamna s prsti. Površina, 
razen stopničaste stranice, ni zglajena. Vel. 6,5 X 4,7 X 1,4 cm. P. III. Inv. št. R 11719.
63 Odlomek lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z debelozma- 
tim peskom. Površina je svetlo rjava, zunanja zglajena, notranja groba. Izvihano ustje je 
ravno odrezano. Pr. ustja 13,0 cm, ohranjena viš. 4,3 cm. P. II. Inv. št. R 11720.
6 4 Del lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z drobnozrnatim 
peskom. Površina je groba, zunanja sivo rjava, notranja temno rjava. Ustje je izvihano. 
Obodni lok ostenja lomijo trije zabrisani vodoravni robovi. Pr. ustja 14,0 cm, pr. dna 9,0 cm, 
viš. 8,1 cm, deb. stene 0,9 cm. P. II. (sl. A). Inv. št. R 11721.
6 5 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede. Glina je pomešana z debelozmatim peskom. 
Groba površina je sivo črna. Izvihano ustje je ravno odrezano. Pr. ustja 15,0 cm, vel. odlomka
6,6 X 4,5 cm, deb. stene 0,5 cm. P. II. Inv. št. R 11722.
66 Lončena skleda. Izdelana je bila na vretenu. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. 
Groba površina je sivo rjava, prelom siv. Izvihano ustje je ravno odrezano, obrobje dna 
poudarjeno. Pr. ustja 15,1 cm, pr. dna 7,9 cm, viš. 6,8 cm, deb. stene 0,5 cm. P. II (sl. A). 
Inv. št. R 11723.
6 7 Del lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z drobnozrnatim 
peskom. Površina je rdeče rjava, zunanja groba, notranja zglajena, a luknjičava. Izvihano 
ustje je vbočeno odrezano. Pr. ustja 20,3 cm, ohranjena viš. 10,9 cm, deb. stene do 1,3 cm. 
P. II. Inv. št. R 11724.
68 Odlomek ustja lončene posode. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Rjavo 
rdeča površina je zglajena. Izvihano ustje je vbočeno odrezano. Pr. ustja 19,9 cm, vel. od­
lomka 5,4 X 3,8 cm, deb. stene 0,6 cm. P. II. Inv. št. R 11725.
69 Odlomek ustja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z 
drobnozrnatim peskom. Groba zunanja površina je sivo rjava, zglajena notranja je črno 
rjava. Izvihano ustje je vbočeno odrezano. Na vratu so tri zabrisane vodoravne črte. Pr. 
ustja 19,0 cm, ohranjena viš. 3,9 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 11726.
70 Odlomek ustja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z drobno­
zrnatim peskom. Hrapava površina je zunaj siva, znotraj sivo rjava. Izvihano ustje je ravno 
odrezano. Pr. ustja 16,0 cm, vel. odlomka 5,9 X 4,0 cm, deb. stene 0,7 cm. P. II. Inv. št. R 
11727.
71 Odlomek ustja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z drobno­
zrnatim peskom. Slabo zglajena površina je zunaj sivo črna, znotraj sivo rjava, prelom je 
siv. Ustje je izvihano, rob odebeljen in ravno odrezan. Pr. ustja 16,0 cm, vel. odlomka
4.9 X 3,1 cm, deb. stene 0,7 cm. P.: na zunanji strani zahodnega zidu. Inv. št. R 11728.
72 Odlomek ustja lončene posode. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Zglajena 
površina je sivo črna, prelom siv. Ustje je izvihano, rob odebeljen in ovalen. Pr. ustja 13,0 cm, 
vel. odlomka 3,8 X 1,7 cm, deb. 0,75 cm. P.: na zunanji strani zahodnega zidu. Inv. št. R 
11729.
73 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana 
z debelozmatim peskom. Površina je zglajena, zunanja je svetlo rjava, notranja sivo črna. 
Izvihano ustje je ravno odrezano. Vrat je podaljšan. Pr. ustja 14,0 cm, vel. odlomka 5,3 X
4.9 cm, deb. stene 0,7 cm. P. II. Inv. št. R 11730
74 Odlomek lončenega vrča, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z drobnozrna­
tim peskom. Slabo zglajena površina je črno rjava. Ustje je izvihano, stanjšano, rob ovalen. 
Iz ustja izhaja ročaj, ki ni ohranjen. Pr. ustja 13,1 cm, ohranjena viš. 5,8 cm, deb. stene 0,55 
cm. P. III. Inv. št. R 11731.
75 Lončena skleda. Izdelana je bila na vretenu iz gline, pomešane z drobnozrnatim peskom. 
Slabo zglajena površina je sivo rjava. Izvihano ustje je stanjšano, rob ovalen. Na obodu sta 
dve vodoravni žlebičasti poglobitvi. Dno je vbočeno, obrobje dna poudarjeno. Pr. ustja 21,6 
cm, pr. dna 12,9 cm, viš. 7,5 cm, deb. stene 0,8 cm. P. I (sl. A). Inv. št. R 11732.
76 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana 
z debelozmatim peskom. Z vodoravnimi poglobitvami razbrazdana površina je sivo čma. 
Izvihano ustje je stanjšano, rob stopničasto odrezan. Pr. ustja 14,0 cm, vel. odlomka 8,1 X
5,4 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 11733.
7 7 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pome­
šana z debelozmatim peskom. Slabo zglajena površina je svetlo rjava. Izvihano ustje je

stanjšano in ravno odrezano. Na vratu je vodoravno vrezana črta. Pr. ustja 14,0 cm vel. 
odlomka 5,5 X 4,9 cm, deb. stene 0,7 cm. P. II. Inv. št. R 11734.
78 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana 
z debelozmatim peskom. Groba površina je sivo črna. Izviliano ustje je stanjšano, vbočeno 
odrezano. Pr. ustja 13,4 cm, vel. odlomka 8,2 X 4,6 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 
11735.
79 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozmatim peskom. Groba površina je svetlo rjava. Izvihano ustje je stanjšano, 
vbočeno odrezano. Pr. ustja 15,8 cm, ohranjena viš. 8,0 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. 
R 11736.
80 Del lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z debelozmatim 
peskom. Groba površina je svetlo rjava in krušljiva. Izvihano ustje ima ovalen rob. Obod je 
rebrasto razčlenjen z vodoravnimi žlebičastimi poglobitvami. Pr. ustja 14,4 cm, ohranjena 
viš. 8,7 cm, deb. stene 0,6 cm. P. II. Inv. št. R 11737.
81 Odlomek ustja in vratu lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana 
z debelozmatim peskom. Zglajena površina je svetlo rjava, notranja luknjičava, prelom je 
opečnato rdeč. Izvihano ustje prehaja v podaljšan vrat. Pr. ustja 12,0 cm, ohranjena viš. 7,7 
cm, deb. stene 1,2 cm. P. I. Inv. št. R 11738.
82 Lončena skodelica. Izdelana je bila na vretenu. Glina je pomešana z debelozmatim 
peskom. Zglajena površina je sivo čma, notranja luknjičava. Ustje je izvihano. Dno je blago 
vbočeno. Iz ustja izhajajoč trakast ročaj ni ohranjen. Pr. ustja 8,1 cm, pr. dna 7,0 cm, viš.
9.0 cm, prerez ročaja pri ustju 2,6 X 0,9 cm, deb. stene 0,8 cm. P. III. Inv. št. R 11739.
83 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca. Glina je pomešana z debelozmatim peskom. 
Groba in valovita površina je svetlo rdeče rjava. Izvihano ustje je ravno odrezano. Na ra­
menu lonca je več vodoravnih žlebičastih raz, ki so nastale pri glajenju. Pr. ustja 12,0 cm, 
ohranjena viš. 6,3 cm, deb. stene 0,6 cm. P. II. Inv. št. R 11740.
84 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na počasi se vrtečem vretenu. 
Glina je pomešana z debelozmatim peskom, sivo do rjavo žgana. Izvihano ustje je zglajeno 
in dobro oblikovano, stena je gubasta. Na zunanji površini so neenakomerni vodoravni 
žlebiči. Notranja površina je prostoročno zglajena. Pr. ustja 12,5 cm, ohranjena viš. 6,8 cm, 
deb. stene 0,8 cm. P. III (sl. A). Inv. št. R 11741.
85 Del lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z debelozmatim 
peskom. Površina je svetlo rjava. Izvihano ustje je ravno odrezano in preko poudarjenega 
vratu prehaja v kroglasto telo lonca. Zgornja polovica ostenja je okrašena z vodoravnim 
metličastim ornamentom. Pr. ustja 13,2 cm, ohranjena viš. 14,5 cm, deb. stene 0,7 cm. P. I 
(sl. A). Inv. št. R 11742.
86 Spodnji del lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z debelo- 
zrnatim peskom. Površina je svetlo rjava, zunanja je grobo zglajena in gubasta, notranja 
luknjičava. Na zunanji površini so vidne žlebičaste poglobitve. Dno je rahlo vbočeno, obrobje 
dna poudarjeno. Pr. dna 9,1 cm, ohranjena viš. 7,3 cm, deb. stene do 1,0 cm. P. II. Inv. št. 
R 11743.
87 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozmatim peskom. Groba zunanja površina je črno rjava, notranja je svetlo 
rjava in luknjičava. Prelom je črn. Pr. dna 13,0 cm, vel. odlomka 6,1 X 5,9 cm, deb. stene 
do 1,0 cm. P. III. Inv. št. R 11744.
88 Spodnji del lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z drobno­
zrnatim peskom. Površina je slabo zglajena, temno rjava, notranja luknjičava. Pr. dna 13,0 
cm, ohranjena viš. 6,2 cm, deb. stene do 1,3 cm. P. II. Inv. št. R 11745.
89 Spodnji del lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z debelo- 
zrnatim peskom. Slabo zglajena zunanja površina je svetlo rjava, notrajna črna in luknjičava. 
Pr. dna 13,0 cm, ohranjena viš. 6,3 cm, deb. stene do 1,2 cm. P. II. Inv. št. R 11746.
90 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozmatim peskom. Groba zunanja površina je sivo rjava, notranja svetlo 
do črno rjava, zglajena, a luknjičava. Profil je sivo črn. Pr. dna 13,0 cm, vel. odlomka
6.0 X 5,3 cm, deb. stene do 1,1 cm. P. III. Inv. št. R 11747.
91 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozmatim peskom. Površina je sivo do svetlo rjava; zunanja je groba, notranja 
zglajena, a luknjičava. Prelom je črn. Dno je vbočeno. Pr. dna 12,8 cm, ohranjena viš. 6,1 cm, 
deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 11748.
47 Arheološki vestnik 737

x z r ^ to ^ n n r ^ s CCTTC
: - III
n ^
U^L^-a-jujuJj . : .
v_y

92 Odlomek dna lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Zglajena 
površina je sivo črna. Pr. dna 11,0 cm, vel. odlomka 4,1 X 1,9 cm, deb. 1,3 cm. P. III. Inv. 
št. R 11749.
93 Odlomek dna lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Zglajena 
površina je sivo črna. Pr. dna 12,0 cm, vel. odlomka 5,5 X 3,6 cm, deb. 0,9 cm. P. II. Inv. 
št. R 11750.
94 Odlomka dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Površina je slabo zglajena; zunanja je sivo črna, notranja 
rumeno rjava in luknjičava. Prelom je siv. Pr. dna 9,0 cm, vel. odlomka 6,3 X 6,2 cm in 5,0 X
3.0 cm, deb. stene 1,0 cm. P. I. Inv. št. R 11751
95 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Površina je groba, svetlo rjava in siva. Na prehodu ostenja 
v dno je vodoravna žlebičasta poglobitev. Pr. dna 12,0 cm, vel. odlomka 5,4 X 3,2 cm, deb. 
stene 1,0 cm. P. II. Inv. št. R 11752.
96 ^ Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Groba površina je sivo črna. Pr. dna 11,0 cm, vel. odlomka
6,9 X 4,7 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11753.
97 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pome­
šana z debelozrnatim peskom. Groba površina je sivo rjava. Pr. dna 8,2 cm, vel. odlomka
5,7 X 4,1 cm, deb. stene 0,8 cm. P. II. Inv. št. R 11754.
98 Odlomek dna in ostenja posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana 
z drobnozrnatim peskom. Groba površina je temno rjava. Pr. dna 9,5 cm, ohranjena viš.
5.1 cm, deb. stene 0,7 cm. P. II. Inv. št. R 11755.
99 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Vodoravno razbrazdana zunanja površina je sivo do črno 
rjava, notranja je zglajena — in kot prelom — svetlo rjava. Ustje je ravno odrezano, no­
tranji rob je poudarjen. Pr. ustja 28,0 cm, vel. odlomka 4,1 X 4,0 cm, deb. 1,1 cm. P.: ob 
vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11762.
100 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z drobnozrnatim peskom. Temno rjava zunanja površina je na ramenu lonca raz­
brazdana z neenakomernimi vodoravnimi poglobitvami. Siva notranja površina je površno 
zglajena. Prelom je sivo črn. Izvihano ustje je stanjšano, rob stopničasto odrezan. Pr. ustja
16,2 cm, vel. odlomka 8,4 X 6,5 cm, deb. stene 1,0 cm. P.: ob vzhodnem zidu zunaj hiše. 
Inv. št. R 11763.
101 Odlomka ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z drobnozrnatim peskom. Črna površina je zglajena. Prelom je siv. Stena je na­
gubana v vodoravnih pasovih. Usločeno ustje je izvihano, rob ovalen. Pr. ustja 18,0 cm, vel. 
odlomka 12,3 X 6,3 cm n 5,4 X 5,2 cm, deb. stene 0,7 cm. P.: ob vzhodnem zidu zunaj hiše 
Inv. št. R 11764.
102 Odlomek ustja lončene posode, izdelane na vretenu. Glina je pomešana z drobnozr­
natim peskom. Črna površina je zglajena. Prelom je svetlo rdeč. Ustje je rahlo izvihano. 
Pr. ustja 12,3 cm, vel. odlomka 3,1 X 2,4 cm, deb. stene 0,6 cm. P.: ob vzhodnem zidu 
zunaj hiše. Inv. št. R 11765.
103 Odlomek ustja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z 
drobnozrnatim peskom. Črna površina je zglajena (zunanja poškodovana). Prelom je svetlo 
rdeč. Ustje je rahlo izvihano. Pr. Ustja 15,6 cm, vel. odlomka 3,1 X 2,1 cm, deb. stene 0,6 
cm. P.: ob vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11776.
104 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. _Glina je po­
mešana z drobnozrnatim peskom. Površina in prelom sta svetlo rjava. Rob ustja je ovalen. 
Pr. ustja 18,3 cm, vel. odlomka 3,9 X 3,1 cm, deb. stene 0,4 cm. P.: ob vzhodnem zidu 
zunaj hiše. Inv. št. R1177.
105 Odlomek dna in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. 
Površina je črna, na zunanji so tik nad dnom kratke brazde; notranja površina je luknjičava. 
Prelom je črn. Stena je gubasta. Pr. dna 9,0 cm, vel. odlomka 5,1 X 3,4 cm, deb. stene do 
0,7 cm. P.: ob vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11768.
106 Odlomek dna in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Površina in prelom sta črna. Stena je gubasta. Pr. dna 14,0 cm, vel. odlomka 5,2 X 3,4 cm, 
deb. stene do 0,6 cm. P.: ob vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11769.

107 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Površina je sivo rjava, zunanja je razbrazdana z vodorav­
nimi neenakomernimi poglobitvami, notranja pa slabo zglajena, luknjičava, s poudarjenim 
robom nad dnom. Prelom je sivo rjav. Pr. dna 14,0 cm, vel. odlomka 9,2 X 5,5 cm, deb. 
stene do 0,8 cm. P.: vzhodnem zidu zunaj hiše. Inv. št. R 11770.
108 Kamnit moinar. Izklesan je iz marmorja. Možnar — mortarium — je polkrožne oblike, 
s tremi ohranjenimi polnimi ročaji. Zunanja površina je grobo klesana, na robu okrašena 
z vencem poševnih brazd, notranja površina je zglajena. Pr. 42,0 cm, viš. 26,0 cm, deb. 
stene 8,4 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11756.
109 Odlomki kamnite žrmlje, ki je bila izklesana iz kremenovega konglomerata. Odlomki 
so bili najdeni na dveh mestih. Pr. 40,4 cm, viš. 11,0 cm. P. II (sl. A). Inv. št. R 11757.
110 Bronast novec. Gordianus III. S . Rim. RIC? (240—244). P. II (sl. A). Inv. št. R 11758.
Interpretacija. Drobne najdbe so kovinske (a), lončene (b), steklene (c), kamnite 
(d) in lupini dveh školjk (e).
a) Uporabljena kovina je srebro (28, 30), bron in baker (3, 4, 27, 29, 31—34, 110), 
železo (1, 2, 5—18, 31) ter svinec in cin (4).
1
B Vranje pri Sevnici. 1 utež s 
krena posoda (4) ob odkritju na 
Sevnica. 1 Gewicht mit Hacken 
in situ; alles au
2
kavljem (2, 3) ob odkritju, 2 ba- 
Ajdovskem gradcu. — Vranje bei 
(2, 3) in situ, 2 Bronzegefäss (4) 
' Ajdovski gradeč
Bronasto utež (3) časovno opredeljuje dinjasta pričeska, ki se je uveljavila v 3. sto­
letju: sprva so bili lasje speljani k tilniku, v drugi polovici stoletja pa speti v čopu na 
temenu. Helena, mati Konstantina Velikega, je uvedla dosledno valovito nadčelno 
pričesko, prečo na tilniku in diadem, lasje Dioklecianove hčerke Galerije Valerije pa 
so počesani v dinjasto pričesko. Kasneje postane modno pričeske krasiti s čelnim 
pokrivalom in z diademom, pojavljajo pa se tudi enostavnejše, z valovito nad čelom 
počesanimi lasmi in z gostimi prameni na zatilju. Ker je na poprsju z Ajdovskega 
gradca oblikovana dinjasta pričeska s čelnim pokrivalom, je utemeljena datacija uteži 
na prehod iz 3. v 4. stoletje (pojav mlajših oblik govori v prid 4. stoletju), vendar pa je 
bila (tehtnica) v uporabi dolgo časa, ker je odprtina v ušescu za obešanje uteži po­
končno ovalna in zglajena — obrabljena. Tipološko sodi obravnavani primerek z že­
leznim dvojnim kavljem (2) med uteži hitrih tehtnic; na Ajdovskem gradcu so bile 
doslej že odkrite tri takšne tehtnice. Glede mere uteži je verjetno, da je napolnjena s 
svincem, ki je v požaru iztekel, tehtal okrog 5 liber. Polmesečasti obesek na vratu

pooseblja bronasto utež kot upodobitev boginje Lune, ki ji gre prilastek skrajne pra­
vičnosti. Že z zunanjim videzom je bila simbolično zagotovljena pravilna mera uteži in 
zajamčena poštenost tehtanja. To vrednost še stopnjuje mesto najdbe: na osnovi pi­
sanih virov je bilo ugotovljeno, da je bila v 5. in 6. stoletju navada, da so preverjene, 
z žigi in številkami označene uteži in tehtnice varovali pri cerkvah.6
Bronasta fibula (31) je sorodna okroglim fibulam, z izrastki na obodu in dvignjenim 
diskom v sredini, imenovanim tudi zvončaste fibule ali okrogle fibule v obliki umba 
(ščitne grbe), ki so poznane npr. v Panoniji (Sisak, Szöny: po letu 200).7 Ustrezno, če­
prav geografsko oddaljeno sorodstvo pa ima med t. i. tutulus fibulami, datiranimi v 3. 
in 4. stoletje, v inačici Hassleben.8 Vsi omenjeni primerki pa so mlajši od fibule iz 
Suiza ob Nekarju; ker je ta fibula neposredna primerjava fibuli z Ajdovskega gradca, 
ji odmerja tudi isti čas nastanka — najkasneje v drugi polovici 2. stoletja.9
Utež (3) in fibula (31) določata skupaj s kovancem (110) Gordiana III (238—244) 
kovinskim najdbam iz hiše A spodnjo kronološko mejo. Časovno razširitev pa na­
rekuje bakrena skleda (4), če ni interpretirana le kot poznoantični lokalni izdelek, 
ampak tudi kot možni odmev v poznem 5. in v 6. stoletju, razširjenih merovinških 
bronastih kotlić z iztolčenim bisernim nizom na obrobju ustja1 0 (v Sloveniji: Polho­
grajska gora1 1 ; v Panoniji: Varpalota1 2 ), ali celo kot domač posnetek iz tolčene ploče­
vine koptskega vlitega bronastega posodja, ki se je kot uvozno blago začelo širiti v 
drugi polovici 6. stoletja preko Italije in alpskih prelazov proti severu, na bajuvarsko, 
alamansko, frankovsko ozemlje in še naprej.1 3 Ne glede na čas nastanka je bila posoda 
iz hiše A po mestu odkritja (sl. B: 2 — na hodni površini) in po ohranjenosti v drugi 
polovici 6. stoletja — še — v uporabi. Ker so bile s posodo najdene tudi ataše, ne pa 
— kot običajno — kovinska ročaja, je bila posoda lahko obešena, po ostankih svinca, 
ki je krepil nosilnost posode, a jo je hkrati tudi obtežil, domnevno kot pladenj pri 
hitri tehtnici z bronasto utežjo v podobi Lune (3).
V prikazanem časovnem okviru so razumljive tudi ostale kovinske najdbe iz hiše A: 
srebrn okov nožnice (30),1 4 srebrna igla (28), ki so jo lahko uporabljali kot pisalo, 
bronasta šivanka (27),1 5 bronast ovalni okov (33) je oklepal ročaj (noža); spoznavni 
železni predmeti, razen nožev (12, 17), sodijo k opremi stavbe, npr. klina (10, 11) in 
prečka (1), ki je lahko služila kot zapah na vhodnih vratih.
Železno rezilo (18) je analogno primerku iz rimske vile v Nemesvämos-Baläcapusz- 
ti ob Blatnem jezeru; »srpasta rezilna priprava« je bila najdena z železnim orodjem in 
ključi v ogrevalnem jašku pod mozaičnimi tlemi v osrednji stavbi s peristilom. Predmeti 
so bili tja skriti verjetno med začetkom 3. stoletja, ko je bil položen mozaik, in ob­
dobjem preseljevanja ljudstev, ko so bili posamezni prostori vile še uporabni za vsaj 
začasno bivanje.1 6 Skrita orodja odražajo — poleg gradbene dejavnosti (zidarska 
žlica, šestilo, spojka) — kmetijske panoge na posestvu: poljedelstvo (lemeži, kopuljica), 
vinogradništvo (kramp, vinjak) in živinorejo (strižnice), teže pa je ugotoviti, za kaj so 
uporabljali železno srpasto rezilo. Delovanje tega orodja dopolnjuje primerek z Ajdov­
skega gradca (18), ki ima skozi zanko na ravnem koncu vdet železen obroček. Z njim 
je bilo rezilo pritrjeno na (leseno) ogrodje tako, da je bilo gibljivo v navpični smeri; 
rezilo je pri ročaju upognjeno, da je lahko zajelo in ob robu plošče prerezalo šop 
(trave, slame ipd.), ki se je umikal pred pritiskom ravnega dela rezila. Takšno orodje 
je med proizvajalnimi sredstvi iz Nemesvämos-Baläcapuszte pričakovano, v hiši A pa 
ni arheoloških najdb, ki bi govorile o kmetijski dejavnosti. Izrazita so le orodja za 
domačo ali hišno delavnost (brusi, vretenca, žrmlja), torej za oskrbovanje prebivalcev 
in doma. Prav za potrebe hiše pa bi bilo to orodje lahko — če ga po današnjih

primerjavah opredelimo kot slamoreznico — posebno važno. Ker v ruševinah hiše 
A niso bili odkriti sledovi opečnate kritine, je možno, da je bila streha lesena (skodle) 
ali pa slamnata. Za slednjo bi govorilo predvsem rezilo slamoreznice.
b) Lončenina iz hiše A se deli po kakovosti na boljšo ali uvoženo (19, 20, 48, 49, 
52—54, 61) in na slabšo ali domačo (21, 22, 25, 26, 50, 51, 55—60, 63—107).
Med boljšo keramiko je po manjših odlomkih ugotovljenih nekaj posod, ki po 
obliki in izdelavi sodijo še v poznoantično obdobje, v 3. in 4. stoletje, kot krožnik 
(19),1 7 skodelica (61) in čaša (20),1 8 ki ima glede na lošč primerjave tudi na grobišču 
pod naselbino na Ajdovskem gradcu.1 9 Importirane so tudi zgodnjebizantinske male 
amfore (52—54), odkrite tudi v hiši B (159) in pri točki 25 v naselbini2 0 in na 
Rifniku pri Šentjurju.2 1
Zgornjo časovno mejo pa lončenini (in drobnim najdbam nasploh) z Ajdovskega 
gradca razločno začrtujeta posodi s pečatnim okrasom (48, 49): druga polovica 6. sto­
letja.2 2 Mošnjasta steklenica (48) je rekonstruirana v celoti, druga posoda (49) pa ne 
povsem. Po ročaju je opredeljena kot ročka, ki je verjetno — po analogijah iz Käpol- 
nàsnyéka, Testone in Carpianella2 3 — imela tudi tulec za (iz)točenje tekočine. Čvrsto 
stojišče pri kroglasti ročki nadomešča odebeljeno dno, tako da se je posoda, tudi če se 
je zazibala, zaradi poudarjenega težišča na dnu, vedno znova vrnila v osnovni položaj. 
Ker je bila napolnjena posoda pretežka za ročaj, ki bi se lahko (ali se celo je) od­
trgal, je bilo kroglasto ostenje pripravno za pretakanje tekočine. Na robu police je 
bilo ročko zlahka nagniti in iztočiti pijačo v niže postavljeno posodo. Pečatni okras na 
posodah je bogat: prevladujejo mrežasti rombi in pravokotniki, pojavljajo pa se tudi 
križi in globoko vtisnjeni rombi. Primerjav za obravnavani pivski pribor ne manjka 
na panonskem ozemlju2 4 in ne v Italiji,2 5 na vmesnem slovenskem ozemlju pa je ta 
vrsta lončenine dokumentirana na najdiščih Rifnik (v grobu 86 in v stanovanjski 
stavbi),2 6 Kranj—Lajh2 7 in Vratolom na Gorjancih.2 8 Lončena steklenica in ročka iz 
hiše A sta langobardski izdelek, ki je lahko dosegel naselbino po trgovski ali pa po 
politični poti, ko je leta 548 Justinijan prepustil Langobardom itóLu; Nwpixóv ter 
t o c lizi Ilavvovóat; oxupcopa-ra. To, da so hranili posodi prav v hiši A, ki ima med po­
svetnimi stavbami na Ajdovskem gradcu dominanten položaj, govori vsaj za ekskluziv­
nost te lončenine, če je že domneva o naklonjenosti lastnika do langobardske oblasti 
ali celo langobardski predstavnik na naselbini le smela domislica.
Domača ali hišna lončenina iz hiše A na Ajdovskem gradcu se deli na posode (50, 
51, 55—58, 63—107), pokrove (59, 60) in na vretenca (21, 22, 25, 26). Posode iz­
delane (večinoma) na lončarskem vretenu, so slabo zglajene, z debelimi stenami, na 
notranji strani pogosto luknjičave. Glina je močno mešana s peskom. Posode so bile 
neenakomerno žgane. Prevladujejo lonci (50, 51, 55, 70, 71, 73, 76—81, 83—86, 100, 
101) in sklede (57, 58, 63—76, 75, 99, 103, 104), ki imajo običajno izvihano ustje, 
redke pa so posode z ročaji (74, 82). Krašenje posod je siromašno: metličast okras 
(50, 51, 85), žlebičaste vodoravne poglobitve (50, 51, 55, 56, 75, 76, 80, 86, 95, 99, 100, 
107) in črte (69, 77). Največ ostankov lončenine je bilo odkritih v drugem prostoru hiše 
A (sl. A: II). Lončenina je bila izdelana verjetno v bližini naselbine na Ajdovskem 
gradcu, za majhno tržišče. Pri vzporejanju je zato potrebno upoštevati njene svojskosti, 
ki jih še posebej izpričuje poenostavljeni pokrov (59). Izdelava in oblikovno-okrasne 
značilnosti obravnavane hišne keramike vodijo k lončenini poznoantičnega obdobja, v
3. in 4. stoletje,3 0 pa tudi k izdelkom 5. in 6. stoletja.3 1 Glinasta vretenca (21, 22, 25, 
26) so v časovnem okviru, ki ga narekuje datacija uvožene keramike, običajna v gro­

b o v ih in n a n aselb in sk ih arealih. G lo b o k e za jed e n a rob ovih lu k n jic (22, 2 5 ), ki so jih 
vrezale niti, p a op ozarjajo n a d olgotrajn o u p orab o teh vreten c.
c) S tek len e n ajdbe (3 5 — 42) so le drobni o d lo m k i in sta za to sp ozn avn i le dve 
vrsti čaš: k o zarec (35, 36) in kupa s ten k im steb lo m in širok o, ok ro g lo n o g o (39— 4 1 ).32 
Izjem en pa je okrasni k a m en ček (2 4 ), ki im a p o lk ro žn o jed ro p rev lečen o s stek lovin o 
in je p od ob en prim erku iz (verjetno) jam sk ega bisera (23). O krasna k am en čk a bi bila 
la h k o vstavljen a ali v prstan ali v k ošarico u h an a (an alogn o prim erku iz groba 2 2 ).33
d) M ed kam n itim i p red m eti (23, 4 5 , 4 7 , 62, 9 9 , 108) so g led e n a u p orab o u g o to v ­
ljiv i brusi (45, 4 7 ) m o žn a r (1 0 8 ) in žrm lja (1 0 9 ). P rim erjave z a bruse so iz sočasnih 
g ro b o v in z A jd o v sk em u gradcu sorod n ih n aselb in .34 M arm ornati m ožnarji so poznani 
— p o le g m an jšega štiriročajn ega prim erka s to čk e 3 2 n ed a leč o d h iše A 35 npr. iz 
p a n o n sk ih v il (W in d en am S ee, P écs-R a cv a ro s, T ä c-F ö v en y p u szta ),36 o sam ljen p a tudi 
n i p o ja v žrm lje.37
e) L u p in i (43, 4 4 ) p ripadata m orsk im školjkam .
Hiša B
Uvod. V istem ča su k o t h iša A je bila n a za h o d n em p o b o čju A jd o v sk eg a gradca 
od k rita v razširjenem izk o p u so n d e 1 tu d i stavb a n a terasi, k i je o zn a čen a k o t hiša 
B .33 H iša B je im ela sa m o en prostor, v katerem so b ile n ajd en e drobne najdbe 111 do 
159 (in n ezn a čiln i k o si lo n čen in e), k i jih hrani N a ro d n i m uzej v L jubljani, inv. št. R 
1 1 7 7 1 — 1 1 8 2 0 .3»
O p is (številka najd b e je staln a pri o p isu in risbi).
111 Bronasta fibula s samostrelno peresovino. Igla je odlomljena. Na loku sta dva di­
skasta gumba. Trikotna predrta noga ima gumbast zaključek. Čelna ploščica je obrobljena 
z vrezanim cikcak okrasom, noga pa z vrezano valovnico. Dolž. 7,5 cm. Inv. št. R 11771.
112 Odlomka osnovne ploščice dvovrstnega koščenega glavnika z redkimi in gostimi zobci. 
Glavnik je bil okrašen s štirimi vrezanimi polkrožnimi pasovi krožcev s piko; pasovi so izha­
jali od ojačevalne letvice glavnika. Letvica manjka, a njeno ležišče izstopa iz osnovne 
ploščice. Odlomka sta ožgana. Vel. 2,8 X 2,7 cm in 2,6 X 2,1 cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. R 
11772.
113 Odlomek osnovne ploščice dvovrstnega koščenega glavnika z redkimi in gostimi zobci, 
ki so delno ohranjeni. Na prelomu je luknjica za pričvrstitev ojačevalne letvice z železno 
zakovico. Odlomek je ožgan. Vel. 1,8 X 1,6 cm, deb. 0,25 cm. Inv. št. R 11773.
114 Odlomka ojačevalne letvice koščenega glavnika. Na enem robu sta okrašena z vrezi. 
Vidne so tri luknjice za železne zakovice. Pravokoten zaključek letvice je zaobljeno prirezan. 
Odlomka sta ožgana. Dolž. 2,7 cm in 2,1 cm, šir. 0,9 cm, deb. 0,4 cm. Inv. št. R 11774.
115 Odlomek ojačevalne letvice koščenega glavnika. Na robu je bila letvica okrašena z 
vrezi. Vidni sta dve luknjici za železne zakovice. Odlomek je ožgan. Dolž. 2,4 cm, šir. 0,8 
cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. R 11775
116 Odlomek osnovne ploščice koščenega glavnika. Na eni strani so vidni nastavki zobcev. 
Ležišči za letvici sta dvignjeni. Odlomek je ožgan. Vel. 1,5 X 1,1 cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. 
R 11776.
117 Odlomek osnovne ploščice koščenega dvovrstnega glavnika z redkimi in gostimi zobci, 
ki so le nakazani. Stranski rob je ovalno zbrušen. Ležišči sta dvignjeni. Na prelomu je 
luknjica za železno zakovico. Odlomek je ožgan. Vel. 2,4 X 2,2 cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. 
R 11777.
118 Kos železa. Vel. 6,0 X 1,7 cm. Inv. št. R 11778.
119 Železna triroba puščična konica s trnom za nasaditev. Dolž. 6,1 cm, šir. 0,9 cm. 
Inv. št. R 11779.

120 Železni sveder. Žlička za vrtanje je na koncu odlomljena. Nasadilo je ploščato sko­
vano. Prerez vratu je kvadraten. Dolž. 15,5 cm, šir. žličke 1,4 cm. Inv. št. R 11780.
121 Bronast sklenjen obroček. Prerez je rombičen. Pr. 2,2 cm, deb. 0,25 cm. Inv. št. R 
11781.
122 Železen sklenjen obroček. Prerez je kvadraten. Pr. 3,8 cm, deb. 0,5 cm. Inv. št. R 11782.
123 Železen srp. Del rezila s konico je odlomljen. Trn za nasaditev je kvadratnega pre­
reza. Dolž. 28,2 cm, šir. rezila 2,6 cm. Inv. št. R 11783.
124 Odlomki (13) bronaste pločevine. Deb. 0,05 cm. Inv. št. R 11784.
125 Lončeno vretence. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Gubasta površina je 
temno rjava. Konično vretence je na ožjem delu ovalno oblikovano, na širšem pa je ravno. 
Na robu luknjice so vrezi, ki so jih napravile niti. Pr. 3,5 cm, viš. 1,9 cm, pr. luknjice 0,8 cm. 
Inv. št. R 11785.
126 Lončeno vretence. Površina je zglajena, rdeče rjava, na širšem delu drugotno ožgana. 
Obrobje luknjice je na širšem, ovalnem delu poglobljeno. Na robu luknjice so vrezi, ki 
so jih napravile niti. Pr. 4,1 cm, viš. 2,3 cm pr. luknjice 1,0 cm. Inv. št. R 11786.
127 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Groba površina je svetlo rjava do črna (drugotno ožga­
na). Prelom je črn. Ustje je izvihano, rob ovalen. Na vratu sta dve vodoravni ozki po­
globitvi. Pr. ustja 24,0 cm, vel. odlomka 5,6 X 4,5 cm, deb. stene 0,6 cm. Inv. št. R 11787.
128 Odlomek ustja lončene posode, izdelane prostoročno. Glina je pomešana z drobno­
zrnatim peskom. Zglajena površina in prelom sta opečnato rdeča. Izvihano ustje je okra­
šeno z visečimi, včrtanimi trikotniki. Pr. ustja 20,0 cm, vel. odlomka 5,1 X 3,1 cm, deb. 0,6 
cm. Inv. št. R 11788.
129 Odlomek ustja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Groba površina je črna. Prelom je temno rjav. Rob izvihanega ustja 
je ravno odrezan. Pr. 16,0 cm, vel. odlomka 3,7 X 2,5 cm, deb. 0,7 cm. Inv. št. R 11789.
130 Odlomki (3) lončenega vrčka, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je prečiščena, pome­
šana z drobnozrnatim peskom. Žgana je opečnato rdeče (do temno sivo: lise na površini). 
Zunanja površina je zglajena, notranja pa poudarjeno vodoravno rebrasto razčlenjena. Dno 
je ravno. Na vratu je viden nastavek za lij. Pr. dna 5,6 cm, deb. stene 0,9 cm. Inv. št. R 
11790.
131 Odlomek vratu lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu iz prečiščene gline, po­
mešane z zelo drobnim peskom, opečnato rdeče žgana. Površina je hrapava. Prehod iz vratu 
v rame je zabrisano stopničast. Pr. vratu 6,6 cm, vel. odlomka 3,7 X 1,7 cm, deb. stene 
0,5 cm. Inv. št. R 11791.
132 Del lončenega trinožnika. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Groba in gu­
basta površina s številnimi razami, ki so nastale pri glajenju, je svetlo rjava do črna. Prelom 
je črn. Rob ustja je ravno odrezan. Na spodnji strani dna je brazgotina, ker se je odtrgala 
noga posode. Glinasta noga je bila z valjastim strženom vstavljena v luknjico na dnu tri­
nožnika in prilepljena na narezano površino okoli te luknjice. Pr. ustja 25,5 cm, ohranjena 
viš. 3,8 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. 11792.
133 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z drobnozrnatim peskom. Zglajena površina je svetlo do temno siva. Rob uvihanega 
ustja je ovalen. Pr. ustja 22,4 cm, vel. odlomka 7,1 X 5,1 cm, deb. stene 0,55 cm. Inv. št R 
11793.
134 Odlomek ustja lončene sklede. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Groba 
površina je sivo rjava. Uvihano ustje je odebeljeno in ravno odrezano. Pr. 22,0 cm, vel. 
odlomka 4,6 X 3,1 cm, deb. stene 0,6 cm. Inv. št. R 11794.
135 Odlomek lončenega pokrova. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Slabo 
zglajena površina je rjava. Prelom je črn. Vrh pokrova je rahlo presegajoč in raven. Na 
obodu je bila odprtina, ki je bila pred žganjem izrezana (rob je raven). Pr. vrha 5,4 cm, 
ohranjena viš. 4,0 cm, deb. stene 0,7 cm. Inv. št. R 11795.
136 Odlomek dna lončene posode, ki je bila izdelana prostoročno. Glina je pomešana z 
drobnozrnatim peskom. Površina je zglajena, zunanja opečnato rdeča, notranja črna. Prelom 
je črn. Pr. dna 6,3 cm, vel. odlomka 3,8 X 2,0 cm, deb. dna 0,6 cm. Inv. št. R 11796.

137 Odlomek ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Groba površina je sivo rjava. Ustje je ravno odrezano. 
Pr. ustja 28,0 cm, vel. odlomka 7,2 X 5,8 cm, deb. stene 0,9 cm. Inv. št. R 11797.
138 Del lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z debelozrnatim 
peskom. Svetlo rjava do črna lisasta zunanja površina je vodoravno razčlenjena z neenako­
mernimi žlebičastimi poglobitvami. Črna (do svetlo rjava) notranja površina pa je dobro 
zglajena, a luknjičava. V prerezu je stena lonca neenakomerno ovalna. Prelom je črn. Izvi- 
hano ustje je stopničasto odrezano. Pr. ustja 11,9 cm, ohranjena viš. 19,5 cm, deb. stene do
I, 1 cm. Inv. št. R 11798.
139 Odlomki (9) ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Površina je svetlo rjava, notranja deloma temno siva in 
luknjičasta. Prelom je svetlo rjav. Zunanja površina ima na vratu in ramenu lonca široki 
vodoravni žlebičasti poglobitvi, ki ločujeta pasova strnjenih poševnih brazd. Ustje je rahlo 
izvihano. Pr. ustja 15,3 cm, ohranjena viš. 9,1 cm, deb. stene 0,75 cm. Inv. št. R 11799.
140 Odlomki (4) ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Zglajena površina in prelom sta svetlo rjava (do črna: 
drugotno ožgano). Zunanja površina je razbrazdana z vodoravnimi, neenakomernimi plitvimi 
žlebiči in poševnimi zarezami. Ustje je bilo izvihano; rob ni ohranjen. Pr. ustja 13,9 cm, 
ohranjena viš. 7,2 cm, deb. stene do 0,9 cm. Inv. št. R 11800.
141 Odlomka ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Slabo zglajena površina in prelom sta svetlo rjava (manjši 
odlomek je črn, drugotno ožgan). Zunanja površina je razbrazdana z vodoravnimi, neenako­
mernimi plitvimi žlebiči in poševnimi zarezami. Ustje je izvihano; rob ni ohranjen. Pr. ustja
II, 8 cm, ohranjena viš. 5,2 cm, deb. stene do 0,8 cm. Inv. št. R 11801.
142 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Površina je slabo zglajena, temno siva. Na zunaji površini je 
vodoraven metličast okras. Prelom je rjav. Rob izvihanega ustja je ovalen. Pr. ustja 13,8 cm, 
vel. odlomka 6,6 X 5,1 cm, deb. stene 0,65 cm. Inv. št. R 11802.
143 Odlomek ustja in ostenje lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Slabo zglajena površina in prelom sta svetlo rjava. Zu­
nanja površina je nažlebljena z vodoravnimi ozkimi, vrezi. Ustje je uvito. Vel. odlomka
3,5 X 3,4 X 0,9 cm. Inv. št. R 11803.
144 Odlomek ustja in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Groba površina je rjava. Prelom je črn. Ustje je rahlo izvihano. Zunanja površina je nažleb­
ljena z vodoravnimi poglobitvami in pasom navpičnih vrezov. Vel. odlomka 4,8 X 0,75 cm. 
Inv. št. R 11804.
145 Odlomek ustja in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Groba površina in prelom sta svetlo rjava. Ustje je rahlo izvihano. Vel. odlomka 4,6 X 3,2 X 
0,8 cm. Inv. št. R 11805.
146 Odlomek ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Po­
vršina in prelom sta opečnato rdeča do siva. Zunanja površina je vodoravno, notranja pa 
navpično razbrazdana. Vel. odlomka 7,0 X 3,1 X 0,9 cm. Inv. št. R 11806.
147 Odlomek dna in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Groba površina in prelom sta svetlo rjava. Dno prehaja na notranji strani v ostenje preko 
izrazite žlebičaste poglobitve. Vel. odlomka 5,7 X 3,2 X 0,9 cm. Inv. št. R 11807.
148 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Groba površina je rjavo siva. Prelom je rjav. Na zunanji 
površini sta plitvi vodoravni brazdasti poglobitvi. Na prehodu dna v ostenje je na notranji 
strani vodoraven žlebič. Pr. dna 11,0 cm, vel. odlomka 6,3 X 6,2 cm, deb. stene do 1,0 cm. 
Inv. št. R 11808.
149 Odlomek dna lončene posode. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Notranja 
površina je stopničasto razčlenjena, luknjičava, svetlo rjava do črna, zunanja groba, rjava do 
črna. Prelom je črn. Pr. dna 7,0 cm, vel. odlomka 6,2 X 6,0 cm, deb. dna do 1,3 cm. Inv. št. 
R 11809.
150 Del dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana 
z debelozrnatim peskom. Sivo rjava zunanja površina je grobo zglajena in gubasta, svetlo 
rjava notranja površina pa je luknjičava in vodoravno rebrasto razčlenjena. Tudi notranja 
površina dna je valovito razgibana z dvema istosrediščnima kolobarjema. Prelom je sivo

črn. Na obrobju dna so tri križno razporejene zajede. Dva odlomka sta drugotno ožgana. 
Pr. dna 13,0 cm, ohranjena viš. 9,2 cm, deb. stene do 1,2 cm. Inv. št. R 11810.
151 Del ustja in ostenja lončenega lonca. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Grobo zglajena površina je rdeče rjava. Prelom je temno rjav. Rob izvihanega ustja je ova­
len. Pr. ustja 13,1 cm, ohranjena viš. 8,0 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11811.
152 Del ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Slabo zglajena površina je rdeče rjava. Prelom je črn. Izvihano ustje 
je ravno odrezano. Pr. ustja 13,0 cm, ohranjena viš. 13,6 cm, deb. stene 0,7 cm. Inv. št. R 
11812.
153 Del ustja in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Groba in razbrazdana površina je rjava do črna. Prelom je temno rjav. Ustje je rahlo 
izvihano. Vel. 8,8 X 8,5 X0,8cm. Inv. št. R 11813.
154 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Zglajena, a luknjičava zunanja površina je svetlo rjava, notranja je gubasta in temno siva. 
Prelom je svetlo rjav do temno siv. Rob izvihanega ustja je ovalen. Pr. ustja 11,2 cm, 
ohranjena viš. 6,7 cm, deb. stene 0,7 cm. Inv. št. R 11814.
155 Odlomki (10) dna in ostenja posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Površina je gubasta, groba, črna, le osrednji del dna je na zunanji strani rjav. Prelom je 
črn. Dno je ravno. Pr. dna 11,6 cm, ohranjena viš. 4,2 cm, deb. stene 0,7 cm. Inv. št. R 11815.
156 Odlomka dna in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Površina je gubasta, grobo zglajena, zunanja je svetlo do temno rjava, notranja črna. Prelom 
je črno rjav. Pr. dna 9,0 cm, ohrnjena viš. 5,5 cm, deb. stene do 0,8 cm. Inv. št. R 11816.
157 Odlomek ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Zglajena površina je črna. Zunanja ima globoko vrezana pasova 
valovnic, ki ju ločuje pas vodoravnih vrezov. Okras je bil narejen s štirizobnim glavnikom. 
Notranja površina je vodoravno rebrasto razčlenjena. Prelom je temno siv. Vel. odlomka
7,0 X 4,7 X 1,2 cm. Inv. št. R 11817.
158 Lončen lonec. Izdelan je bil prostoročno. Poškodovan. Glina je pomešana z debelo­
zrnatim peskom. Površina je grobo zglajena, gubasta in — kot prelom — rdeče rjava do 
sivo črna. Na zunanji površini s številnimi sledovi glajenja je vrezana cikcak črta v različnih 
smereh. Izvihano ustje je vbočeno odrezano. Na spodnji strani dna je globok okrogel odtis, 
ki ni v središču. Lonec ni simetričen. Pr. ustja 26,0 cm, pr. dna 17,5 cm, viš. 37,8 cm, deb. 
stene do 1,3 cm. Inv. št. R 11818.
159 Lončena amfora. Izdelana je bila na vretenu iz prečiščene, z zelo drobnim peskom 
pomešane gline; sivo žgana. Površina je zglajena, a hrapava. Z obrobljenjem okrepljeno 
ustje prehaja v valjast vrat z dvema ročajema. Ostenje je valjasto, koničasto dno je ravno 
odrezano. Pr. usitja 7,6 cm, viš. 40,6 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11819.
160 Bronast novec. Poškodovan v ognju. As. Druga polovica 1. stoletja. P.: SV vogal, rdeča 
ruševinska plast. Inv. št. R 11820.
Interpretacija. D ro b n e n ajdbe iz h iše B so k o v in sk e (a), lo n č e n e (b) in k o šč e n e (c).
a) U p o ra b ljen a k ovin a je bron (1 1 1 , 121, 124, 160) in ž e le z o (1 1 8 — 120, 122, 123). 
B ronasta fib u la (121) z d v em a gu m b o m a n a lo k u in v iso k o n o g o sp ad a v skupino 
A lm g ren 2 3 6 , m ed fib u le h varian te,40 k i so o p red eljen e v prvo p o lo v ic o 2. stoletja.41 
F ib u la izstop a iz ok vira — od 5. (verjetnejša je druga p o lo v ic a stoletja) d o zad n jih 
desetletij 6. stoletja — v katerem je živ ela n a selb in a o k o li dru žin e cerk va n a A jd o v ­
skem gradcu.42 V en d ar n i osam ljen a; p o leg o d lo m k o v rim ske lo n č e n in e ji d ela družbo 
še k olen časta fib u la (164) iz so n d e 1, s k a tero jo p o v ezu je tu d i v reza n i cik ca k okras. 
K o len ča sta fib u la so d i v p o zn o 2. in v 3. sto letje.4® Č a sovn o od m a k n jen a od obeh, 
a blizu izgradnji utrjene n aselb in e je tretja rim ska fib u la z A jd o v sk eg a gradca: na 
m estu a je b ila skupaj z b ogatim i najdbam i (sl. C ) odkrita T -fib u la s čeb u la stim i z a ­
ključki (sl. D ).44 D a tiran a je v drugo p o lo v ic o 4. stoletja, n a ta n čn eje v leta 3 5 0 — 3 8 0 .4®

C Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe iz točka a (po E. Riedlu). — Vranje bei Sevnica. 
Kleinfunde vom Punkt a (nach E. Riedl)
DEPO I FUNS) YON PRANJ!-

Pomen železne trirobe puščične konice (129) je skrit v vprašanju, ali je bila spro­
žena s tetive ali ne? Če ni bila: trirobe puščične konice, ki so vzhodnega, nomadskega 
porekla, so — skupaj s sestavljenim lokom — sprejele med svojo oborožitev v času 
poznega cesarstva tudi rimske lokostrelske enote ob germanski meji.4 6 Tako sta bila 
npr. odkrita dva primerka vitkih trirobih konic, kot je ta iz hiše B, med številnimi 
evropskimi primerki v naselbinskih plasteh poznoantičnega Abodiacuma (Lorenzberg 
pri Epfachu) v Reciji, ki je bil podobno kot Ajdovski gradeč utrjen na vzpetini.4 7 
Analogno tem puščicam bi tudi primerek iz hiše B pripadal oboroženemu prebivalcu
D Vranje pri Sevnici. T-fibula iz točke < x (po risbi K. Zellerja) na Ajdovskem gradcu. — 
Vranje bei Sevnica. T-Fibel vom Punkt a (nach der Zeichnung K. Zeller) auf Ajdovski
gradeč
naselbine. Misel o vojaški prisotnosti na Ajdovskem gradcu podkrepljuje tudi T-fibula 
(sl. D), če je resnično del moške, častniške nošnje.4 8 Če pa je bila obravnavana puščica 
sprožena z loka, je lahko iz časa hunskega (leta 452) ali avaroslovanskih vpadov 
(zadnja desetletja 6. stoletja). Predvsem bi za hunski vpad govorili sorodni primerki 
vitkih puščičnih konic iz Atilinega časa kot iz Borovoj a (Kazahstan)4 9 ali iz groba 1 iz 
Hobersdorfa (Spodnja Avstrija).6 0 Tem domnevnim napadom v prid bi govorili dve 
plasti žganine v utrjeni naselbini na Ajdovskem gradcu.5 1 Po prvem sredi 5. stoletja 
— kot izgleda — je bila naselbina obnovljena, po drugem pa ne več. Odločitev ali 
puščico pripišemo oboroženim graditeljem ali rušilcem pa otežuje dejstvo, da je triroba 
puščična konica edino doslej odkrito orožje na Ajdovskem gradcu. V obeh primerih 
pa bi moralo biti številnejše.

Med železnimi predmeti izstopata še obe orodji, lesni sveder z ozko žličko (120), 
širšo ima primerek iz sonde 1 (173), in srp (123), ki pa sta časovno teže opredeljivi.5 2 
V zvezi s srpom je potrebno omeniti tudi koso (sl. E), ki je bila izkopana pri točki 25 
na Ajdovskem gradcu.5 3
gradcu. — Vranje bei Sevnica. Eiserne Sense vom Punkt 25 (nach der Zeichnung von M.
Župančič) auf Ajdovski gradeč
b) Lončenina iz hiše B se deli po kakovosti — poleg odlomkov (128, 136), ki 
pripadata prazgodovinski poselitvi vzpetine5 4 in treh primerkov (127, 129, 130), ki jih 
je mogoče po lastnostih in mestu najdbe opredeliti kot srednjeveške ali še mlajše5 5 
— na boljšo ali uvoženo (130, 131, 157, 159) in na slabšo ali domačo (125, 126, 132, 
134, 135, 137—156, 158).
Med boljšo keramiko del vratu posode (131), ki je imela cilindričen vrat in tenke 
stene, ter vrček (130) sodita še v poznoantično obdobje,5 6 odlomek s skrbno vrezanimi 
valovnicami (157) pa pripada rimski hišni lončenini. Do propada naselbine je bila v 
uporabi zgodnjebizantinska amfora (159), zato jo je bilo mogoče sestaviti skoraj v 
celoti, podobno kot že tri sorodne amfore iz naselbine (50, 52, točka 25).6 7
Domača ali hišna keramika iz hiše B se deli na vretenca (125, 126), pokrov (135) 
in posode (132, 134, 137—156, 158). Med posodami so vodilni lonci z močno izvihanim 
ustjem (138, 142, 151, 152, 154, 158), redkejši so z blago izvihanim ustjem (139—141), 
ki imajo površino razbrazdano s poševnimi žlebiči in razami. Sklede so zastopane s 
tremi primerki (134, 137, 143); prvi dve, z ravno odrezanim ustjem, sta bili — po 
odlomkih — večjih dimenzij.
Kljub temu da so bile posode večinoma izdelane na vretenu (slabo zglajene, glina 
je pomešana z debelozrnatim peskom, žganje je neenakomerno), pa veliki lonec (158), 
visok skoraj 40 cm, opozarja na slabe tehnične zmogljivosti domače lončarske delavnice. 
Lonec je bil sicer pri izdelavi postavljen na ploščo, iz katere je na sredini izstopala 
navpična lesena os, ki se je odtisnila v glinasto dno, a je bil narejen prostoročno z 
gnetenjem. Zato so stene neenakomerno debele, gubaste, krivulja ostenja je valovita, 
lonec sam pa nesimetričen. Tudi cikcak okras je nespretno in neurejeno zarisan. 
Zaradi svoje velikosti pa je bila ta groba posoda dragocena, predvsem za shranjevanje 
živil.

Na robu dna druge velike posode (150) — verjetno je bil tudi lonec — so bile 
štiri (ker je lonec poškodovan, so vidne samo tri) križno razporejene zareze. Vanje so se 
ujele in učvrstile vrvice ali šibe, s katerimi je bila posoda opletena in zato priročna za 
prenašanje in obešanje.
Med domačo lončenino je bila odkrita tudi nova vrsta posode, t. j. trinožnik (132). 
Slikovno ga je bilo mogoče rekonstruirati, ker je bila v bližini, v sondi 1 najdena noga 
(182). Skledo trinožnika in nogo povezuje način, kako sta bila zlepljena — glinasti 
stržen noge je napolnil luknjico na dnu, okoli katere je bila površina razbrazdana 
— čeprav se odtisa ne ujemata. Trinožnik ima vse značilnosti ostale hišne lončenine. 
Oblikovne analogije zanj so poznane npr. iz rimskih grobov poznega 1. in prve polovice 
2. stoletja v Sloveniji,6 8 časovna primerjava pa je del posode na nogi iz sosednje in 
sorodne naselbine na Gradcu pri Prapretnem.5 9
c) Ostanki koščenih glavnikov iz hiše B (112—117) — in iz sonde 1 (165) — pri­
padajo glavnikom z dvema vrstama zobcev na osnovni ploščici in z ojačevalnimi stran­
skimi letvicami, ki so pritrjene z zakovicami. Takšni glavniki so poznani iz pozno- 
antičnega obdobja, zelo priljubljeni so bili v času preseljevanja, redkejši pa v nasled­
njih stoletjih.6 0 Za obravnavane primerke prihajata v poštev le prvi dve obdobji, 
najverjetneje pa čas 5. in 6. stoletja.
Ugotovitve in domneve
Drobne najdbe iz hiše A na Ajdovskem gradcu na prvi pogled razširjajo časovni 
okvir 5. in 6. stoletja, v katerem je živela naselbina z družino cerkva:6 1 spodnjo krono­
loško mejo pomikajo vsaj v 4. stoletje, podobno časovni opredelitvi grobišča pod — 
extra muros — naselbino,6 2 in potrjujejo zgornjo, ko je bila naselbina proti koncu 
6. stoletja v ognju uničena.6 3 Na osnovi drobnih najdb bi bila hiša A v rabi v času 
3./4.—6. stoletja. Temu pa oporeka gradnja hiše (zidovi so zgrajeni iz dveh plasti 
lomljencev, vezanih z drobirjem in mnogo malte, plast okroglic na tleh),6 4 ki je enaka 
kot pri sakralnih stavbah.6 5 Še več, usmeritev in položaj hiše A tudi smiselno do­
polnjuje raziskani cerkveni kompleks v enotno zasnovan in urejen naselbinski sklop, 
ki je bil zgrajen v 5. stoletju.6 6 Kaj je vzrok za časovno razliko med najstarejšimi 
drobnimi najdbami iz hiše A (in tudi hiše B) na eni in arhitekturo na drugi strani?
Zahodno od krstilnice so bili že leta 1972 odkriti ostanki starejše stavbe, ki je bila 
opredeljena v čas pred zgraditvijo cerkva na Ajdovskem gradcu.6 7 Leta 1974 je bil 
ta areal še podrobneje raziskan,6 8 pri čemer so bile izkopane značilne keramične najdbe 
(201—204, 206, 207). Med njimi prevladujejo odlomki plitvih skled s širokim, izvihanim 
ustjem, ki so prevlečeni z rumeno zelenim (203, 206, 207) in temno zelenim (204) 
luknjičastim svinčenim loščem. Ta vrsta keramike je bila verjetno izdelana v delavnicah 
večjih rimskih središč npr. v Emoni, Petoviji v času 2. in 3. stoletja.6 9 V ta čas sodijo 
tudi najstarejše drobne najdbe iz hiše A in B. Mogoče bi torej bilo, da so v obe hiši 
prišle ob kasnejših gradbenih delih iz ruševin starejše stavbe ali po razrušitvi naselbine 
zaradi delovanja erozije. Zadnja možnost vsaj pri hiši A ne pride v poštev, ker ta 
leži više kot starejša stavba, niti na tem mestu ni sledov starejše gradbene dejavnosti. 
Ker so bile rimske najdbe odkrite v plasti skupaj z ostalimi, bi bil njihov pojav raz­
ložljiv z varčno in dolgotrajno uporabo vsakdanjih predmetov. Če je to res, je naj­
starejše predmete iz hiše A (in tudi hiše B) treba razumeti kot prežitek, ki povezuje 
poznorimsko in zgodnjekrščansko poselitev v okolici in na Ajdovskem gradcu.7 0

Slednjo osvetljujejo drobne najdbe iz hiše A kot celota. Med dejavnostmi pre­
vladuje gospodinjstvo, ki se deli na oskrbovanje ljudi in na vzdrževanje orodij in 
hiše. Gospodinjstvo v ožjem pomenu, t. j. za potrebe stanovalcev, se vidi v shranje­
vanju živil (prostor II je bil bogato založen z lonci, skledami in malimi amforami), v 
pripravi hrane (žito so mleli z žrmljo, trše pridelke in snovi so trli v možnarju) in v 
izdelovanju ali vsaj krpanju obleke (pripravljanju niti so namenjena glinasta vretenca, 
ki so bila dolgo v uporabi, šivanju pa igla). Za vzdrževanje orodij (npr. brušenje nožev) 
govorita kamnita brusa, za hišna popravila — od tu je vse domneva — pa slamorez­
nica, s katero so obrezali kite slame in jih vstavljali v razlasano slamnato streho. Da je 
obstajala tudi hišna ali domača delavnost, ni dovolj argumentov. Edino okrasna ka­
menčka — če ju niso le hranili — bi bila lahko polizdelka, pripravljena za oblikovanje 
nakita. Od obrti je evidentno lončarstvo, ki je oskrbovalo prebivalce s hišno keramiko; 
vendar ni vezano na hišo A, niti na naselbino na Ajdovskem gradcu, ampak je bila 
delavnica verjetneje nekje v bližnji okolici, pri ležišču primerne surovine. Je pa v hiši A 
čutiti še neko izjemno dejavnost: to so opravila v zvezi s tehtnico. Ali gre samo za 
uradne meritve, predstavništvo, ali tudi za trgovanje, ni mogoče reči.
Po uporabnosti ovrednotene drobne najdbe (izvzeti so železni klini in prečka, ki 
spadajo k opremi stavbe) odražajo tudi namembnost prostorov v hiši A. Prostor I, kjer 
so bili najdeni kvalitetnejši predmeti kot utež, bakrena skleda, srebrna igla, deloma 
tudi ostanki ročke s pečatnim okrasom (sl. A), je bil bivalni, osrednji del hiše, z vrati 
proti cerkvenemu kompleksu. Če ima misel o predstavništvu ali trgovanju osnovo, je 
bil prostor I lahko tudi sprejemnica. Prostor II je po gradbenih ostalinah (kosi ilov­
natega stenskega premaza, jama za kol v sredini prostora7 1 ) razdeljevala pregradna 
stena, ki je stala pravokotno na vzhodni zid (sl. A, črtkano). Med pregradno steno iA . 
južnim zidom so bili odkriti žrmlja, možnar, amfora (ob njej tudi večja količina mivke, 
v katero je bila amfora nekdaj vsajena) in drugi drobni predmeti vsakdanje uporabe 
(sl. A). Tu je bil gospodinjski delovni kot in shramba. Značaj ostalega prostora II 
ni ugotovljiv. Prostor III pa je bil označen kot senčna lopa.7 2
Tudi v hiši B naj bi bila — to je samo prvi vtis — - najizrazitejša dejavnost urejeno 
gospodinjstvo. Varuhinja ognjišča, ki je skrbela tudi za svojo zunanjost (glavniki), je 
tekočine, olje ali vino, shranjevala v mali amfori, živež pa v velikem loncu in manjših 
posodah (lonci, sklede), ki so bile primerne tudi za kuho. Ukvarjala pa se je tudi s 
prejo (glinasta vretenca). Pri domači delavnosti, kot so hišna popravila, izdelava so­
dobnejše notranje opreme, je gospodarju s pridom služil lesni sveder, če ni le-ta 
že (skupaj s primerkom iz sonde 1) orodje obrtnika, tesarja, čigar veščina je ostala 
do zadnjih arheoloških izkopavanj skrita v bližnjem vodnem zbiralniku: ožgana lesena 
konstrukcija, ki je stala nad zbiralnikom, si je namreč ohranila v stalni vodi nepro­
pustnega bazena.7 3 Da je bilo v tistem času treba poprijeti za vsako delo, kaže tudi 
odbiti parožek iz sonde 1 (171), ki je bil surovina za izdelovanje koščenih predmetov 
(npr. vretenc).7 4 Novo dejavnost, s katero so se pečali prebivalci utrjene naselbine, pa 
dokumentira železni srp; skupaj s koso (sl. E) govori vsaj za izkoriščanje sočnih 
travnikov v okolici (če že ne za poljedeljstvo).
Celotna slika gospodarstva v hiši B pa se bistveno spremeni ob dejstvu, da je bil del 
hiše izkopan že v letih 1901—05; odkrite najdbe so bile tako bogate (sl. C), da jih je 
izkopavalec označil kot zakladni zakop na točki a.7 5 Železni glavniki (sl. C: g), ki so 
jih uporabljali za mikanje volne,7 6 skupaj s srpom in koso, dopuščajo domnevo 
o reji ovac. Ostanki treh tehtnic (sl. C: a—c, bronasta in dve železni prečki; d, 
tenke železne verige s kavlji in ročaji; e, bronasta posoda ?), pa so potrdilo, da so se v

zgradbi ukvarjali s tehtanjem poklicno. A spet sta (vsaj) dve možnosti: ali so merili 
in pobirali neke obvezne dajatve ali pa so na veliko trgovali. Zaenkrat se tehtnica z 
argumenti še ni prevesila ne k prvi ne k drugi možnosti.
Hiši A in B sta sočasni med seboj in z družino cerkva. Živita v času od 5. do 
zadnjih desetletij 6. stoletja. Razlikujeta se po arhitekturi in po mestu: hiša A je udob­
nejša in ima tri prostore, hiša B pa le enega. Prva je na vrhu vzpetine ob zgornji 
cerkvi, druga pa na pobočju ob vodnem zbiralniku. Po izkopanem gradivu hiša A 
izgleda imenitniška, hiša B pa posredniška (obrtniške zgradbe bi morale biti — po tej 
lestvici — najniže, na vzhodnem pobočju ob obzidju).
Številnost odkritih drobnih najdb v hiši A in B govori za to, da stanovanja, preden 
je bila naselbina uničena, niso bila opuščena in da je hiše zajel požar prej, preden so 
prebivalci lahko pobrali iz njih vso svojo lastnino ali so jih napadalci mogli v celoti 
izropati.
Drobne najdbe z Ajdovskega gradca, skupaj z drugimi spoznanji o naselbini, od­
merjajo življenjski utrip na zatonu urejenega antičnega sveta in pri vzgonu nemirnega 
obdobja preseljevanja ljudstev. Pri tem je potrebno poudariti prevladujočo kasno- 
antično komponento obravnavanega arheološkega gradiva in le bledi odsev novih, 
zgodnjesrednjeveških elementov (prvin selečih se ljudstev v snovni kulturi). Kasno- 
antično izročilo je v skladu z mestom naselitve, odmaknjenim od glavnih cest, in z 
obliko utrjenega naselja z družino cerkva. Na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri 
Sevnici je v 5. in 6. stoletju samosvoje živelo romanizirano prebivalstvo, ki ga je 
duhovno obvladovalo krščanstvo, politično pa v mlajšem obdobju vsaj uradno vzhodno- 
gotska, bizantinska in langobardska oblast.
Ostale drobne najdbe
V tem dodatku so opisane še najdbe z Ajdovskega gradca, ki so bile odkrite leta 
1974 v sondi 1 na zahodnem pobočju (161—200), med zidovi starejše stavbe zahodno 
od baptisterija (201—207) in v sondi 2 na severnem pobočju (208, 209). Hrani jih 
Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. R 11657—11660, R 11821—11865. Kratice: P 
(prazgodovinsko), R (rimsko); brez oznake so neopredeljive najdbe in tiste — predvsem 
hišna keramika — ki okvirno sodijo v 5. in 6. stoletje.
Sonda 1
161 Lončeno vretence. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Površina je zglajena, 
rdeče rjava, na širšem delu vretenca drugotno ožgana. Konično vretence je na obeh straneh 
ravno odrezano. Pr. 4,4 cm, viš. 1,5 cm, pr. luknjice, 0,8 cm. Inv. št. R 11657.
162 Lončeno vretence. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. Površina je zglajena, 
rumena. Konično vretence je na obeh straneh odrezano. Na robu luknjice so vrezi, ki so 
jih napravile niti. Pr. 3,7 cm, viš. 1,3 cm, pr. luknjice 0,9 cm. Inv. št. R 11658.
163 Del lončenega vretenca. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Površina je 
zglajena, rdeče rjava. Ovalno vretence je na eni strani ravno, na drugi pa je obrobje 
luknjice dvignjeno. Pr. 3,7 cm, viš. 1,7 cm, pr. luknjice 0,9 vel. odlomka 3,1 X 1,8 cm. Inv. 
št. R 11659.
164 Bronasta kolenčasta fibula z diskom nad peresovino. Igla je odlomljena. Polkrožni 
rob diska je okrašen s cikcak vrezom. Na koncu loka je gumb. Noga je visoka in ozka. 
Dol. 3,1 cm. Inv. št. R 11660.
165 Odlomek osnovne ploščice dvovrstnega koščenega glavnika z redkimi in gostimi zobci, 
ki so delno ohranjeni. Na prelomu je luknjica za pričvrstitev ojačevalne letvice z zakovico. 
Vel. 3,1 X 2,1 cm, deb. 0,3 cm. Inv. št. R 11821.

166 Odlomek dna čaše iz zelenkastega stekla. Dno je visoko usločeno. Pr. dna 6,0 cm, vel. 
odlomka 3,0 X 1,9 cm, deb. 0,2 cm. Inv. št. R 11822.
167 Odlomek ustja posode iz zelenkastega stekla. Odlomek je bil preoblikovan v ognju. Vel. 
3,4 X 2,6 cm, deb. 0,1 cm. Inv. št. R 11823.
168 Železna kljuka. Na obeh koncih koničasta, prerez je pravokoten. Dolž. 5,2 cm, prerez 
0,8 X 0,4 cm. Inv. št. R 11824.
169 Kos železa. Dolž. 5,7 cm, pr. 0,5 cm. Inv. št. R 11825.
170 Kos železa. Na enem koncu je odlomljen, na drugem pa stanjšan in ovalno skovan. 
Vel. 4,3 X 0,8 X 0,35 cm. Inv. št. R 11826.
171 Parožek. Na debelejšem koncu je zarezan in odlomljen od rogovja. Dolž. 10,2 cm, pr.
3,1 cm. Inv. št. R 11827.
172 Železen sveder. Žlička za vrtanje je na koncu odlomljena. Vrat je kvadratnega prereza 
in ravno odrezan. Dolž. 8,9 cm, šir. žličke 2,1 cm, prerez vratu 0,8 X 0,8 cm. Inv. št. R 11828.
173 Kos železa. Vel. 6,7 X 1,1 X 0,7 cm. Inv. št. R 11829.
174v železen žebelj s sploščeno pokončno glavico, ki je nekoliko poškodovana. Ohranjena 
dolž. 5,2 cm, šir. glavice 2,6 cm, prerez 0,7 X 0,4 cm. Inv. št. R 11830.
175 Železen nož. Trn poudarjeno prehaja v rezilo. Prerez trna je oglat. Dolž. 22,1 cm, šir.
2,7 cm, deb. 0,45 cm. Inv. št. R 11831.
176 Odlomek ustja lončene sklede. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Zglajena 
zunanja površina je rdeče rjava, groba notranja sivo črna. Rob ustja je ovalen. Pr. ustja 22,0 
cm, vel. odlomka 6,7 X 4,0 cm, deb. stene 1,3 cm . Inv. št. R 11832.
177 Del lončene sklede. Izdelana je na vretenu iz gline, pomešane z debelozrnatim peskom. 
Slabo zglajena površina je svetlo do sivo rjava. Prelom je črno siv. Izvihano ustje na pre­
hodu v ostenje stanjšano, rob ustja je razgiban z zabrisano gubo. Na ramenu je vodoravna 
žlebičasta pogladitev. Obrobje dna je poudarjeno. Pr. ustja 18,1 cm, pr. dna 11,5 cm, viš.
6,0 cm, deb. stene do 0,9 cm. Inv. št. R 11833.
178 Odlomek dna in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. 
Groba zunanja površina — z brazdami, ki so nastale pri glajenju — je sivo rjava, notranja 
površina in prelom sita črna. Pr. dna 20,0 cm, vel. odlomka 6,5 X 6,2 cm, deb. stene 0,7 cm . 
Inv. št. R 11834.
179 Odlomki (3) ustja in ostenja lončene sklede. Glina je pomešana z drobnozrnatim peskom. 
Črno rjava površina je zglajena, razasta in gubasta. Prelom je črn. Pr. ustja 13,1 cm, ohra­
njena viš. 4,9 cm, deb. stene 0,6 cm. Inv. št. R 11835.
180 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na počasi se vrtečem vretenu. 
Glina je pomešana z debelozrnatim peskom, sivo do rjavo žgana. Izvihano ustje je zglajeno 
in dobro oblikovano; pod ovalnim robom sta dve ozkolisto oblikovani poglobitvi. Stena je 
neenakomerno debela. Na zunanji površini so neurejeni vodoravni žlebiči. Notranja površina 
je prostoročno zglajena. Pr. ustja 14,0 cm, ohranjena viš. 6,9 cm, deb. stene do 0,9 cm. Inv. 
št. R 11836.
181 Odlomek in ostenje lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Grobo zglajena površina je črna do rjava, prelom sivo črn. Izvihano 
ustje je stanjšano, rob stopničasto odrezan. Pr. ustja 12,0 cm, vel. odlomka 7,5 X 4,3 cm, deb. 
stene 0,8 cm. Inv. št. R 11837.
182 Noga lončene posode (trinožnika?). Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Površno zglajena površina je svetlo rdeče rjava. Prelom je sivo črn. Spodaj je noga ravno 
odrezana, prerez je ovalen, zgoraj pa se je odlepila od dna posode tako, da se je del stržena 
odtrgal, na ostali površini pa je odtis brazd, s katerimi je bilo narezano dno okoli luknjice 
za stržen noge. V iš. noge 6,1 cm, šir. 4,0 cm, deb. 2,5 cm. Inv. št. R 11838.
183 Noga lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Noga je bila zgne­
tena, zato je površina gubasta, svetlo rdeče rjava. Prelom je opečnato rdeč. Spodaj je noga 
poševno odrezana, zgoraj poškodovana, prerez je okrogel. Ohranjena viš. 5,7 cm, pr. 3,7 cm. 
Inv. št. R 11839.
184 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z drobnozrnatim peskom. Groba površina je temno siva. Izvihano ustje je stanjšano, 
rob je razgiban z gubo. Na ostenju je vodoravna žlebičasta poglobitev. Pr. ustja 12,0 cm, vel. 
odlomka 5,8 X 4,1 cm. deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11840.
185 Del dna lončene posodice, izdelane na vretenu. Glina je prečiščena, pomešana z 
drobcenozrnatim peskom. Gladka površina je okrasta, prelom črn. Na prehodu dna v ostenje 
sta na notranji površini dve istosrediščni krožni žlebičasti poglobitvi. Pr. dna 5,7 cm, deb. 0,8 
cm. Inv. št. R 11841.
48 Arheološki vestnik 753

186 Odlomek dna in ostenja prostoročno izdelane lončene posode. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Površina je rdeče žgana (in barvana), preiom je črn. Dno je uslo­
čeno, prehod dna v ostenje blago stopničast. Pr. dna 7,0 cm, ohranjena viš. 3,2 cm, deb. stene
O , 8 cm. Inv. št. R 11842. P.
187 Lončen pokrov. Poškodovan. Izdelan je bil na vretenu. Glina je pomešana z debelo­
zrnatim peskom, sivo rjavo do črno žgana. Vrh je presegajoč in ima okroglo odprtino, ki je 
bila predrta po žganju pokrova. Pr. vrha 8,5 cm, ohranjena viš. 4,3 cm, odprtine 2,7 cm, 
deb. stene 0,7 cm. Inv. št. R 11843.
188 Lončen lonec. Poškodovan. Izdelan je bil na vretenu. Glina je pomešana z debelozma- 
tim peskom. Groba in luknjičava površina — zunanja je vodoravno razbrazdana — je, tako 
kot prelom, rjava. Na vratu je izstopajoča vodoravna guba. Izvihano ustje je ravno odrezano. 
Pr. ustja 17,8 cm, pr. dna 14,0 cm, viš. 23,6 cm, deb. stene 1,0 cm. Inv. št. 11844.
189 Odlomek ustja in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Groba zunanja površina je svetlo do temno rjava, notranja 
je boljše zglajena, luknjičava, svetlo rjava. Prelom je temno siv. Blago izvihano ustje je 
stanjšano, rob ovalen. Vel. odlomka 6,6 X 6,6 cm, deb. stene 0,6 cm. Inv. št. R 11845.
190 Odlomek ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Groba 
zunanja površina je svetlo rjava do črna. Na ramenu je bila posoda okrašena s kratkimi snopi 
poševnih brazd, pod katerimi je tekla vodoravna žlebičasta poglobitev. Notranja površina je 
rdeče rjava in razbrazdana z vodoravnim metličastim okrasom. Vel. odlomka 6,5 X 5,4 cm, 
deb. stene do 0,9 cm. Inv. št. R 11846.
191 Odlomek ustja in ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. 
Površina je zelo groba, predvsem zunanja, ki je opečnato rdeča, notranja je rjava do črna. 
Prelom je opečnato rdeč do črn. Ustje je ovalno. Na spodnjem prelomu odlomek izgleda, 
kot da je posoda tu prehajala v dno. Vel. odlomka 5,8 X 5,1 cm, deb. stene 1,35 cm. Inv. 
št. R 11847.
192 Odlomek ustja in ostenja lončene skodelice, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Površina je zglajena, črno rjava. Ustje je izvihano, stanj­
šano. Ostenje se na vratu lomi proti dnu. Prelom je črn. Vel. odlomka 2,6 X 2,4 cm, deb. 
stene 0,45 cm. Inv. št. R 11848.
193 Odlomek ostenja lončene posode. Glina je pomešana z debelozrnatim peskom. Črna 
zunanja površina je razbrazdana z vodoravnim, sivo črna notranja pa z navpičnim metličastim 
okrasom. Prelom je siv do črn. Vel. odlomka 5,7 X 5,7 cm, deb. 0,8 cm. Inv. št. R 11849.
194 Odlomek ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z 
debelozrnatim peskom. Črno rjava zunanja površina je razbrazdana z grobim poševnim 
metličastim okrasom. Temno siva notranja površina je zglajena. Prelom je rjav do temno 
siv. Vel. odlomka 5,8 X 3,0 cm, deb. 0,8 cm. Inv. št. R 11850.
195 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana prostoročno. Glina je 
prečiščena. Zglajena zunanja površina je opečnato rdeča, notranja in prelom sta sivo črna. 
Ohranjena viš. 4,8 cm, deb. stene 1,1. Inv. št. R 11851. P.
196 Del ustja in ostenja lončene skodele s presegajočim ročajem. Izdelana je bila prosto­
ročno. Glina je prečiščena. Površina je opečnato rdeča, prelom sivo črn. Rob ustja je ovalen. 
Vel. 6,8 X 6,5 cm, deb. stene 0,9 cm, šir. ročaja 2,7 cm. Inv. št. R 11852. P.
197 Del lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je pomešana z drobnozrnatim 
peskom. Zglajena zunanja površina je rjava do črna (lisasta), na vratu sta dve vodoravni žle- 
bičasti poglobitvi, pod njima pa slabo vidni ovalni odtisi. Notranja površina je rjava. Ustje 
prehaja v ostenje preko izrazitega roba; na prehodu dna v ostenje je dvojna vodoravna žle­
bičasta poglobitev. Prelom je sivo črn. Ustje je izvihano, stanjšano. Pr. ustja 18,2 cm, viš.
8,7 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11853.
198 Odlomek ustja in ostenja lončenega lonca, ki je bil izdelan na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Zunanja površina je (svetlo rjava do) črna, groba, vodorav­
no razbrazdana, notranja pa svetlo rjava in luknjičava. Prelom je črn. Izvihano ustje je 
stanjšano, rob je ravno odrezan. Pr. ustja 14,4 cm, ohranjena viš. 10,6 cm, deb. stene do
1,0 cm. Inv. št. R 11854.
199 Bronast novec. Antonius Pius. Dp. RIC? Rim. 138—161 po Kr. P.: pri zahodnem 
obzidju, v plasti črne zemlje. Inv. št. R 11855.
200 Bronast novec. Theodosius. RIC 30 (d). Aquileia. SMAQ. Aes II. 378—383 po Kr.
P. : zahodno od spodnje cerkve; najden v odmetani zemlji. Inv. št. R 11856.

Starejša stavba
201 Odlomka ustja in ostenja lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je 
pomešana z debelozrnatim peskom. Groba zunanja površina je črno rjava, okrašena s tremi 
nizi vodoravnih trojnih žlebičev, med katerimi tečeta valovnici. Notranja površina in prelom 
sta svetlo rjava do črna. Ustje je rahlo izvihano. Vel. odlomkov 5,4 X 5,3 cm, deb. stene do 
0,65 cm. Inv. št. R 11857. R.
202 Odlomek dna in ostenja lončene posode, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je po­
mešana z debelozrnatim peskom. Groba zunanja in luknjičava notranja površina sta — kot 
prelom — črni. Dno je ravno. Pr. dna 6,0 cm, vel. odlomka 4,7 X 3,4 cm, deb. stene do 0,7 
cm. Inv. št. R 11858.
203 Odlomek ustja in ostenja plitve lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina 
je prečiščena. Zunanja površina je slabo zglajena, rdeče rjava. Notranja površina je prekrita 
z rumeno zelenim luknjičastim loščem. Široko ustje je okrašeno s tremi koncentričnimi nizi 
dvojnih trikotnikov. Prelom je siv. Pr. ustja 22,0 cm, vel. odlomka 6,1 X 5,4 cm, deb. stene 
0,8 cm. Inv. št. R 11859.
204 Odlomek plitve lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je prečiščena. 
Zunanja površina je slabo zglajena, rumeno rjava. Notranja je (deloma še) pokrita s temno 
zelenim luknjičastim loščem. Izvihano ustje je okrašeno z vrezi, prelom je rumeno rjav. 
Vel. odlomka 6,2 X 5,9 cm, ohranjena viš. 4,0 cm, deb. stene 0,8 cm. Inv. št. R 11860. R.
205 Kos železa. Vel. 3,2 X 2,7 X 0,4 cm. Inv. št. R 11861.
206 Odlomek ustja in ostenja plitve lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina 
je prečiščena. Zunanja površina je slabo zglajena, rdeče siva. Notranja je pokrita z loščem, 
ki je bil prvotno rumeno zelen (odlomek je drugotno ožgan). Na širokem izvihanem ustju 
sta dva koncentrična žlebiča. Rob je ovalen. Prelom je siv. Pr. ustja 18,0 cm, ohranjena 
viš. 4,4 cm, deb. stene 0,75 cm. Inv. št. R 11862. R.
207 Del plitve lončene sklede, ki je bila izdelana na vretenu. Glina je prečiščena. Zunanja 
površina je slabo zglajena, rumeno rjava do črna (drugotno ožgana), po sredini ostenja se 
vleče pas rumeno zelenega lošča. Notranja površina je pokrita z luknjičastim rumeno zelenim 
loščem. Izvihano ustje je okrašeno z dvema koncentričnima žlebičema, med njima pa so 
vtisnjeni s kolescem mali pravokotniki. Prelom je rumeno rjav. Vel. odlomka 8,5 X 7,5 cm, 
ohranjena viš. 5,4 cm, deb. stene 1,0 cm. Inv. št. R 11863. R.
Sonda 2
208 Železni dvojni obroč. Manjši je preko spiralno uvitega vratu vdet skozi večji obroč (ki je 
na tem mestu razširjen) in zakovan v masiven gumb. Večji obroč je poškodovan. Vel. 7,5 X
4,7 cm. Inv. št. R 11864.
209 Bronasta žica, ki je na enem koncu vibasto uvita, na drugem pa skovana v konico. 
Dolž. 4,1 cm, pr. prereza 0,2 cm. Inv. št. R 11865.
1 P. Petru-T. Ulbert, Vranje pri Sevnici, 
starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu, 
Katalogi in monografije (KiM) 12 (1975).
2 Potek njenih zidov je bil ugotovljen 
že v letih 1901—1905, E. Riedl-O. Cuntz, 
Jahrbuch für Altertumskunde 3 (1909) 9, Taf. 
1 (objekt št. 10); zidovi so bili ponovno 
očiščeni pri poskusnem izkopu 1971, notra­
njost stavbe pa je ostala neprekopana do 
1974. — P. Petru, Ajdovski gradeč nad 
Vranjem pri Sevnici, Kulturni in naravni 
spomeniki Slovenije 52 (1975) 10 ss (na 
načrtu naselbine, str. 16 s, objekt št. 7). — 
T. Ulbert, Arheološki vestnik (AV) 30 (1979), 
Abb. 2.
3 Terenski dnevnik, zvezek s podatki o 
drobnih najdbah in risbo tlorisa hiše A (M . 
1 : 20) hrani Narodni muzej, Ljubljana (NM 
Lj).
4 P. Petru, O . c., 10 ss; idem, AV B O
(1979).
5 Gradivo je bilo obdelano v laborato­
riju NMLj pod vodstvom ing. Nade Sedlar. 
Risbe (1—109, 111—159, 151—198, 201 do 
209) je izdelala Dragica Knific-Lunder (In­
štitut za arheologijo SAZU). Lupini školjk 
(43, 44) je določil asist. Jernej Pavšič (Ka­
tedra za geologijo in paleontologijo FNT, 
Ljubljana), okrasni kamenček (23) višji strok, 
sodelavec Dragica Strmole (VTO Montani-

stika — Odsek za geologijo, Ljubljana), pa- 
rožek (171) pa Ivan Turk (Inštitut za arheo­
logijo SAZU). Novce (110, 160, 199, 200) je 
določil Peter Kos (Narodna banka Slovenije, 
Ljubljana).
6 Za odstavek o bronasti uteži cf. P. 
Petru, Schild von Steier 15/16, Festschrift 
Modrijan (1978—1979), 171 ss.
7 I. Sellye, Les bronzes émaillés de la 
Pannonie romaine, Diss. Pann. II/8 (1939) 
64, 90, T. 9: 16, 17; E. Patek, Verbreitung 
und Herkunft der römischen Fibeltypen in 
Pannonien, Diss. Pann. 11/19 (1942) 122 s, 
T. 16: 15, 16.
8 J. Werner, Archaeologia geographica 
1/2 (1950) 29 s, op. 73, Karte 6: 6.
9 S. Rieckhoff-Pauli, Saalburg Jahrbuch 
34 (1977) 20 s, Abb. 6: 116.
1 9 J. Werner, Bericht RGK 42 (1962) 312 
ss, Abb. 5.
1 1 P. Petru, AV 18 (1967) 457, sl. 2.
1 2 J. Werner, Die Langobarden in Panno­
nien, Abhandlungen Bayer. Akad. d. W iss. 
(Philos.-histor. Kl.) N. F. 55 (1962) 60s, Taf. 
4: 5.
1 3 I. Werner, Bericht RGK 42 (1962) 310 
ss, Abb. 2.
1 4 Cf. M. Slabe, Dravlje, grobišče iz časov 
preseljevanja ljudstev, Situla 16 (1975) 75.
1 5 Cf. Nada Miletič, Glasnik Zemaljskog 
muzeja BiH 25 (1970) 139.
1 6 E. B . Thomas, Römische Villen in Pa­
nnonien (1964) 73 ss, 106 s, Taf. 85.
1 7 Primerjava za obliko ustja in velikost 
premera cf. v J. W. Hayes, Late Roman Pot­
tery (1972) 29 s, fig. 3 (form 6 B ).
1 8 Cf. I. Mikl-Curk, Razprave 1. razr. 
SAZU 6 (1969) 187 ss; W . Bachran v KiM 
12 (1975) 104.
1 9 Ibidem, 109, sl. 43: a (grob 25).
2 0 E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 12, Fig. 20.
2 1 L. Bolta, Varstvo spomenikov 21 (1977) 
260, sl. 130. — Cf. tudi Stare kulture v Djer- 
dapu (1969) 125, 172, T. 48: 3; I. Baldassarre, 
Alto Medioevo 1 (1967), 162 (št. 48), 163 
(št. 50).
2 2 Cf. I. Werner, Die Langobarden in Pan­
nonien (1962) 54 ss. — K. Simoni, Vjesnik 
AMZ 3. ser. 10—11, 209 ss.
2 3 O. Hessen, Die langobardische Keramik 
aus Italien (1968) 22 ss, Abb. 2, Taf. 3.
2 4 Lit.: D. Csalläny, Archäologische Denk­
mäler der Gepidern im Mitteldonaubecken, 
Archaeologia Hungarica S. N. 38 (1961); I. 
Werner, o. c., 54 ss, Abb.4 (karta najdišč).
2 5 O. Hessen, o. c., Abb. 8 (str. 42, karta 
najdišč).
2 6 L. Bolta, Nécropole du Bas-Empire à 
Rifnik prés de Šentjur, Inventaria archeolo­
gica (Jugoslavija) 12 (1969) Y 118: 1 in idem, 
Varstvo spomenikov 21 (1977) 200, sl. 129. 
Cf. tudi I. Sivec-Rajterič, AV 26 (1975) 20, 
sl. 3 .
2 7 W. Schmid v J. Žontar, Zgodovina me­
sta Kranja (1939) 8, sl. 15; R. Ložar, Glasnik 
Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939) 
185, Tab. 18: 12; J. Werner, o. c., 54, Taf. 
18: 2.
2 8 S. Petru, AV 18 (1967) 435 s, T. 1 : 1 , 2.
2 9 Procop. b. G. III 33. 10. Cf. tudi Pro- 
kopij iz Cezareje, Pod Justinijanovim žezlom 
(1961) 227 (prevod K. Gantar). — J. Wer­
ner, o. c., 9 ss. R. Egger, Civitas Noricum, 
Wiener Studien 47, 1929, 146 ss. — T. Ulbert, 
Vorträge und Forschungen 25, 1979, 151 ss.
3 9 Cf. I. Mikl-Curk, AV 23 (1972) 379.
3 1 I. Sivec-Rajterič, o. c., 19 s.
3 2 Kozarec: S. Petra, AV 25 (1974) 17; 
Z. Šubic, AV 25 (1974) 49 s; cf. tudi E. Kel­
ler, Die spätrömischen Grabfunde in Südba­
yern, Münchner Beiträge zur Vor- und Früh­
geschichte 14 (1971) 135 ss, Abb. 38: 5, 6, 
9, 10, 12. Kupa: G. Fingerlin, J. Garbsch, J. 
Werner, Germania 46 (1968) 98.
3 3 W. Bachran, o. c., 103, 109, sl. 42: d.
3 4 Npr. v dveh grobovih zlatarjev (Poys- 
dorf, Brno): J. Werner, o. c., Taf. 46; J. Tej- 
ral, Grundzüge der Völkerwanderungszeit in 
Mähren (1976) Abb. 9—11.
3 5 E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 10, Fig. 14.
3 9 E. B . Thomas, o. c., 203, 288, 310, Taf. 
122; 183; 195. — Cf. tudi J. Brunšmid, Vjes­
nik Hrvatskoga arheološkoga društva n. s. 1 1 
(1910—11) 102 s (št. 685).
3 7 Npr. J. Werner etc., Der Lorenzberg bei 
Ep fach II, Münchner Beiträge zur Vor- und 
Frühgeschichte 8 (1969) Taf. 9: 2.
3 8 T. Ulbert, AV 30 (1979) zg., Abb. 2; 
6; Taf. 7; 8.
3 9 Dokumentacijo, ki jo je izdelala nem­
ška ekipa pod vodstvom dr. Thila Ulberta, 
hrani NMLj.
4 9 J. Garbsch, Die norisch-pannonische 
Frauentracht im 1. und 2. Jahrhundert, Mün­
chner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 
1 1 (1965), 37 ss.
4 1 S . Petru-P. Petra, Neviodunum (Drno­
vo pri Krškem), KiM 15 (1978) 42.
4 2 P. Petru-T. Ulbert, o. c., 56 s.
4 3 S . Petru-P. Petra, o. c., 43.
4 4 E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 5, Taf. II: k.
4 5 E. Keller, o. c., 35 (tip IV).
4 6 J. Werner, Beiträge zur Archäologie 
des Attila-Reiches, Abhandlungen Bayer. 
Akad. d. W iss. (Philos.-histor. Kl.) N. F. 38 
(1956) 49.

4 7 J. Werner etc., o. c., 187 s, Taf. 41: 2, 
3; cf. tudi G. Fingerlin, J. Garbsch, J. Wer­
ner, o. c., 104, Abb. 8: 3, 4.
4 8 Z. Vinski, Vjesnik za arheologiju i hi­
storiju dalmatinsku 49, 1967 (1974) 9.
4 9 J. Werner, o. c., Taf. 51: 1 .
5 0 Ibidem, Taf. 11: 2—6.
5 1 P. Petru-T. Ulbert, o. c., 59.
5 2 Analogije: J. Werner etc, o. c., 190 s, 
Taf. 42: 11, 12; 43: 9.
5 3 E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 12, Fig. 23.
5 4 Cf. M. Župančič, KiM 12 (1975) 95 s.
5 5 Najdbe izvirajo iz vkopa, v katerem so 
bili pomešani fragmenti lončenine iz raz­
ličnih obdobij.
5 6 Cf. A. Salamon- L. Barkóczi, Alba Re­
gia 11 (1971) 58 s.
5 7 Točka 25: E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 12, 
Fig. 20, Taf. 1 .
5 8 I. Mikl-Curk, A V 27 (1976) 142 s, 151, 
T. 6: 1; 8: 2; 9: 3; 10: 10; 11: 12; 14: 1 .
3 9 S . Ciglenečki, AV 26 (1975) 263, T. 1 :
19.
6 9 D. Vuga, AV 25 (1974) 438 s; M. Slabe,
o. c., 62 ss.
6 1 P. Petru-T. Ulbert, o. c., 56 ss.
6 2 W . Bachran, o. c., 99 s.
6 3 P. Petru-T. Ulbert, o. c., 59.
6 4 P. Petru, AV 30 (1979).
6 5 P. Petru-T. Ulbert, o. c., 50.
6 6 Ibidem, 63 s.
6 7 Ibidem, 41 ss.
6 8 T. Ulbert, AV 30 (1979).
6 9 I. Mikl-Curk, Razprave 1. razr. SAZU 6 
(1969) 187 s.
7 0 J. Šašel, MiK 12 (1975) 144 ss.
7 1 P. Petru, AV 30 (1979).
7 2 P. Petru, Ajdovski gradeč nad Vranjem 
pri Sevnici (1975) 10 s.
7 3 T. Knific-P. Petru, Novo arheološko od­
kritje na Ajdovskem gradcu pri Sevnici (1978, 
razstavni katalog) 5 ss.
7 4 W . Bachram, o. c., 108 s, sl. 42: f; dru­
go vretence je bilo najdeno v vodnem zbi­
ralniku 1 . 1978.
7 5 E. Riedl-O. Cuntz, o. c., 3 ss, T. II.
7 6 C. Praschniker, H. Kenner, Der Bäder­
bezirk von Virunum (1947), 159, Abb. 135 
(8044).
VRANJE BEI SEVNICA 
Kleinfunde aus Ajdovski gradeč (J. 1974)
Zusammenfassung
Haus A
Einleitung. Im Jahre 1974 (26. Vili—17. IX) wurden in den Ruinen der spätantiken An­
siedlung in Ajdovski gradeč über dem Ort Vranje bei Sevnica,1 südöstlich der Mauern der 
Saalkirche mit einer halbrunden Apside auf der Anhöhe (445 m), die Grundsteine eines ge­
mauerten Gebäudes2 entdeckt, das in der Dokumentation als Haus A bezeichnet wird.3 Im 
Hausinnern — der Bau war in drei Räume geteilt (Abb. A: I— III)4 — waren kleinere Funde 
1 —110 (und mehrere Scherben keramischen Geschirrs), die im Narodni muzej in Ljubljana 
aufbewahrt werden, Inv. Nr. R 11661—R 11770.5
Beschreibung (die Nummer des Fundstückes ist bei der Beschreibung, der Zeichnung, der 
Photographie und auf Abb. A dieselbe).
Interpretation. Die Kleinfunde sind aus Metall (a), Keramik (b), Glas (c), Stein 
(d) und zwei Muschelschalen (e), a Die verwendeten Metalle sind Silber (28, 30), Bronze und 
Kupfer (3, 4, 27, 29, 31—34, 110), Eisen (1, 2, 5—18, 31), Blei und Zinn (4).
Das Bronzegewicht (3) wird durch die Melonen-Frisur zeitlich begrenzt, die sich etwa im
3. Jh. durchsetzte: zuerst wurden die Haare im Nacken zusammengebunden, in der zweiten 
Hälfte des Jahrhunderts band man sie auf dem Wirbel zu einem Schwanz. Helena, die Mutter 
Konstantins des Großen, führte eine gewellte Frisur oberhalb der Stirn ein, mit einem 
Scheitel im Nacken und einem Diadem; die Haare der Tochter Diokletians, Galeria Valeria, 
waren zur Melonen-Frisur gekämmt. Später wurde es Mode, die Frisur mit einem Stirntuch 
und einem Diadem zu schmücken, es tauchen aber auch einfachere auf, mit einer über die 
Stirn gekämmten Welle und mit dichtem Haar im Nacken. Weil auf der Büste von Ajdovski 
gradeč die Melonen — Frisur mit einem Stirntuch modelliert ist, ist die Datierung des Ge­
wichts mit dem Übergang vom 3. ins 4. Jh. begründet (das Erscheinen von jüngeren Formen 
spricht für das 4. Jh.), trotzdem war die Waage schon lange in Gebrauch, weil die Öffnung 
im Ohr des Gewichts senkrecht oval und geglättet — d. i. abgenützt — ist. Typologisch ge­
hört das behandelte Exemplar mit doppeltem Haken (2) zu den Gewichten der Schnell-

Waagen; auf Ajdovski gradeč wurden bis jetzt noch drei solche Waagen entdeckt. Was das 
Maß betrifft, so ist es wahrscheinlich, daß das Gewicht mit Blei gefüllt war welches, 
während eines Brandes ausrann, und ungefähr fünf Pfund wog. Das halbmondförmige 
Anhängsel am Hals personifiziert das Bronzegewicht als eine Gestaltung der Göttin 
Luna, die sich das Attribut der äußersten Gerechtigkeit zulegte. Schon dem äußeren 
Anschein nach war so das richtige Maß des Gewichts symbolisch gesichert und 
die Ehrlichkeit des Wägens verbürgt. Dies wird noch durch die Fundstelle untrstrichen: auf 
Grund schriftlicher Quellen wurde festgestellt, daß es im 5. und 6. Jh. üblich war, die 
geeichten und mit Stempeln und Nummern gekennzeichneten Gewichte und Waagen in 
der Nähe von Kirchen aufzubewahren.6
Die Bronzefibel (31) ist mit der runden Fibel mit Fortsätzen am Reif und erhöhtem 
Diskus in der Mitte verwandt, die auch glockenförmige Fibel oder runde Fibel in der Form 
des Umbo (der Schildbuckel) genannt wird, z. B . in Pannonien (Sisak, Szöny: nach dem 
Jahre 200).7 Ein entsprechender, wenn auch geografisch entfernter Vergleich ist mit den 
sogenannten Titulus-Fibeln möglich, datiert ins 3. und 4. Jh., mit der Variante Hassleben.8 
Die angeführten Gegenstände sind jünger als die Fibel aus Sulz ob Neckar; weil aber diese 
Fibel gänzlich analog zur Fibel von Ajdovski gradeč ist, wird dadurch auch diese der 
zweiten Hälfte des 2. Jahrhunderts zugewiesen.9 Das Gewicht (3) und die Fibel (31) bestimmen 
zusammen mit der Münze (110) des Gordian III (238—244) die untere chronologische 
Grenze der Bronzefunde aus Haus A. Die Kupfterfchale (4) diktiert eine zeitliche Er­
weiterung, wenn sie nicht nur als spätantikes Lokalerzeugnis interpretiert wird, sondern auch 
als möglicher Nachklang der im späten 5. und 6. Jh. verbreiteten bronzenen merowingischen 
Kesselchen mit gehämmertem Rand in Form einer Perlenschnur1 0 (in Slovenien: Polhograj­
ska gora1 1 ; in Pannonien: Värpalota1 2 ), oder sogar als einheimisches Abbild aus gehämmer­
tem Blech des koptischen Gußbronze-Geschirrs, das sich als Importware in der zweiten 
Hälfte des 6. Jh. über Italien und die Alpenpässe nach Norden ins bayrische, alemannische 
und fränkische Gebiet und noch weiter, zu verbreiten begann.1 3 Ungeachtet der Enstehungs- 
zeit war das Geschirr von Ajdovski gradeč dem Fundort nach (Abb. B: 2 — auf der Geh­
fläche) und der Erhaltung nach in der zweiten Hälfte des 6. Jh. — noch — in Gebrauch. 
Weil aber mit dem Geschirr auch Halterungen gefunden wurden, und nicht — wie gewöhn­
lich — zwei Metallgriffe, konnte das Gefäß aufgehängt werden, den Bleiresten nach, die die 
Tragfähigkeit des Gefäßes vergrößerten und es gleichzeitig auch beschwerten, diente es 
vermutlich als Tablett bei der Schnellwaage mit dem mondförmigen Bronzegewicht (3).
Im dargestellten Zeitrahmen sind auch die übrigen Bronzefunde aus dem Hause A 
verständlich: ein silberner Messerscheidebeschlag (30),1 4 eine Silbernadel (28), die auch als 
Schreibstift verwendet werden konnte, eine Bronzenähnadel (27),1 5 ein ovaler Bronzebeschlag 
(33) umfaßte den Griff (des Messers); die erkannten Eisengegenstände, außer den Messern 
(12, 17), gehören zur Hauseinrichtung, z. B. ein Keil (10, 11) und ein Querholz (1), das 
auch als Türriegel verwendet werden konnte.
Die eiserne Messerklinge (18) ist analog dem Exemplar aus der römischen Villa in 
Nemesvämos-Baläcapuszta am Plattensee; »die sichelförmige Schneidezeug« wurde zusam­
men mit dem eisernen Werkzeug und den Schlüsseln in einem Wärmeschacht unter 
dem Mosaikboden im Mittelgebäude mit Peristyl gefunden. Wahrscheinlich wurden die 
Gegenstände dort versteckt, und zwar zwischen dem Anfang des 3. Jhs., als das Mosaik ge­
legt wurde, und der Völkerwanderung, wo die einzelnen Räume der Villa wenigstens für 
zeitweiliges Bewohnen noch brauchbar waren4 6 Das versteckte Werkzeug spiegelt — neben 
der Bautätigkeit (Maurerkelle, Zirkel, Klammer) — auch die Landwirtschaftszweige wieder: 
Ackerbau (Pflugscharen, kleine Feldhacke), Weinbau (Spitzhacke, Rebenmesser) und Viehzucht 
(Schafscheren), es ist aber schwieriger festzustellen, für welchen Zweck die Eisenschneide ver­
wendet wurde. Der Verwendungszweck des Schneidegeräts wird erhellt durch das Exemplar von 
Ajdovski gradeč (18), das durch das Öhr am geraden Ende einen Eisenring eingeschmiedet 
hat. Mit ihm war die Klinge am (Holz-)Griff so befestigt, daß sie in senkrechter Richtung 
beweglich war; die Klinge ist beim Griff gebogen, damit sie ein Büschel (Gras, Heu), das sich 
unter dem Druck des geraden Teiles der Klinge zurückzog, erfassen und am Ende der Platte 
durchschneiden konnte. Solch ein Werkzeug ist als Produktionsmittel aus Nemesvämos-Ba­
läcapuszta zu erwarten, aber in Haus A gibt es keine archäologischen Funde, die von einer 
Landwirtschaftstätigkeit zeugen würden. Gerade für den Hausgebrauch könnte dieses Werk­
zeug — wenn wir es nach heutigen Parallelen als Heuschneide bestimmen — besonders 
wichtig sein. Weil in den Ruinen des Gebäudes A keine Spuren von einer Ziegelbedeckung

entdeckt wurden, ist es möglich, daß das Dach aus Holz (Schindeln) oder aus Heu war. 
Für das zweite spricht vor allem die Heuschneide.
b Die Keramik (Töpfereien) aus dem Hause A wird der Qualität nach in bessere oder 
importierte (19, 20, 48, 49, 52—54, 61) und in schlechtere oder einheimische (21, 22, 25, 26, 
50, 51, 55—60, 63—107) Stücke geteilt.
Unter der importierten Keramik wurden mit Hilfe kleinerer Scherben einige Gefäße fest­
gestellt die der Form und der Ausarbeitung nach in spätantike Zeit ins 3. und 4. Jh. ge­
hören, ein Teller (19),1 7 eine Tasse (61) und ein Gefäß (20),1 8 das hinsichlich der Glasur noch 
einige Parallelen auf dem Gräberfeld unterhalb der Ansiedlung auf Ajdovski gradeč hat.1 9 
Importiert sind auch die spätbyzantinischen Amphoren (52—54), wie sie auch in Haus B (159) 
entdeckt wurden und an Punkt 25 in der Siedlung2 0 und auf Rifnik bei Šentjurj.2 1
Die obere Zeitgrenze wird für die Tonware (und die Kleinfunde überhaupt) deutlich durch 
zwei Gefäße mit Stempelverzierung gesetzt (48, 49): nämlich die zweite Hälfte des 6. Jhs.2 2 Die 
Flasche in Beutelform (48) konnte ganz zusammengesetzt werden, das zweite Gefäß (49) nicht 
ganz. Dem Griff nach könnten wir es als Krug definieren, der wahrscheinlich — nach den Ana­
logien aus Kaponasnyék, Testona und Carpianella2 3 — auch einen Gießschnabel zum Aus­
schenken der Flüssigkeit hatte. Die feste Standfläche bei dem kugelförmigen Krug ersetzt ein 
Verstärker Boden, so daß das Gefäß, auch wenn es schwankte, wegen des betonten Schwer­
punkts am Boden, immer wieder in die Grundposition zurückkehrte. Weil das gefüllte Gefäß 
für den Griff zu schwer war, der abbrechen könnte (oder sogar abgebrochen ist), war das 
kugelförmige Gefäß praktisch zum Umfüllen. An einem Rand (z. B . eines Bordes) konnte 
man der Krug leicht neigen und das Getränk in ein tiefer gestelltes Gefäß aus­
schenken. Die Stempelverzierung an den Gefäßen ist reich: es überwiegen Giterrhom- 
ben und Rechtecke, es kommen aber auch Kreuze und tief eingedrückte Rhomben 
vor. Es gibt genug Parallelen zum behandelten Trinkgerät im pannonischen Gebiet2 4 
und in Italien,2 5 im slovenischen Zwischengebiet ist diese Art von Tonware im Fundort Rifnik 
(Grab 86 und in einem Haus),2 6 Kranj-Lajh2 7 und in Vratolom na Gorjancih2 8 belegt. Die Ton­
flasche und die Kanne aus Haus A sind langobardische Erzeugnisse, die die Ansiedlung ent­
weder auf dem Handelsweg oder auf politischem Weg erreicht haben, als im Jahre 548 Ju­
stinian den Langobarden die itóXi? Nwptxóv und -tà Ini Ilavvovta< ; èx u p c * > p .a -T a überließ.2 9 Die 
Tatsache, daß die beiden Gefäße gerade im Hause A, das zwischen allen weltlichen Ge­
bäuden auf Ajdovski gradeč eine dominante Stellung hatte, aufbewahrt wurden, spricht für 
die Exklusivität dieser Tonware, wenn auch die Vermutung, der Eigentümer sei mit den 
Langobarden in Verbindung, oder gar selbst Langobarde gewesen, nicht unmittelbar beweis­
bar ist.
Die einheimische oder Hauskeramik aus dem Hause A auf Ajdovski gradeč wird in Gefäße 
(50, 51, 55—58, 63—107), in Dekkel (59—60) und in Spinnwirteln (21, 22, 25, 26) geteilt. 
Die Gefäße wurden auf der Töpferscheibe angefertigt und waren schlecht geglättet, die Wände 
waren dick, von der Innenseite oft gelöchert. Der Ton war stark mit Sand vermischt. Die 
Gefäße waren ungleichmäßig gebrannt. Es überwiegen Töpfe (50, 51, 55, 70, 71, 73, 76—81, 
83—86, 100, 101) und Schüsseln (57, 58, 63—67, 75, 99, 103, 104) gewöhnlich mit einer aus­
gestülpten Mündung während Schüsseln mit Griffen sehr rar sind (74, 82). Die Verzierung ist 
sehr ärmlich: ein kammstrich Ornament (50, 51, 85), waagrechte rinnenförmige Vertiefungen 
(50, 51, 55, 56, 75, 76, 80, 86, 95, 99, 100, 107) und Linien (69, 77). Die meisten Tonwaren­
reste wurden im zweiten Raum des Hauses A entdeckt (Abb. A: II). Die Tonware wurde 
wahrscheinlich in der Nähe der Ansiedlung auf Ajdovski gradeč für einen kleinen Markt 
angefertigt. Beim Vergleichen müssen wir diese Eigentümlichkeiten beachten, die besonders 
der vereinfachte Deckel bezeugt (59). Die Anfertigung und die Form- und Ziereigenheiten der 
Haustonware von Ajdovski gradeč führen zur Tonware der spätantiken Zeit, ins 3. und
4. Jh.3 0 und auch zu den Erzeugnissen des 5. und 6. Jhs.3 1 Die Spinnwirteln (21, 22, 25, 26) 
sind im Zeitrahmen, den die Datierung der Importkeramik diktiert, in Gräbern und An­
siedlungsarealen üblich. Tiefe Einschnitte an den Lochrändern (22, 25), die von Fäden einge­
schnitten wurden, zeugen von langdauerndem Gebrauch der Spinnwirteln.
c Die Glasfunde (35—42) sind nur kleine Scherben und sind als zwei Arten von Trink­
gefäßen erkennbar: als Glas (35, 36) und als Kelch mit einem dünnen Stiel und einem breiten, 
runden Fuß (39—41).3 2 Eine Ausnahme ist ein Zierstein (24), der einen halbrunden Kern mit 
einer Glasmasse überzogen hat, und wahrscheinlich ein Exemplar aus einer (wahrscheinlichen) 
Hohlperle nachahmt (23). Die Ziersteine könnten entweder in einen Ring oder Ohrring 
eingesetzt gewesen sein (analog dem Exemplar aus dem Grab 22).3 3

d Unter den steinernen Gegenständen (23, 45—47, 62, 99, 108) sind hinsichtlich des Ge­
brauches Schleifsteine (45, 47), ein Mörser (108) und eine Handmühle (109). Die Parallelen 
des Schleifsteins sind aus gleichzeitigen Gräbern und von Ajdovski gradeč ähnlichen Ansied­
lungen.3 4 Die Marmormörser sind — nebst eines kleineren virhenkeligen vom Punkt 32 
unweit des Hauses A aufgefundenen Exemplars3 5 — z. B. auch in pannonischen Villen bekannt 
(Winden am See, Pécs-Ràcvaros, Täc-Fövenypuszta),3 6 auch die Erscheinung ist nicht die 
einzige.8 7
e Die Schaen stammen von Meeresmuscheln (43, 44).
Haus B
Einleitung. Gleichzeitig mit Haus A wurde am Westhang von Ajdovski gradeč bei einer 
erweiterten Ausgrabung der Sonde 1 auch ein auf einer Terrasse gelegenes Gebäude entdeckt, 
das als Haus B bezeichnet wird.3 8 Haus B enthielt nur einen Raum, in dem die Fundstücke 
U l—159 (und ungezeichnete Keramikteile) entdeckt wurden, die im Narodni muzej in Ljub­
ljana aufbewahrt werden unter der Inventarnr. E 11771—11820.3 9
Beschreibung (die Nummer des Fundstückes ist bei Beschreibung und Zeichnung immer 
die gleiche).
Interpretation. Die kleineren Funde aus Haus B sind aus Metall (a), aus Keramik (b) und 
aus Knochen (c).
a An Metallen wurden verwendet Bronze (111, 121, 124, 160) und Eisen (118—120, 122, 
123).
Die Bronzefibel (121) mit zwei Knöpfen auf dem Bogen und mit dem hohen Fuß gehört 
in die Gruppe Almgren 236, unter die Fibeln der h-Variante,4 0 die in die erste Hälfte des 2. 
Jahrhunderts eingeordnet wurden.4 1 Die Fibel sprengt den Rahmen — vom 5. Jahrhundert 
(wahrscheinlicher ist die zweite Jahrhunderthälfte) bis zu den letzten Jahrzehnten des 6. 
Jahrhunderts — in welchem die Siedlung um die Kirchengruppe auf Ajdovski gradeč lebte.4 2 
Sie ist jedoch kein Einzelstück; neben Fragmenten römischer Keramik befindet sie sich noch 
in Gesellschaft einer gegliederten Fibel (164) aus der Sonde 1, mit der sie auch die eingekerbte 
Zickzack-Verzierung gemeinsam hat. Diese gegliederte Fibel gehört in das späte 2. und in 
das 3. Jahrhundert.4 3 Obwohl aus einer anderen Zeit stammend als die beiden, gehört eine 
andere römische Fibel von Ajdovski gradeč doch in die Zeit der Errichtung der Siedlung: 
an der Stelle o c wurde zusammen mit reichen Funden (Abb. C) die T-Fibel entdeckt mit 
zwiebelförmigen Abschlüssen (Abb. D).4 4 Sie gehört in die zweite Hälfte des 4. Jahrhunderts, 
genauer in die Jahre zwischen 350 und 380.4 5
Die Bedeutung der eisernen, dreikantigen Pfeilspitzen (129) steckt in der Frage: Wurden sie 
von einer Bogensehne abgeschossen oder nicht? Wenn nicht: Die dreikantigen Pfeilspitzen, die 
aus dem Osten von Nomadenvölkern stammen, wurden mit dem zusammengesetzten Bogen 
zur Zeit des späten römischen Kaisertums auch von den römischen Bogenschützen in ihre 
Bewaffnung aufgenommen.4 6 So wurden z. B. zwei Exemplare von schlanken dreikantigen 
Spitzen, wie diese aus Haus B, unter zahlreichen europäischen Exemplaren in Siedlungs­
schichten des spätantiken Abodiacum (Lorenzberg bei Epfach) in Raetien entdeckt, das ähnlich 
wie Ajdovski gradeč auf einem Hügel gelegen und dazu befestigt war.4 7 Analog zu diesen Pfeilen 
würde auch das Stück aus Haus B einem bewaffneten Bewohner der Siedlung angehören. Der 
Gedanke militärischer Präsenz auf Ajdovski gradeč wird auch bestärkt durch die T-Fibel 
(Zeichnung), falls es sich hierbei wirklich um einen Teil einer Männer- bzw. Offizierstracht 
handelt.4 8 Wurde jedoch der behandelte Pfeil von der Bogensehne abgeschossen, so kann er 
aus der Zeit des Hunneneinfalls (im Jahre 452) oder der avaroslavischen Einfälle stammen 
(letzte Jahrzehnte des 6. Jahrhunderts). Vor allem für den Hunneneinfall würden verwandte 
Exemplare schlanker Pfeilspitzen aus der Zeit Attilas sprechen, wie jene aus Borovoje (Ka- 
zachstan)4 9 oder die aus Grab 1 aus Hobersdorf (Niederösterreich).5 0 Zugunsten dieser ver­
mutlichen Einfälle würden zwei Brandschichten in der Siedlung auf Ajdovski gradeč 
sprechen.5 1 Nach dem ersten, Mitte des 5. Jahrhunderts — wie es scheint — wurde die 
Siedlung wieder aufgebaut, nach dem zweiten jedoch nicht mehr. Die Entscheidung, ob wir 
den Pfeil den Erbauern oder Zerstörern zuschreiben, wird jedoch durch den Umstand er­
schwert, daß die dreikantige Pfeilspitze bisher die einzige auf Ajdovski gradeč gefundene 
Waffe darstellt. In beiden Fällen aber müßten sie zahlreicher sein.
Unter den eisernen Gegenständen treten noch zwei Geräte hervor, ein Holzbohrer m it 
schmalem Spachtel (120), einen breiteren enthält das Exemplar aus Sonde 1 (173), und eine

Sichel (123), die zeitlich schwerer einzuordnen sind.5 2 Im Zusammenhang mit der Sichel ist 
auch die Sense (Abb. E) zu erwähnen, die auf Punkt 25 auf Ajdovski gradeč ausgegraben 
worden ist.5 3
b Die Töpfereien aus Haus B lassen sich — neben Bruchstücken (128, 138), die der vor­
geschichtlichen Besiedlung des Hangs angehören5 4 und drei Exemplaren (127, 129, 130) die 
sich nach Eigenschaften und Fundort als mittelalterlich oder noch jünger einordnen lassen5 5 
— nach der Qualität einteilen in bessere oder importierte (130, 131, 157, 159) und schlechtere 
oder einheimische (125, 126, 132, 134, 135, 137—156, 158).
Unter der besseren Keramik — ■ der Teil eines Halses von einem Gefäß (131), das einen 
zylindrischen Hals und dünne Wände hatte und ein Krug (130) — gehören noch in den 
spätantiken Zeitraum;5 6 das Bruchstück mit sorgfältig eingeschnittenen Wellenlinien (157) 
gehört zur römischen Haustöpferei. Bis zum Untergang der Siedlung war eine frühbyzanti­
nische Amphore (159) in Gebrauch, deshalb war es möglich, sie fast vollständig zusammen­
zusetzen, ähnlich wie schon drei verwandte Amphoren aus der Siedlung (50, 52, Punkt 25).5 7
Die einheimische Hauskeramik aus Haus B besteht aus Spinnwirteln (125, 126) einem 
Deckel (135) und Gefäßen (132, 134, 137—156, 158). Unter den Gefäßen überwiegen Töpfe 
mit stark ausgewolbtern Rand (138, 142, 151, 152, 154, 158), seltener sind die mit leicht 
ausgewolbtern Rand (139, 141), deren Oberfläche zerfurcht ist von schrägen Rinnen und 
Ritzen. Schüsseln sind in drei Exemplaren vertreten (134, 137, 143); die beiden ersten, mit 
geradem Rand waren — nach den Bruchstücken zu urteilen — von größeren Ausmaßen.
Obwohl die Gefäße meistens an der Töpferscheibe hergestellt wurden (schlecht sind sie 
geglättet, der Ton ist mit grobkörnigem Sand vermischt, sie sind ungleichmäßig gebrannt), 
macht der große Topf (158), fast 40 cm hoch, auf die schwachen technischen Leistungen der 
einheimischen Töpferindustrie aufmerksam. Der Topf wurde zwar zur Herstellung auf eine 
Scheibe gestellt, aus deren Mitte eine senkrechte Holzachse aufragte, die sich in den Ton­
boden abdrückte, jedoch wurde er freihändig durch Kneten angefertigt. Deshalb sind die 
Wände ungleichmäßig stark, faltig, der Bauch ist wellig, der Topf selbst unsymmetrisch. Auch 
die Zickzack-Verzierung ist ungeschickt aufgetragen. Wegen seiner Größe war aber dieses 
grobe Gefäß kostbar, vor allem zur Aufbewahrung von Nahrungsmitteln.
Am Rande des Bodens des zweiten (150) — wahrscheinlich war es auch ein Topf — wa­
ren vier (weil der Topf beschädigt ist, sieht man nur drei) kreuzweise angeordnete Kerben. 
In diese wurden Schnüre oder Ruten eingepaßt und befestigt, mit denen das Gefäß um­
flochten und deshalb handlicher war zum Tragen und Aufhängen.
Unter der einheimischen Töpferware wurde auch eine neue Gefäßart entdeckt und zwar 
der Dreifuß (132). Es war möglich, ihn bildlich zu rekonstruieren, weil in der Nähe, in der 
Sonde 1, ein Fuß gefunden worden war (182). Die Schale des Dreifußes und den Fuß ver­
bindet die Art, wie sie zusammengeleimt waren — der Tonstift des Fußes füllte ein kleines 
Loch am Boden der Schale aus, um das herum die Oberfläche zerfurcht war — obwohl die 
beiden Abdrücke nicht übereinstimmen. Der Dreifuß weist alle Eigenschaften der übrigen 
Haustöpfereien auf. Formanalogien für ihn sind z. B . aus den römischen Gräbern des späten 
ersten und der ersten Hälfte des 2. Jahrhunderts in Slovenien bekannt,5 8 als zeitlicher Ver­
gleich dazu dient aber ein Teil des Gefäßes mit Fuß aus der benachbarten und verwandten 
Siedlung in Gradec bei Prapretno.5 9
c Die Reste von Knochenkämmen aus Haus B (112—117) — und aus der Sonde 1 (165) — 
gehören zu den Kämmen mit zwei Zinkenreihen auf der Grundplatte und mit verstärkenden 
Seitenleisten, die durch Nieten befestigt sind. Solche Kämme sind aus der Spätantike bekannt, 
sehr beliebt waren sie zur Zeit der Völkerwanderung, seltener in den folgenden Jahr­
hunderten.6 0 Für die behandelten Exemplare kommen nur die beiden ersten Zeiträume in 
Frage, höchstwahrscheinlich aber die Zeit des 5. und 6. Jahrhunderts.
Feststellungen und Vermutungen
Die Kleinfunde aus dem Haus A auf Ajdovski gradeč erweitern auf den ersten Blick 
den Zeitrahmen vom 5. und 6. Jh. als die Ansiedlung mit der Kirchenfamilie lebte:6 1 die 
untere chronologische Grenze wird zumindest ins 4. Jh. heruntergesetzt, ähnlich der Zeitbe­
stimmung der Gräber unterhalb der Ansiedlung,6 2 und die obere wird dadurch bestätigt, 
daß die Ansiedlung Ende des 6. Jhs. durch einen Brand zerstört wurde.6 3 Auf Grund der 
Kleinfunde wäre das Haus A in der Zeit vom 3./4.—6. Jh. benützt worden. Dem wider­

spricht die Bautechnik (die Wände sind aus zwei Schichten Bruchstein mit Splitt und viel 
Mörtel gebunden, und einer Schicht Rundsteinen am Boden),6 4 die dieselbe wie bei Sakral­
bauten ist.6 5 Noch mehr, die Orientierung und Lage des Hauses A ergänzt auch sinngemäss 
den erforschten Kirchenkomplex zu einem einheitlich geplanten und geordneten Siedlungs­
gefüge, das im 5. Jh. erbaut worden ist.8 8 Worin ist der Grund für den Zeitunterschied 
zwischen den ältesten Kleinfunden aus Haus A (wie auch Haus B) einerseits und ihrer 
Architektur andererseits zu suchen?
Westlich vom Baptisterium wurden bereits im Jahr 1972 Überreste eines älteren Gebäudes 
aufgedeckt, das in die Zeit vor der Errichtung der Kirchen auf Ajdovski gradeč eingeordnet 
wurde.6 7 Im Jahr 1974 wurde dieses Areal noch genauer erforscht,6 8 wobei charakteristische 
Keramikfunde zutage kamen (201—204, 206, 207). Darunter überwiegen Fragmente flacher 
Schüsseln mit breit ausladendem, nach aussen gebogenem Rand, die mit gelb-grüner 
(203, 206, 207) und dunkelgrüner (204) poröser Bleiglasur überzogen sind. Diese Keramik­
gattung dürfte in Werkstätten grösserer römischer Zentren, z. B . in Emona, Poetovio im 
Laufe des 2. und 3. Jh. verfertigt worden sein.6 9 In diese Zeit sind auch die ältesten Klein­
funde aus den Häusern A und B zu setzen. Es wäre demnach möglich, dass sie in beide 
Häuser anlässlich späterer Bauarbeiten aus den Trümmern des älteren Gebäudes gelangt sind 
oder nach der Zerstörung der Siedlung infolge der Erosionstätigkeit. Zumindest bei Haus A 
kommt die letztangeführte Möglichkeit nicht in Betracht, weil es höher gelegen ist als das 
ältere Gebäude, und ausserdem zeichnen sich an dieser Stelle keinerlei Spuren einer älteren 
baulichen Betätigung ab. Da die römischen Funde in der Schicht zusammen mit den übrigen 
entdeckt worden sind, Hesse sich ihr Vorkommen durch haushälterischen und langwährenden 
Gebrauch von Gegenständen des täglichen Bedarfs erklären.
Wenn das stimmt, müssen die ältesten Funde aus dem Hause A (und B) als Brücke, die 
spätrömische und frühchristliche Ansiedlungen auf Ajdovski gradeč und seiner Umgebung 
verbindet, verstanden werden.7 0
Letzteres erklärt die Kleinfunde aus dem Hause A als Einheit. Unter den Tätigkeiten 
herrscht die Hauswirtschaft vor, die in Versorgung der Personen und Erhaltung des Werk­
zeugs und des Hauses geteilt wird. Die Hauswirtschaft im engeren Sinn, d. h. für den Bedarf 
der Bewohner, ist im Aufbewahren von Nahrung (der Raum II war reich mit Töpfen, Schüs­
seln und Amphoren versorgt) erkennbar, im Vorbereiten des Essens (das Getreide wurde in 
Handmühlen gemahlen, härtere Ernteprodukte wurden mit dem Mörser zerstroßen) und im 
Anfertigen oder wenigstens Flicken der Kleidung (für das Herstellen von Fäden wurden 
Spinnwirteln verwendet, die lange in Gebrauch waren, genäht wurde mit Nadeln). Von der 
Erhaltung des Werkzeuges (z. B . Messerschleifen) zeugen zwei Schleifsteine, von der Haus­
reparatur — von hier an ist alles nur Vermutung — eine Heuschneide, mit welcher Stroh­
büschel geschnitten und ins ausgeraufte Heudach eingesetzt wurden. Für die Behauptung, es 
habe ein Haus- oder Heimgewerbe bestanden, gibt es nicht genug Argumente. Nur die beiden 
Ziersteine-wenn sie nicht nur aufbewahrt wurden- könnten Halberzeugnisse, vorbereitet für 
die Gestaltung von Schmuck gewesen sein. Vom Gewerbe ist das Töpferhandwerk evident, das 
die Einwohner mit Hauskeramik versorgte; es ist weder ans Haus A gebunden, noch auf die 
Ansiedlung auf Ajdovski gradeč, sondern wahrscheinlich war die Werkstätte irgendwo in der 
näheren Umgebung, bei einem Fundort des Rohstoffes. Doch im Hause A ist noch eine 
besonders bedeutende Tätigkeit zu spüren: das sind die Beschäftigungen in Verbindung mit 
der Waage. Es ist schwer zu sagen, ob es um amtliche Messungen, Vertretung oder Handel 
geht.
Der Gebrauch der bewerteten Kleinfunde (ausgenommen sind die Eisenkeile und das 
Querholz, die zur Hauseinrichtung gehören) erklärt auch die Bestimmung der Räume im 
Hause A. Raum I, wo die qualitätsreicheren Gegenstände wie das Gewicht, die Kupferschüssel, 
die Silbernadel, teilweise auch Reste des Krugs mit der Stempelverzierung (Abb. A) gefunden 
wurden, war der Wohnraum, der Mittelteil des Hauses mit der Tür zum Kirchenkomplex. 
Wenn der Gedanke von einer Vertretung oder vom Handel eine Grundlage hat, dann könnte 
Raum I auch ein Empfangsraum sein. Raum II wurde den Bauresten nach durch eine 
Scheidewand unterteilt (Teile vom Wandanstrich aus Tonerde, ein Loch für einen Pfahl in der 
Mitte des Raumes),7 1 die rechteckig zur Ostmauer stand (Abb. A, gestrichelt). Zwischen der 
Scheidewand und der Südmauer wurden die Handmühle, der Mörser, eine Amphore (bei ihr 
auch eine größere Menge von Staubsand, in welchen die Amphore einst eingesetzt war) und 
andere kleinere Gegenstände für den alltäglichen Gebrauch gefunden (Abb. A). Hier war die

Arbeitsecke der Hausfrau und die Speisekammer. Der Gebrauch des übrigen Raumes ist nicht 
bestimmbar. Der Raum III war als Schattenlaube definiert.7 2
Auch in das Haus B dürfte — das ist nur der erste Eindruck — ein geregeltes Haushalten 
die markanteste Tätigkeit gewesen sein. Die Hüterin des Herdfeuers, die auch ihr Äußeres 
besorgte (Kämme), bewahrte Flüssigkeiten, Öl und Wein, in einer kleinen Amphore auf, Nah­
rungsmittel in einem großen Topf und in kleineren Gefäßen (Töpfe, Schüsseln) die auch 
zum Kochen geeignet waren. Sie beschäftigte sich auch mit Spinnen (Tonwirteln). Bei den 
häuslichen Tätigkeiten wie Hausreparaturen, Herstellung zeitgemäßerer Innenausstattung, war 
dem Hausherrn der Holzbohrer von großem Nutzen, wenn dieser nicht bereits (zusammen 
mit dem Exemplar aus der Sonde 1) das Handwerkszeug eines Handwerkers, genauer gesagt 
eines Zimmermanns war, dessen Fachkönnen bis zu den letzten archäologischen Ausgrabungen 
im benachbarten Wasserreservoir verborgen geblieben war: die angesengte Holzkonstruktion, 
die über den Zisterne stand, hat sich nämlich in dem ständigen Wasser des undurchlässigen 
Bassins erhalten.7 3 Daß man zu jener Zeit zu jeder Arbeit greifen mußte, zeigt auch der abge­
schlagene Zacken vom Hirschgeweich aus Sonde 1 (171), der als Rohstoff diente zur Her­
stellung von Knochengegenständen (z. B . Spindeln).7 4 Eine neue Tätigkeit, mit der sich die 
Bewohner der befestigten Siedlung abgaben, wird durch die Eisensichel bezeugt; gemeinsam 
mit der Sense (Abb. E) spricht sie mindestens für die Ausnutzung der saftigen Wiesen in der 
Umgebung (wenn nicht sogar für Ackerbau).
Das gesamte Wirteschaftsbild in Haus B verändert sich jedoch wessentlich durch die 
Tatsache, daß ein Teil des Hauses bereits in den lahren 1901—05 ausgegraben worden ist, 
die entdeckten Funde waren so reich (Abb. C), daß sie von demjenigen, der die Ausgrabungen 
durchführte, als Schatzgrube auf Punkt a bezeichnet worden waren.7 5 Die Funde von Punkt 
a (der Nordwestecke des Hauses B) erweitern die Erwägungen über die Tätigkeiten der 
Bewohner nach zwei Richtungen hin. Die großen Eisenkämme (Abb. C: g), die man zum 
Hecheln der Wolle benutzte,7 6 zusammen mit Sichel und Sense, gestatten die Vermutung, daß 
es hier Schafzucht gab. Die Reste dreier Waagen (Abb. C: a—c) ein Waagenbalken aus 
Bronze und zwei aus Eisen; d, dünne Eisenketten mit Haken und Griffen; e Bronzegefäße ?), 
liefern die Bestätigung, daß man sich im Gebäude professionell mit dem Wägen befaßte. 
Aber es gibt wieder zwei Möglichkeiten: entweder haben sie nämlich irgendwelche Pflicht­
abgaben eingesammelt und gemesen oder sie haben Großhandel getrieben. Vorläufig hat sich 
die Waage der Argumente weder der einen noch der anderen Möglichkeit zugeneigt.
Haus A und B und die Kirchengruppe stammen aus derselben Zeit. Sie bestanden zur Zeit 
des 5. und bis zu den letzten lahrzehnten des 6. Jahrhunderts. Sie unterscheiden sich, Haus 
A und B, hinsichtlich der Architektur und der Lage: Haus A ist bequemer und enthält drei 
Räume, Haus B aber hat nur einen Raum. Ersteres steht am Gipfel der Anhöhe bei der 
oberen Kirche, das andere am Abhang neben der Zisterne. Nach dem freigelegten Material 
scheint Haus A einem Vornehmen gehört zu haben, während Haus B eine Vermittlungs­
funktion ausgeübt zu haben scheint. Handwerksgebäude müßten dieser Rangordnung nach 
am untersten gelegen sein, am Osthang der Siedlung.
Die Vielzahl der entdeckten Kleinfunde im Hause A und B spricht dafür, daß die 
Wohnungen vor Vernichtung der Ansiedlung weder verlassen, noch entleert wurden, daß aber 
der Brand ausbrach, bevor die Angreifer sie ganz ausplündern könnten.
Die Kleinfunde aus Ajdovski gradeč zusammen mit anderen Erkenntnissen von der 
Ansiedlung auf Ajdovski gradeč bestätigen das Leben beim Untergang der geordneten antiken 
Welt und beim Einsetzen des unruhigen Zeitalters der Völkerwanderung. Dabei ist es not­
wendig, die spätantike Komponente des behandelten archeologischen Materials und den nur 
blassen Abglanz der neuen, frühmittelalterlichen Elemente zu betonen (die Urbestandteile der 
wandernden Völker in der stofflichen Kultur). Die spätantike Überlieferung ist in Überein­
stimmung mit der Ansiedlungslage, von den Hauptstraßen entfernt, und in Form einer 
Ansiedlung mit einer Kirchenfamilie. Auf Ajdovski gradeč bei Vranje bei Sevnica lebte 
im 5. und 6. Jh. eine selbstständige romanisierte Bevölkerung, die geistig vom Christentum 
beherrscht wurde, politisch sich aber zumindest amtlich im jüngeren Zeitalter hauptsächlich 
unter ostgotisch byzantinischer und langobardischer Herrschaft befand.