ZflIZGN SO SPRET I ssšsss "^fAUT(§EIX /y v \) Skoraj nova vozila 5 izredno ugodno: } / Panda 1000 i.e.L(FIRE) ‘93 ' Uno 1.0-1.1 i.e.S (FIRE) '93 Tipo 1.4 i.e.S MAC) '94 - nov/ f/p Tipo 1.9 TD GT (190 km/h) y Aifa331.3i.el ‘93 in ‘94 (servo, e.s., c.z.) / Alfa 155 TS (klima) '93 in '94 od 9.990 / od 10.990 t 14.990 od 15.490 od 13.990 J Rahlo poškodovana - toča MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA TEL. (061) 218 122, 218 364 IV 1 iFilllP 1 IPlkCELJE d.d. DELOVNA ENOTA TRBOVLJE. Savinjska c. 36 tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110: fax: 27 472 Ugodna prodaja vozil iz programa LADA AVTO LADA Pri nakupu vam opravimo BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLED, POLN REZERVOAR GORIVA in DARILO V VREDNOSTI I 5.000 SIT INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC SMUČARSKI AVTOBUS ROGLA PLIBERK Avstrija 27.11995 LENTI Madžarska 28.1.1995 - sobota Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Morije tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, lax: +386 601 26 228 iiiillllli m UVODNIK Spoštovane bralke in bralci! Teden je naokrog in spet Vam prinašamo obilo zanimivega branja. Popeljali Vas bomo po zasavskih cestah in vandrali skupaj na svetovno ptičjo razstavo v Vdine, v Pariz - Mesto svetlobe, v Moskovo in na Daljni vzhod - v Indijo. Tudi Zasavju smo ostali zvesti, čeprav smo se skoraj najbolj zadrževali v Hrastniku. Morda bomo s tem razveselili mnoge, ki zatrjujejo, da gre Zasavc mimo Hrastnika, čeprav to ne drži. Pač, vsebina časopisa ni le odločitev uredništva, ampak tudi dogodkov, ki se zvrstijo v Zasavju. Seveda imate lahko tudi Vi bralci in bralke veliko besedo pri oblikovanju našega skupnega časopisa. Sporočite nam, kaj bi radi brali, kaj Vas moti, da, nam bo delo lažje in Vam branje prijetnejše. Še Vas čakamo na telefonski številki 64-250. In še: odslej bomo imeli tudi v Zasavju SOS telefon, kjer boste lahko potožili svoje težave ali pa morda razveselili sogovornika na drugi strani žice. Le prelistajte Zasavca! Lep in uspešen teden V ogledalu: Bogdan Vovk "Naj ciciban Zasavja" Odmev prizadetih v NK Zagorje Za izgnance so spremembe prepočasne Srečanje hrastniških kmetic Pisma bralcev Siva pot vodi me Soniboj Knežak: Le razum vodi k sodelovanju «»P ■ULJ NOVICA ■ Svetovna ptičja razstava v Udinah Za večjo varnost na cesti Zakon o varnosti cestnega prometa naj bi stopil v veljavo že s 1. januarjem 1995, vendar je še vedno v pripravi. Prinesel naj bi precejšnje spremembe, predvsem bolj stroge in omejevalne, po zgledu zahodnih držav, ki jih prakticirajo že dolgo časa. Najbolj zaskrbljujoča je sprememba določenih kazni v točke, saj bo 20 kazenskih točk pomenilo odvzem in zato ponovno opravljanje vozniškega izpita. Zato le velja premisliti o načinu vožnje. Po besedah pomočnika komandirja trboveljske policije Nermina Isiča so najpogostejši vzroki prometnih nesreč hitrost, napačna stran cestišča in izsiljevanje prednosti. Najpogostejši povzročitelji pa so mladi v starosti od 18 do 24 leta. D.H. 1 ■ 11 H § lPf g Magnifico se poslavlja Licitacija krač V deželo Indijo Mesto svetlobe Likof KOLEDAR DOGAJANJ 17. januarja - Najbrž ni nikakršnega dvoma, daje Svea eno najuspešnješih zasavskih podjetij, poznano predvsem po "srcu mojega doma", kuhinjah. Ime Svee pa bosta v svet in višave poleg kuhinj ponašala tudi skakalca Primož Ulaga in Franci Petek. 18. januarja - V pisarni Ljudske univerze v Trbovljah vpisujejo v izobraževalne programe, katerih pouk naj bi se začel predvidoma februarja. 19. januarja - Hrastnik se bo še naprej razvijal - tako zatrdi župan Leopold Grošelj, ki predstavi nekaj nalog, ki se jih bodo Hrastničani lotili še v tem letu. 20. januarja - V dvorani KRC-ja v Hrastniku za hip spet zaživi namizni tenis. Ne Kemičarjev, pa vendar domač, slovenski. Slovenska reprezentanca premaga belgijsko z rezultatom 4:1. 21. januarja - Na Kumu se pomerijo sankači. 22. januarja - Spet pada sneg, vendar le ponagaja, saj ga že zvečer ni nikjer več - razen po hribih seveda, kjer pa že močno pritiska odjuga. 23. januarja - Komisija za podelitev priznanj in plaket dr. Slavka Gruma na Občini Zagoije do konca tega meseca zbira predloge najbolj zaslužnih kulturnih delavcev. Mateja Grošelj KOLEDAR DOGAJANJ OD - ir - SPET NOVI Jr februar" k UJA03J00 V BOGDAN VOVK Telefoniranjeje ugodna in kratka pot, ko si sogovorniki lahko izmenjamo sporočila. Tam, kjer so za povezave zadolženi telefonisti, prepustimo tegobe čakanja na signal njim. Lepo je slišati prijazen pozdravna oni strani žice. Danes j e vse več telefonistk in telefonistov prijaznih, ali pa je teh oseb več kot včasih, pa opazimo razliko. Eden izmed njih je Bogdan Vovk iz Sijaja v Hrastniku. "Dober dan želim, Sijaj ste poklicali. Želite prosim?," vzpostavi stik z vami umirjen glas, pa čeprav ima v zvezku napisanih ničkoliko naročil, čeprav marsikatere zveze vmes ni mogel vzpostaviti, čeprav mora kot vratar postoriti to in ono, pa mimogrede prišleku povedati, kje bo našel tistega, ki ga išče... Šest let jev Sijaju. Njegov delovni dan se vedno potegne, saj delavcem ob prihodu in odhodu odtisne kartice. Pri tem si v večini lepo voščijo dober dan in nasvidenje. Kako to, da ima Bogdan vedno voljo oglasiti se tako prijazno, saj življenje ni vedno lepo, saj na drugi strani niso vedno prijazni ljudje. 'Ni vsak dan nedelja', bi lahko dejali. "Rad delam z ljudmi, rad se z njimi pogovarjam." Nikoli mu ne prekipi. Pravi, da so sedaj ljudje v večini kar prijazni. Mirne voljeje tudi doma. Z 21-letno hčerko Darjo se dobro razumeta, tudi s sestro in ostalimi. Sicer pa v prostem času najraje planinari. Redno gre tudi v bazen, na kegljišče, skratka rekreacije in druženja mu ne manjka. Novembraje praznoval petinštiridesetletnico rojstva. Pred Sijajem pa je štirinajst let delal pri RGD v Trbovljah. V jami je bil poškodovan, pa so takrat rabili v Sijaju vratarja. Srememba ga je v začetku nekoliko šokirala, predvsem plača, kije tu veliko nižja. Preživi pač tako, da seje navadil stisniti. Med načrti je na prvem mestu ustvariti družino. Prijateljico ima in rad bi, da bi z njim preživljala prihodnja leta. Pravi, da je naj lepše, če je med ljudmi čimveč razumevanja, pa da bi bil mir in zdravje. Za sam Sijaj ima občutek, da so ljudje med seboj preveč hladni, o Hrastničanih nasploh pa ima najlepše mnenje. Ivana Laharnar Zagorjanko Valerija Škrinjar - Tvrz, begunka iz Sarajeva, je napisala že trinajsto knjigo, ki nosi naslov Na svojoj, na plemenitoj. Foto: Jure Nagode "H T CICIBAN Zmvu" V zadnji številki Zasavca smo napovedali novnatečaj Zasavca z naslovom "Naj ciciban Zasavja". Cilj natečaja je v tem, da simpatičnost, igrivost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi bralcem Zasavca. Na natečaj u lahko sodelujejo vsi nadobudneži, ki do marca 1995 ne bodo dopolnili sedem let. V uredništvo Zasavca pošljite fotografijo otroka (ki naj ne bo starejša od enega leta) z imenom in priimkom, fotokopijo rojstnega lista (ali vsaj rojstne podatke otroka) in vaš naslov. Fotografijo in podatke pošljite na naslov: Zasavcd.o.o., C.20.julija 2c, 61410 Zagorje, s pripisom za akcijo "Naj ciciban Zasavja". V primeru, da nimate primerne slike in bi želeli, da vaš otrok sodeluje na natečaju, nam to sporočite na telefonsko številko: 0601/64-166 ah 64- 250 in fotograf Zasavca bo v dogovoru z vami fotografiral vašega malčka brezplačno. Akcija bo stekla prvi teden v mesecu februarju, in sicer 02.02.1995, ko bomo objavili že prve slike vaših otrok in kupon, na katerem boste lahko obkrožili svoj izbor. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Vsakič pa boste lahko obkrožili samo enega otroka. Na ta način boste bralci Zasavca izbrali 12 malih finalistov, ki se bodo potegovali za uporabne nagrade in naslov Naj ciciban Zasavja leta 1995, ki ga bomo podelili v začetku meseca marca. V finalu bomo izžrebali in nagradili tudi enega izmed bralcev, ki je poslal svoj glas. Izžrebali ga bomo izmed vseh prejetih kuponov te akcije. Romana Benko Nagrade - 12 paketov lego kock, za "naj cicibana" dodaten paket lego kock, za izžrebanega bralca bon za 5000 tolarjev. r -----------------------------------— ) Uri milijone za dohodnino To je bila naj višje odmerjena dohodnina za leto 1993. Ni pomembno, kdo jo je poravnal, lahko pa bi ga po vsem sodeč iskali kjerkoli v obrtni dejavnosti. Kot zanimivost lahko omenimo, da so predlani odmerili na višjo dohodnino zavezancu le v višini 1.4 miljona tolarjev. Tudi v tem tiči dokaz, da so marsikje veliko več delali, več prodali tistega, kar so naredili in zato tudi več odrinili državi. V eni prejšnjih številk smo že nekaj malega povedali o tem, da se počasi pripravljamo na izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto. Opozorili smo na vrsto, pravzaprav kar dvanaj st olajšav, ki izhajajo iz 9. člena zakona o dohodnini. Danes smo dolžni pri tem opozoriti, da se zmanjšanje osnove, opredeljene v omenjenem 9. členu zavezancem priznajo pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno na zavezanca in dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Tokrat kaže še posebej omeniti, da dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi zavezanec praviloma ne prilagak napovedi, temveč jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmernem postopku. Ob tem ne bo napak povedati tole: v zagorski občini prvo leto po uvedbi dohodnine niso opravili nobene kontrole resničnosti navedb v napovedih, toda lani so poklicali kar 300 zavezancev, ki so morali predložiti svoje dokumente o oljašavah, ki sojih uveljavljali. Teh neposrednih pregledov bo bržčas tudi letos kar precej, zato je prav, če smo na to plat dela davčnih organov tudi opozorili. Lani so kar 216 zavezancem, ki niso pravočasno prinesli ali poslali svojih napovedi. Ker so nekateri že tudi predlani zamujali, ni pomagalo nič drugega kot prijava sodniku za prekrške. Kazni za dokazane zamude pa so dokajšne, zato se ne splača zamujati ali kakorkoli omalovaževati pravočasnega oddajanja napovedi, saj je čas za to kar dolgo odmeijen. Do 31. marcaje trebapredložiti listine davčnim uradnikom. Na pravočasno oddajo napovedi tudi sedaj opozarjajo na upravi za javne prihodke, da se ne bo ponovila stara pesem, ko se je v vsega skupaj treh, štirih dneh zvrstilo pred davkarji skoraj ena tretjina vseh zavezancev. In še to: 315 prošenj za zmanjšanje ali v celoti odprave oz. brisanje odmere zapreinalo plačano dohodnino v letu 1993, so lani prejeli na zagorski davkariji. Številnim, ki so to dokazali, so ugodili, osnovno merilo pri tem pa je bila prosilčeva višina dohodkov na družinskega člana. Milan Vidic ^................... OŠTIR < Jerebove 2, LITIJA trgovina Mojca tel.: 061/884 032 Partizanska 5, THBOVUE wr»: OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ' OTROŠKI KONOtETI - ŽENSKE BLUŽE BUNDE-LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Naj KVALITETA za NAJNIŽJE CENE! Pri nakupu nad 5.000 SIT DARILO! n : :l| HI m Ekološki seminar za srednješolce Zasavska ekološka skupina - EKOS pripravlja tridnevni ekološki seminar za srednješolce, ki bo potekal od 9. do 11. februarja v dijaškem domu v Kopru. Na njem bodo strokovnjaki s slovenskega ekološkega gibanja SEG spregovorili o novi "zeleni" univerzi, katere namen bi bil izoblikovati profil ekologa. Predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Koper bodo spregovorili o sanitarni kvaliteti slovenskih plaž. V si interesenti dobijo informacije na sedežu EKOS Zasavje, Ul. 1. junija 19 v Trbovljah ob torkih med 17. in 19. uro ali po telefonu 26 - 577. A.M. r, ----------------------------------------------- Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 13. do 19. januarja sredstva prispevali: Ana Toman, Trbovlje, 1.000,V incencij Klemenčič, Lj ubljana, 5.000, Milena Čerenak, Hrastnik, 10.000, Jožica in Miro Pirnar, Trbovlje, 20.000,Pomurske lekarne MurskaSobota(namesto venca za pokojnim Francem Vozljem), 15.000,Paradox d.o.o., Zagorje, 15.000, Marjan Jerman, Zagorje, 1.000 sit. V tern tednu je bilo zbranih 67.000 tolarjev, do sedaj pa je skupaj zbranih žel 1.917.928,40 tolarjev.Odborzaorganiziranje centra za bolezni dojk v Spološni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Sadjarji uspešno Litija - Delo Sadjarskega društva Litijaje bilo lani zelo uspešno, je na občnem zboru povedal predsednik Tone Štrus. Člani so si lani lahko ogledali prikaz obrezovanja sadnega drevja v nasadu Pečice pri Gabrovki in v zasebnem sadovnjaku Jeriha Avgust Litija, se udeležili predavanj o zasnovi sadovnjaka, ki gaje vodil Franc Kotar ter o Varstvu sadovnjaka pred boleznimi in škodljivci predavatelja Tineta Zupančiča. V sadovnjaku Jeriha Litija so ugotavljali učinke zimske razi, se pogovarjali o zatiranju škodljivcev, boleznih, dognojevanju in ostalih ukrepih v sadovnjaku. Pripravili so tudi strokovno ekskurzijo vPosavje, kjer so si udeleženci pod strokovnim vodstvom Franca Kotarja ogledali več nasadov jablane, razstavljali so več sort jabolk na razstavi sadja v Metliki in organizirali nakup jablanovih sadik. Sadjarsko društvo šteje 85 članov. Letos se jim obetajo predavanja z naslovi Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja, Varstvo sadnega drevja pred boleznijo in škodljivci, Sušenje sadja, Vzgoja sobnih in okrasnih rastlin, Šola obrezovanja... Po občnem zboru so člani Sadjarskega društva Litija prisluhnili predavanju z naslovom Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja. M.Š. Občni zbor felinologov Trbovlje-Člani Felinološkega društva Zasavje so zadovoljni z lanskim delom. Pripravili so tri društvene razstave v Trbovljah, Črnomlju in Hrastniku, na mednarodnih in nacionalnih razstavah pasemskih mačk so dosegli najboljše rezultate, skotilo seje 14 muc (dve legli abesink in tri legla perzijskih muc). Jeseni naj bi pripravili mednarodno razstavo pasemskih mačk v Trbovljah. A.M. Odmev prizadetih nogometašev NK Zagorje V prejšnji številki Zasavca smo objavili članek z naslovom Kdo mladim zabija gol, v katerem smo predstavili problematiko dela z mlajšimi selekcijami v NK Zagorje. Naši sogovorniki so bili kritični do dela v klubu in njihova mnenja so prizadela člane prve ekipe v NK Zagorju. Kljub temu da naša tema v članku ni bila delo prve ekipe, temveč delo z mlajšimi selekcijami, smo se odločili, da objavimo odmev prve ekipe na naš članek. Nogometaš NK Zagorja Bahrija Hadžič. Dejstvo je, da v NK Zagorje v preteklem letu niso imeli posluha za delo z mlajšimi selekcijami in da je bilo delo zelo oteženo, ko je poplava lani uničila igrišče. Prav tako pa so razočarani otroci, ki so trenirali v NK Zagorje in se počutijo odrinjene. Vsem našim sogovornikom pa je skupna ugotovitev, da so pogoji, v katerih so delali in morda še bodo otroci, slabi in neustrezni. Takšno je tudi mnenje našega današnjega sogovornika. Krivdo zato.kdojekriv, pa je vsakdo prevalil drugam. Izjave nekaterih naših sogovornikov so prizadele nogometaše prve ekipe in so jih želeli komentirati. V imenu prve ekipe NK Zagorje se je z nami pogovarjal Bahrija Hadžič. Zaslužkarji ali ne? Nogometašeprve ekipe NK Zagorje je najbolj prizadela izjava Tomaža Gune, ki je dejal, da "Ekipa brez srca in duše, ki igra le za denar, ne more biti uspešna." Bahrija Hadžič je dejal, da še zdaleč ni tako in da morajo igralci žrtvovati veliko svojega prostega časa za treninge in tekme v U. slovenski nogometni ligi. Dejalje, da tudi niso v klubu zaradi denarja in da so se na treninge v Hrastnik vozili na lastne stroške. Nobeden od igralcev prve ekipe ni profesionalen igralec, temveč vsi hodijo tudi v službo. Nogometaši nimajo velikih finančnih koristi od nogometa in niso v klubu zaradi denarja, še zdaleč pa niso zaslužkarji, je dejal Bahrija Hadžič. Neupravičeno se mu zdi tudi ločevanje med tujimi in domačimi igralci. Tiste, ki prihajajo iz Kisovca in Trbovelj ne moremo jemati za tuje igralce. Dejal je, da igralci prve ekipe NK Zagorje nimajo velikih materialnih koristi od kluba, kot so izjavili nekateri naši sogovorniki. Tiste, ki so mnenja, da igralci zaslužijo preveč denarja, pa vabijo naj se pridružijo igralcem na treningih in se prepričajo, kaj nar edijo za ta denar. Odnosi v klubu O politiki, ki jo vodijo v klubu, Hadžič ni želel govoriti. Probleme, ki jih imajo trenerji mlajših selekcij, naj jih rešujejo sami v sodelovanju z vodstvom kluba. V vseh slovenskih klubih je delo prve ekipe ločeno od dela mlajših selekcij. Trenerji le teh bi morali sami več narediti, zbrati sponzorje in tako priskrbeti denar za delo z mlajšimi selekcijami. Igralci se ne vtikamo niti v delo mlajših selekcij niti v delo uprave, pravi Hadžič. Prizadeli so jih očitki, da so v klubu zaradi denarja. Kdo je potem kriv? Hadžič meni, da jc za delo z mlajšimi selekcijami kriv tisti, kije zadolžen za delo z mladimi. To pa je koordinator mlajših selekcij Metod Ule, ki pa je bil tudi njegov trener, ko je bil član mlaj ših selekcij .Pogoji za mlade pašo bili po mnenju BahrijcHadžiča včasih še slabši. Nogomet v Zagorju zagotovo nebo propadel, kot je to napovedal Edin Osmanovič v svoji izjavi, saj igralci niso takšni zaslužkarji, za kakršne jih je ožigosal Osmanovič, meni Hadžič. Več sredstev za delo z mladimi pa bi prav zagotovo morali prispevati tudi iz občinskih sredstev. Za konec Denar, ki nam ga očitajo, zaslužimo pošteno in s profesionalnim odnosom do nogometa, z veliko mero ljubezni in samoodrekanja, je za konec dejal igralec NK Zagorje Bahrija Hadžič. Kdor tega ne verjame, pa naj se nam priključi in se sam prepriča, koliko volje in ljubezni vlagamo v nogomet. BarbraRenčof a Hb artrojoj* slb plamsmlt®! Valerija Škrinjar -Tvrz sejerodila v Zagorju ob Savi 8. novembra 1928 leta. Je pisateljica, pesnica, prevajalka. Njena pota sojo zanesla v Sarajevo, kjer sije ustvarila dom in družino. Po 38 letih življenja v Sarajevu jo je kruta in neusmiljena vojna prisilila, da zapusti mesto, ki ji je priraslo h srcu in se vrne v Slovenijo. Njena ustvarjalnost pa kljub vojni ni usahnila. Nasprotno. Trinajsta knjiga, kije nastala izpod peresa Valerije Škrinjar - Tvrz, ni samo dokument nekega časa ali kronika človeške neumnosti in izprijenosti. Je veliko več. Je zaklad bosanskega jezika, je nema priča tragedije Sarajeva in njegovih prebivalcev. Knjiga ima dve zgodbi. Časovno je med seboj ločenih 600 let, pa vendar sta si blizu. Tečeta vzporedno, menjaje, iz poglavja v poglavje. Pisateljica opisuje dve Sarajevi, pa vendar le eno. Glavni junak zgodbe j e prav to mesto, ki je že od nekdaj veljalo za simbol verske in kulturne strpnosti, za stičišče treh religij, kultur in miselnosti. Mogoče je prav zaradi tega v svoji zgodovini tolikokrat trpelo. Na predstavitvi knj ige v lj ubij anskem hotelu Austrotel je o knjigi spregovoril pisatelj Miloš Mikeln. Poudaril je pomembnost tega literarnega dela, tako za bosansko kot tudi slovensko književnost. Knjiga, kije nastala iz osebne izkušnje pisateljice, ima izrazito protivojno sporočilo in njena osnovna misel je, daje dežela večna, da bo preživela vse svoje krvnike. Mesto, glavni junak knjige, pa je obenem tudi odsev mnogih človeških usod v vrtincu vojne in trpljenja. ...ne plači, Lejlo, dijete moje, u ovom zlu vremenu suze ti neče pomoči. Radi, pomaži gdje god možeš nesretnicima. I ne pitaj koje su vjere i naroda, nije naše da pravimo prozivku, Bog vidi, poredače in prosuditi... Odlomek iz romana, čeprav kratek, pove veliko o delu samemu. Pove veliko o prebivalcih obleganega mesta in življenju samem. Roman nam pomaga razumeti vse, kar se dogaja v B osni danes. Pred bralcem odpira nova obzoij a te ponosne dežele in tamkajšnjih ljudi. Pomaga razumeti ponos, ki človeka raje popelje v smrt namesto v suženj stvo tuje vere, tuje črke in tuj e besede. Ob branj u knj ige se šele zavedam, kaj pomeni Sarajevo. To ni samo Baš Čaršija, Zabranjeno pušenje, nadrealisti, cerkve, minareti... To je živo bitje, sestavljeno iz mnogih človeških usod, združenih v eno samo veliko srce. To je mesto, prekaljeno v stoletjih, vzniklo iz jekla in ognja, to je prva predstraža Evrope, to je najzahodnejši del bližnjega vzhoda. To je mesto, ki je oblegano dlje od Stalingrada. Kje si Valter, Sarajevo te znova potrebuje! Jure Nagode Hm tsf&m&e* so spssmtiftfce psepeSmstte Korak za korakom se premika, vendar ne tako, kot so želeli. Zato pozivajo vlado in svoje poslance, naj njihov položaj začenjajo razumeti. Člani krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije iz Trbovelj (KO DIS) so se v soboto zbrali na občnem zboru, kjer so izvolili nove člane odbora in upravnega odbora, sprejeli poročilo za preteklo leto in pripravili program dela. Z enominutnim molkom so se pokolonili spominu nedavno umrlega predsednika Rudija Matka. Med drugimi gosti so njihov zbor obiskali Marija Mejač, predsednica KO DIS iz Hrastnika, Albin Pražnikar, predsednik KO za Zasavje, Anica Conradi, predsednica KO ZB Trbovlje in prof. Ivica Žnidaršič, predsednica republiške komisij e za odškodnine in socialnozdravstvena vprašanja. Trboveljsko društvo štej e 265 članov, deluje pa slabo leto dni. Poznavalci menijo, da je veliko izgnancev še neprijavljenih, zato bodo z zbiranjem podatkov nadaljevali. S sobotnega občnega zbora so izgnanci poslali pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, v katerem izražajo nezadovoljstvo nad spremembami predlaganega zakona o žrtvah vojnega nasilja. In kaj vsebuje predlog tega zakona? Med drugim tudi pravico do pokoj ninepod ugodnej širni pogoji, zdravstveno varstvo nad ravnijo obveznega zdravstvenega zavarovanja ne glede na premoženjski cenzus žrtve, ki j e bila izpos ta vij ena nasilnemu dej anj u ali prisilnemu ukrepu najdalj časa, zdraviliško in klimatsko zdravlj enje naj poteka po predpisih o vojaških vojnih invalidih. Posebej opozarjajo na 13. člen, po katerem naj bi se pokojninska doba zagotavljala kot posebna doba v dejanskem trajanju ne glede na starost žrtve v času trajanja nasilja, in 14. člen, kjer je razčlenjeno upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji. Ob uveljavljanju 13. in 14. člena se v DIS sklicujejo na medicinsko znanost, ki dokazuje, da imajo žrtve vojne, ki so otroštvo preživele v strahotnih okoliščinah, vse življenje motnje. Te se kažejo kot strah, tesnobnost, zbeganost, razdražljivost, otopelost, neprilagodljivost, nezmožnost ustvariti ali zadržati družinsko skupnost, bojazen za rojevanje otrok, občutek manjvrednosti zaradi dolgotrajnega ponižanja... V svojem predlogu so navajali tudi Mednarodno klasifikacijo, ki obravnava trajno osebnostno spremembo zaradi ekstremne obremenitve organizma in mK Mednarodno kodifikacijo iz leta 1991, ki obravnava posttraumatsko obremenitveno motnjo. Poslanci Državnega zbora so v prvem branju predloga zakona zadolžili vlado, da predlog na osnovi teh pripomb dopolni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa tem pravicam oporeka in vladi je predlagalo črtanje 13. in 14. člena. V DIS menijo, da to verjetno izvira iz nepoznavanja dejstev in površnega ter ignorantskega načina reševanj a upravičenih zahtev izgnancev v obdobju 1941 - 1945. Na občnem zboru v Trbovljah je bila izražena zamisel, naj vsak član društva pokliče po telefonu poslanca Državnega zbora za Zasavje, pa mu oziroma jima naroči, naj se v zboru z glasno besedo zavzemata za sprejetj e zakona v besedilu kot so ga predlagali izgnanci. Trboveljski izgnanci so v soboto izvolili člane svojega odbora in člane upravnega odbora. Predsednik upravnega odborajepostal Bogdan Šteh. Novi odbor pa bo imenoval predsednika društva. Ivana Laharnar Srečanje hrastniških kmetic Sploh krizni časi spodbujajo ljudi k združevanju, kar velja tudi za hrastniške kmečke ženske. Ena letošnjih nalog v delu Kmetijske svetovalne službe Slovenije je tudi pomoč - mentorstvo raznim oblikam združevanja kmetov, kmetic in podeželske mladine. Aktiv kmečkih žena Hrastnik šteje okrog 60 članic, predseduje mu Breda Dečman iz Uničnega, novoizvoljena tajnica je Martina Meterc. To je potrjeno predsedstvo z občnega zbora, kije potekal prvo soboto letos v gasilskem domu na Dolu pri Hrastniku. Poleg članic so se srečanja udeležili tudi gostje, med njimi hrastniški župan Leopold Grošelj in kmetijski svetovalec Darovic. Lani je bil Aktiv kmečkih žena Hrastnik zelo deloven. Predvsem jeseni in pozimi, ko je na kmetijah manj dela, seje zvrstilo kar nekaj tečajev in predavanj: peka potic, pridelovanje zelenjave, aranžiranje nagrobnega in vzgoja okrasnega cvetja, predavanje o turizmu na kmetijah in o pridelovanju jagod. Kmetice so sodelovale na prireditvi "Kmečke igre 94" na Dolu pri Majcnu s prodajo dobrot iz kmečke kuhinje, tudi pogostitev z mini razstavo na prireditvi Naše okolje v delavskem domu v Zagorju je delo kmečkih gospodinj. Hrastniške kmetice so poznane širši S loveniji, saj vsako leto sodelujejo ne razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju, lani so sodelovale pri pripravi knjige Mleko in mlečni izdelki Uradni del srečanja je potekal ob Bibiti. na Slovenskem, avtorja dr. Renčlja, v kateri bodo predstavljene tipične mlečne jedi, ki so jih včasih pripravljale zasavske kmečke gospodinje. Iz Hrastnika so sodelovale naslednje kmetije: Klemen, Urbajs E., Završnik, Orožen in Zorenč. Tudi srečanja aktivov ljubljanske regije na Trojanah so se ženske udeležile. Lani so si ogledale tudi komedijo Zbeži od žene, ki jo je uprizorilo kranjsko Prešernovo gledališče. Letos si bodo privoščile operno predstavo Netopir in predavanje o zdravstvenih težavah ter gospodinjski tečaj s praktičnimi prikazi. Manjkalo ne bo niti ekskurzij in družabnih srečanj. Ker se pri delovanju aktivov pojavljajo težave, so se ženske odločile ustanoviti društvo. Tako bodo lažje uveljavljale svoje interese in pravice v družbi. Društvo bo postalo tudi član Ženske zveze Slovenije, ki pa se dalje združuje s podobnimi oraganizacijami na evropski ravni. Podobno so se odločile tudi članice AKŽ Trbovlje in AKŽ Podkum. Zaposlovanje invalidov Število brezposelnih, prijavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, seje lani znižalo na 123.517 brezposelnih. Med težje zaposljive kategorije sodijo predvsem neustrezno izobraženi, starejši, ženske in seveda invalidi. Teh se delodajalci raje izogibajo, čeprav jim zavod za zaposlovanje pri zaposlovanju invalidnih oseb nudi ugodnosti, invalidom pa možnost usposabljanja. Lani seje v Sloveniji usposabljalo 850 invalicjpv, zaposlenih pa jih je bilo okrog 600. Drugi ukrep, ki naj bi pospeševal zaposlovanje invalidov je sofinanciranje novih delovnih mest za invalide. Lani so tako odprli 150 novih delovnih mest. Časi pospešenega liberalizma niso naklonjeni invalidom, zato število brezposelnih med njimi narašča. Kljub zakonu o delovnih razmerjih, ki pravi, da invalidne osebe ne morejo postati tehnološki višek, se vse pogosteje srečujemo tudi s takimi primeri. Da bi bilo drugače, zavod za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sofinacirata tudi stroške za adaptacijo delovnega mesta invalidnih oseb vseh kategorij. Zavod za zaposlovanje subvencionira tudi dohodek v času priprave na zaposlitev. Tu je še zakon, ki določa prioritetno zaposlovanje slepih na delovno mesto telefonistov. Delodajalci - obrtniki in družbe z neomejeno odgovornostjo imajo tudi z zaposlitvijo invalidov olajšave pri dohodnini, podjetja pa pri davku na dobiček. Posebnih ugodnosti so deležna invalidska podjetja in invalidi, ki se samozaposlijo. Morda je možnosti za invalide premalo, morda pa so invalidi tudi sami premalo aktivni in se premalo zavedajo svojih pravic in možnosti. Pripljavlja se nov zakon o zaposlovanju invalidnih oseb, o pogojih za ustanavljanje invalidskih podjetij, predlagan pa je tudi kvotni sistem pri zaposlovanju. Karmen Rajevec Z varnim delom do uspešnosti Ljubljana - Pred kratkim je v veliki dvorani ČZP Delo v Ljubljani potekal posvet "Z varnim delom do uspešnosti". Podeljena so bila tudi priznanja "Zlati krog" akcije "Delaj varno, delaj pravilno" za lani. V uvodu so se predstavili predstavniki Inštituta Prevent Ljubljana, Slovenskega ekološkega gibanja SEG, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije ter Nacionalnega interesnega združenja varstva pri delu. Zlato plaketo akcije DVDP so prejeli dr. Avguštin Lah, Srednja zdravstvena šola in Gimnazija Ljubljana, zlato značko so prejeli dr. Evita Leskovšek, ing. Alenka Oblak Lukač, ing. Jože Šonc, Ivan Jančar, prof. Brabara Čeme, mag. Stanislav Golc, Karol Taborski, Jože Kek, Toni Uroš, posebno priznanje pa je prejelo SEG Ljubljana. Po podelitvije potekal posvet Z varnim delom do uspešnosti, katerega sta se iz Zasavja udeležila predstavinka EKOS Zasavje Vesna Kralj in Aleš Matko. Po posvetu sta se s Sašom Gajičem, s predstavniki SEG-a, Dušanom Plutom in dr. Evito Leskovšek pogovarjala o problematiki onesnaževanja Zasavja ter o preventivnem delovanju zoper AIDS. A.M. Nov komunalni stroj Trbovlje - Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje je 19. januarja iz Avstrije uvozilo nov univerzalni komunalni stroj -komunaltrakt, namenjen čiščenju, pluženju in posipavanju cest. Sneg bodo lahko z njim tudi "pofrezali" in če bodo nabavili še poseben priključek, bodo lahko s komunaltraktom prali cestišča, čistili ulice in pot na pokopališču v Gabrskem. *-5 b TRBOVLJE mm* Oddajnik Oddajniški center KUM Naslov Radio Trbovlje d.o.i Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti \ Organizacija glasbenih in drugih »j*"—, prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja... -#* 1 mam i :-:mmma TRGOVINA H d . o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Denisa Huber Katarina Lavš (fr Kiirok Tudi jutri Im vzšlo sonce Globoko v novo leto smo že zabredli. Prazniki so le še bled spomin in pravljično vzdušje, ki nam je dajalo moči, da smo dočakali zadnji, najbrž najbolj zaželjeni in nori teden v koledarskem letuje že zdavnaj pošlo. Kot mehurčki v šampanjcu so se tudi v novem letu razblinile želje tisoče ljudi o miru in sreči. Mar naj upajo na novo leto?! Vodilni pa se samo po(pre jgovarjajo. Drami v Bosni, ki je postala za tam živeče že vsakdanje Življenje, ni videti konca. Tudi v Čečeniji, na skrajnem robu nekdanjega sovjetskega imperija, se število žrtev strmoglavo vzpenja. Kakšna rešitev je na obzorju? Zaenkrat nič. Komu je sploh potrebno toliko žrtev? Za kakšne interese umirajo ljudje ?! Peščica politikov pa si le podaja zlagane nasmehe in prazne obljube, besedam ne verjame nihče. Saj tudi ni nič čudnega, ko pa Nobelove nagrade za mir prejemajo ljudje, ki so v preteklosti povzročili toliko gorja. Že res, da velja Palestina za eno najbolj kriznih območij in da je Arafatov prispevek k mirovnim procesom na tem območju velik. Vendar ena pohvalna poteza ne zabriše slabih dejanj. In ker si vodilni sami postavljajo pravila o pravičnosti, se rado pogosto zgodi, da se njen prag postavi onkraj meje, kjer ni več sleduo pravičnosti. Nekaterim se zamaje stolček kot se je našemu obrambnemu Kacinu in se zavejo šele, ko pristanejo na trdih tleh. Drugim jo zagode narava in pokoplje na stotine ljudi. Res čudno, da naravne katastrofe, kot je bil nedavno potres na Japonskem, vzbudijo v ljudeh več sočutja in pomoči kot pa vojne in na tisoče mrtvih vojakov in civilistov. Ali smo ljudje res tako odvisni od vremena in zato vsaka blaga vremenska sprememba tako obremenilno vpliva na naše že tako skrhano počutje? Morda pa je že ozonska luknja prevelika ? Je ta svet res obrnjen na glavo?! Zagotovo ste tudi že neštetokrat slišali, da je letos kitajsko leto prašiča. To naj bi bilo leto strpnosti... Začetek leta kaže bolj slabo, vendar je še čas. Drugače bo zaradi črnih misli, ki bodo prepredle svet, čez nekaj let res konec sveta, kot nekateri vneto pripovedujejo in še za to služijo mastne denarce. Skoraj vsak bi najrajši ostal mlad za vedno, vendar procesa staranja ni mogoče ustaviti, tako tudi naravnih nesreč skoraj ni mogoče napovedati in preprečiti, lahko pa se preprečijo neumnostikot so vojne, bitke za stolčke, oblast in denar. Se nekaj pogruntavščin človeka: kriminal, droga, trgovanje z orožjem, neonacizem, rasizem,... Vse to nas bo pokopalo oziroma se bomo kar sami. Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da ne bomo ničesar odnesli s seboj. Pogrešam veselje in smeh, predpraznično razpoloženje in živžav. Vsak dan znova prinaša resničnost, kije povsem drugačna od novoletnih želja. Velik korak je že, če se zavedamo, da smo delali narobe. Skušajmo popraviti, kar je bilo slabo, da bo "prašičje" leto srečno in tako dobro, da si boljšega ne bi mogli Želeti. Čeprav smo v svetovnem merilu nemočni, pa nismo brez moči pri sebi. Za to je potrebna le volja. \ V tednu sta dva dneva, za katera nikakor ne bi smeli biti zaskrbljeni in bi ju morli preživeti brez tesnobe in stiske. Prvi je včerajšnji. Z vsemi napakami, skrbmi in duhovnimi ter fizičnimi bolečinami. Včerajšnji dan ni več v naši moči. Ves denar tega sveta nas ne bi mogel pripeljati v včerajšnji dan. Kar smo storili včeraj, ne moremo več popraviti. Včerajšnjega dneva ni več. Drugi dan, ki nas ne sme skrbeti,jejutrišnji. Z vse mi morebitnimi nevarnostmi, težavami, velikimi obljubami, upi in z manj veselimi dogodki. Jutri bo vzšlo sonce. Morda v vsem svojem sijaju ali skrito med oblaki. Eno je gotovo: sonce bo vzšlo. Dokler ne napoči jutrišnji dan, ni treba skrbeti, ker jutrišnjega dneva še ni. Ostane samo en dan: današnji. Vsakdo ima lahko na dan samo en delovni dan. Hitro lahko popustimo, kadar nosimo breme včerajšnjega injutrišnjega dne, zmanjka nam moči in volje, da bi izpolnili današnji dan. Ničkolikokrat s kesanjem in gnevom razmišljamo o včerajšnjem dnevu in strah nas prežema ob misli na jutrišnji dan. "Jutrišnji dan mora biti naše upanje", končuje svoje-razmišljanje Boris Luban - Plozza, ki je minulo jesen tudi v Ljubljni spregovoril o stresu, ki se mu nihče ne more povsem izogniti. V knjigi z naslovom "V sožitju s stresom", ki jo imamo sedaj tudi v slovenskem prevodu, Plozza vabi k razmišljanju o Življenju in sožitju s stresom, ki je - če ga ni preveč - lahko celo koristen. Kadar ga je preveč, kadar ne zmoremo ali pa preprosto ne znamo obvladovati stresnih situacij, se znajdemo v stiski. Mnogi se z mislijo o včerajšnjem, jutrišnjem in današnjem dnevu najbrž ne bodo strinjali. Prepričani, da brez preteklosti ni sedanjosti, kaj šele prihodnosti, se bodo še naprej zaganjali v iskanje krivcev za storjene grehe v preteklosti, se do onemoglosti izčrpavali ob črno belem slikanju včerajšnjega dne in zatrjevali, da bo tudi jutrišnji dan še bolj črn, če ne bomo posadili na zatožno klop včerajšnjih zločincev. Hkrati s tem bodo pogosto taisti govoričili o dobrih starih časih, ko so veljale žlahtne vrednote, ki jih danes nekateri nočejo priznati in se jih bojijo, saj jim po glavi roji ena sama sla po bogastvu in oblasti. Človek se res nenehno ozira v preteklost in prihodnost, toda to ga ne bi smelo tako izčrpavati, da bi ob tem pozabil na sedanjost. Če bi toliko pozornosti kot jo namenimo včerajšnjemu in jutrišnejemu dnevu posvetili današnjemu, se tudi ta čas, ki ga živimo, najbržne bi zdel tako črn in brezizgleden. So vrednote včerajšnjega dne izginile? Jihje res zamenjala sla po goljufiji in brezčutnosti? Je res vse več ljudi, ki ne znajo ali ne zmorejo živeti v harmoniji z okoljem, s soljudmi in samim seboj ? Na takšna in podobna vprašanja iščejo odgovore najrazličnejši strokovnjaki, žal se z njimi ubada in služi tudi vse več šarlatanov, ki so zaslutili, da so stiske ljudi lahko zelo donosen posel. Obljubljajo več kot zmorejo in človeka pripeljejo do prave odvisnosti. Marsikdaj se iz stiske lahko izkopljemo sami, včasih pa potrebujemo pomoč. Da do hudih stisk in kriz ne bi prišlo, bi se morali vedno znova učiti živeti v sožitju s stresom. Najti bi morali pravo mero stresa in lastni ritem. Kadar so strune preveč napete, lahko počijo in tudi kadar so premalo, ne dajejo pravega zvoka.... Sofiste fR Sagovi*! PftftMAnlk ilsim©i WmM Prejšnji četrtek se je sestalo dvaindvajset od petindvajsetih svetnikov občine Zagorje. Za predsednika sveta so kandidaturo vložile tri stranke, kandidati pa so bili Rihard Majcen, Janez Vovk in Andrej Dolšina. Predsednik Janez Vovk najmočnejše stranke LDS Matjaž Švagan je izrazil zahtevo svoje stranke, da se poteguje le za predsedniško mesto, ostale funkcij e pa so na voljo drugim. Volitve predsednika sveta so bile tajne, z veliko večino glasov je bil izvoljen Janez Vovk, član stranke LDS. V zahvali je izrazil misel, da bo z delom uresničil zaupanjeostalih svetnikov ter daj e rezultate možno dosegati le s tolerantnim in konstruktivnim načinom komuniciranja, pri čemer pa seveda računa na sodelovanje vseh. "Manj ko se bomo ukvarjali sami s seboj, manj ko bomo razkazovali mišice, več časa nam bo ostalo za zadeve, za katere so nas izvolili občani,"je dejal Janez Vovk, ko je prevzel funkcijo. Zagorski svetniki pa niso izvolili podpredsednika. Stranke so se očitno bolj potegovale za predsedniško mesto, pa za podpredsednika niti predloga ni bilo. Izvolili pašo predsednico in člane komisije za volitve in imenovanja. Predsednica je postala Tadeja Nimac, člani pa so Sandi Grčar, Anica Ule - Maček, Greta Pregrad, Ivan Zore, Tomo Garantini in Bojana Kos. V komisijo zapripravo statuta občine so določili Bojano Kos kot predsednico, člani pa so Sašo Ostrožnik, Janez Groboljšek, IrenaDrašlerinBrankoNimac. Svet je dal posebno pooblastilo Sašu Ostrožniku, namestniku republiškega javnega pravobranilca, s katerim bo zastopal v premoženjsko pravnih zadevah občino Zagorje, njene organizacije in organe. V nadaljevanju seje je župan Matjaž Švagan predstavil svoje videnje organiziranja no ve občinske uprave. Sistematizacijo bo predlagal po 15. februarju, ko bo nared sistemizacija državne uprave oziroma upravne enote. Po tem, ko je država prevzela 33 delavcev, jih je občinski upravi ostalo 23. Župan predvideva, dabo bodočaobčinska uprava glede na pristojnosti občine in glede naštevilne odprte probleme financiranja javnih potreb v občini potrebovala 28 zaposlenih. Občinska uprava pa naj bi bila razdeljena na štiri organizacijske enote, in sicer na direkcijo gospodarskih javnih služb, na oddelek za družbene dejavnosti, na finančno službo in naurad župana. V svetuje bil podan predlog, naj se zaključna delovna mesta izvede javni razpis. Ob zaključku sejeje župan podal tudi poročilo o opravljenih delih in tistih, ki so v izvajanju. Največ vprašanj je s strani svetnikov letelo naceste, zapiranj e rudnika Zagorje, na dotrajan vojaški most, ki je bil začasno postavljen zaradi plazu Ruardi. o obvoznici Mihelčič, o ugotovitvah SDK glede obveznic in ah je od takrat vse pozabljeno. Svetniki sov četrtek potrdili novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu. Zakon o financiranju občin namreč določa, da se vrednost točke valorizira s koeficientom rasti cen na drobno. Nova vrednost točke, sredstva pa bodo predstavljala izvirni prihodek občine, je bila sprejeta. V obravanavi je bila tudi vloga podjetjaROTEX, ki ima prostore v 'podrti' Lisci na plazu. V vlogi je lastnik zaprosil za vpis nepremičnine nasvojeime.Po dolgi razpravi so se svetniki sporazumeli, da gre za spodbujanje podjetništva z dvajset zaposlenimi delavci in zadolžili župana, da z Rotexom sklene dodatek k že sklenjeni pogodbi. Ivana Laharnar TOskovaii kemSesemeie. tunstailkiv« Sopara Župan Hrastnika Leopold Grošelj je prejšnji teden povabil zasavske novinarje ter se jim je v svojem in v imenu predsednika občinske vlade Staneta Kirna zahvalil za temeljito obveščanje v preteklem štiriletnem obdobju. Predstavil je spremembo organiziranosti v o bčinski u pravi, predvsem pa predstavil načrte za to leto. Glede doma starejših občanov v Hrastniku je povedal, da bodo sredstva za leto 1995 zagotovljena. S L februarjem bodo zaposleni delavci, prvi oskrbovanci pa se bodo vselili do 15. februarja. Vlog je več kot sto. Kapaciteta doma je 112 oskrbovancev. Stanovanjsko poslovni objekt Ojstro II še ni zaključena investicija. Od 118 miljonov.je bilo pred novim letom 85 miljonov že zagotovljenih, od odkupa stanovanj bo dodanih slabih 10 milijonov, zainteresirani za neprofitna stanovanja pa bodo prispevali okoli 27 milijonov v višini štiri do petletne najemnine. Objekt bo v aprilu ali najkasneje v maju letošnjega leta končan. Tudi okolica bo urejena, sočasno tudi za Ojstro 1. O gradnji bencinskega servisa in tehnične baze je bil 16. januarja razgovor s Petrolom, AMZ in Zavodom za spomeniško varstvo. Do konca tegamesecabo trboveljski IBT sklenil pogodbo s soinvestitorjem, zemljišče bo v marcu raziskano, pripravljalna dela naj bi bila končana do konca junija. Nato bo Petrol lahko začel z deli. V pripravijeosnutekproračuna za letošnje leto. V prioritetije nadaljevanje vodovodnega omrežja iz KS Turje v KS Marno. Vrednost investicijej e 20 milijonov, končana pa naj bi bilavprvempolletju. Dmga prioriteta v Hrastniku je nadaljevanje primarnega omrežja daljinskega ogrevanje v KS Rudnik. Pogodbena vredno st je 18 milijonov tolarjev, do jeseni naj bi bilo na to omrežje priključenih od 40 do 50 stanovanj. Do ogrevalne sezone nameravajo pripeljati ogrevanje tudi do centra Dola. Obveznost 28 milijonov naj bi bila z dvajsetimi pokrita izproračuna, ostala sredstva pa nameravajo dobiti na natečaju Ministrstva za okolje. Nacestnem področju načrtujejo preplastitev regionalne ceste vse doRikljcvcgamostu. Hidrotehnik bo posredoval pozitivno mnenje k projektu magistralne ceste Hrastnik-Trhovlje. V Hrastniku pričakujejo, da bo dokumentacija letos pripravljena, v letu 1996 pa naj bi dela tudi stekla. Med občinskimi cestami pa bo v tem letu prednostna v Podkraju in Kolku ter cesta proti Kalu, ostale pa bodo urejali v dogovoru s krajevnimi skupnostmi. Med javnimi zavodi bo zagotovljena rekonstrukcija pokritega bazena, ki bo vredna 17 miljonov. Iz šolskega tolarja naj bi dobili 7 miljonov. Razširitev knjižnice bo stala 15 miljonov tolarjev, 10 miljonov pričakujejo iz Ministrstva za kulturo. Do praznika KS Steklarna naj bi bili gotoviklubski prostori, to pa bi bil tudi lep uspeh o b50 letnici brodarskega društva. Investicija je vredna 7 milijonov, polovico sredstev bodo poskušali dobitiodMinistrstvazašport. Deset milijonska vrednost je še prizidek k vrtcu na Rudniku, tudi za tega se bodo prijavili na natečaj, sami pa morajo zagotoviti polovico sredstev. Načrt za letošnje leto predvideva tudi ureditevprostorov za fotoklub in likovne razstave. Do julija pa bodo v Hrastniku porušili staro stavbo Komunale in začeli s I. fazo obrtne cone. V načrtu je še polepšana fasada Partizana in polepšanje celotne okolice Hrastnika. Velik problem predstavljajo hrastniškemu proračunu dolžniki prispevka za stavbna zemljišča. Podjetja dolgujejo kar 36 milijonov tolarjev, in ta sredstva bodo za omenjene investicije nujno potrebna. Svetniki bodo osnutek proračuna obravnavali na seji 23. februarja, do konca marca pa naj bi bil ta dokument tudi dokončno sprejet. Ivana Laharnar Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisp^ffmnenja bralcev o življenjuin dogajanju v ZasavjUj^Nefjodplsanih pisem ne objavljamoTBojžma pisem je zarfiai prostora omejena na največ 3(MJpkanlh'vrstlcAIriednlštv»4i pridržuje pravico skrajSatitckst ali pa objkviti daljšega, čedeejni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Dobrodelni božični koncert 7. januarja je bil v farni cerkvi v Zagorju dobrodelni božični koncert, ki so ga omogočili: Beton projekt d.o.o. Zagorje, Elektroprom d.o.o Izlake, Trgovina, gostilna in prevozništvo Čop Podkum, Avtomehanična delavnica Razpotnik, Rent-a car Juvan, Radio Trbovlje in ETV Zagorje. Vsem iskrena havala. Tudi vsem nastopajočim: cerkvanemu pevskemu zboru iz Zagorja, dekliškemu pevskemu zboru De Colores iz Lok, pevski skupini Izvir, mlajšemu mladinskemu pevskemu zboru glasbene šole Zagorje, otroškemu pevskemu zboru glasbene šole Zagorje, Mladinskemu pevskemu zboru Vesna, vokalni skupini Concer-tate iz Čemšenika ter zagorskemu Oktetu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli in prisluhnili prelepemu petju in darovali prostovoljni prispevek za župnijsko Karitas. Darovali ste 83.620 tolarjev. V imenu župnijske Karitas ter v imenu nas, Mladih krščanskih demokratov iz Zagorja, se vsem zahvaljujemo za podarjeni dar. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi četrtega dobrodelnega božičnega koncerta. Nasvidenje na naslednjem koncertu. Mladi krščanski demokrati iz Zagorje Nikoli ne reci nikoli N a zasedanju Državnega zbora 20. januarja ob obravnavi zoper obramnega ministra Jelka Kacina, ki jo je podala skupina opozicijskih poslancev sem z zanimanjem preko TV ekrana spremljal potek razprave. Ne bom se spuščal v celotno vsebino obtožbe, ampak samo na del, ki obravnava vsebino izobraževanja nekaterih uslužbencev obrambnega ministerstva in ravnanje s kaseto z video posnetki. G. Jelko Kacin je v svojem zagovoru, ki je bil podan zelo zapeljivo, spretno vpletal vsebino, ki je zadevala prejšnjega obrambnega ministra. Skozi eno in pol urni zagovor je to počel tako, da ga niti predsedujoči g. Školjč ni mogel opozoriti, razen dvakrat, ko se je očitno oddaljil od bistva obtožbe. Bom se pa zadržal, kot rečeno, okrog vsebine izobraževanja oz. sporne kasete. Ne sprejemam zagovora, ki govori o načinu in vsebini izobraževanja ali kot so temu rekli komunikacijsko usposabljanje. G. Kacin je v zagovoru dejal, da ne pozna niti se ni zanimal za vsebino izobraževanja, da pa je stroške pokrilo obrambno ministerstvo. Menim, da je ravno v tem njegova naj večja napaka. Samo zamislimo se, če bi pustili naše otroke in tudi sicer izobraževaju osnovni ali tudi drugi šoli, pri tem pa nas ne bi zanimla učni program oz. njegova vsebina (čeprav primerjava v celotni ni ustrezna). O pa še kako je naša skrb preko ustreznih institucij, da bdijo nad vsebino, pa če hočete tudi nad načinom izobraževanja. Odgovoren je tudi neposredno za sporno kaseto oz. ravnanje z njo, saj kot povedano je račun za izobraževanje plačalo obrambno ministerstvo, v kar je bila verjetno všteta tudi sporna kaseta. Ni pomembno, kako je do tega prišlo, pomembno je, da je, in za to je odgovoren obrambni minister, ki ni ustrezno zaščitil svojih sodelavcev. Seveda me je v njegovem zagovoru najbolj zanimalo, ali bo karkoli priznal glede na vsebino obtožbe, kar pa se ni zgodilo, celo več. V svojem zagovoru zlasti ob zaključku je ognjevito zanikal vse obtožbe in dejal, da on tega nikoli ni počel, da ne počne in nikoli ne bo. Ob tem sem se spomnil reka "Nikoli ne reci nikoli." Ni pa mi jasno, zakaj je potem dejal, da takšnega ali podobnega izobraževanja v obrambnem ministerstvu ne bo več, če je bilo vse v redu. Zakaj? Navedel bi še nekaj glede poteka zasedanja. Motilo me je, da poslanci med zasedanjem za dalj časa zapuščajo dvorano, tako da v določenem trenutku ni bilo prisotno niti 50 odstodkov vseh, ki so prišli na zasedanje. Zanimivo je tudi, da se v precejšnji meri vračajo kadarkoli je kakšno glasovanje. Nekateri poslanci sploh ne poslušajo svojih kolegov oz. njihove razprave, vendar potem o tem glasujejo. Ko sem po končanem zasedanju poslušal predsednika vlade g. Drnovška, je o vprašanju izida glasovanja dejal, da je pričakoval tak izid, čeprav ob začetku razprave ni bil tako prepričan. Menil je, daje vsebina zagovora g. Kacina vplivala na nekatere, da so glasovali proti obtožnici. Osebno v to nisem prepričan, predvsem zaradi tega. Ko sem poslušal razpravljalne in opazoval, s katere strani prihajajo, sem skoraj v celoti že vedel, kaj bodo povedali, katerega bodo zagovarjali in celo kako bodo glasovali. Bil pa sem presenečen in sem še nad zakrknjenostjo nekaterih poslancev ter velikim prepadom med levim in desnim bregom. Kar precej časa in truda bo potrebno za zgraditev mostu. Ne vem, ali je to mogoče, saj imam občutek, da veje med poslanci celo sovraštvo. To me skrbi in verjetno še koga. V tolažbo mi je, da vsi Slovenci le nismo taki. Pa počakajmo novih volitev. Tone Ahac st., C. Tončke Čeč 38, Trbovlje Zahvala in vabilo Klub zasavskih študentov ŠKLAB se zahvaljuje pokroviteljem, ki so do 13. januarja darovali denar za ustanovni občni zbor, ki je bil 28. decembra lani v Domu svobode v Trbovljah: Svea Zagorje 16.000, Linne damsko perilo Nataša Brvar 5.000, ZLSD Zagorje 10.000, IBT Trbovlje 25.000, Občina Zagorje 3.000, SIZ Zagorje 5.000 SIT. Vsem, ki bodo še darovali, se zahvaljujemo in obenem sporočamo, da ŠKIAB pripravlja prvi kulturni večer, ki bo v petek, 10. februarja, vKnjižniciToneta Seliškarja v Trbovljah. Sodelovali bodo recitatorji Mladinskega gledališča Svoboda iz Trbovelj in študentje Akademije za glasbo. Vabljeni! Saša Gorišek TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 lili M Barbra RENČOF SOS telefon Pred. ljudmi je težko pokazati, da nas nekaj boli, da smo Žalostni, da imamo probleme in smo včasih osamljeni in da bi to radi nekomu zaupali. Navzven se pogosto kažemo srečne in flegmtične, da binas ljudje sprejeli medse, probleme pa potiskamo v ozadje. Ko smo sami, se soočamo s svojimi problemi. Pregovor pravi, da je pravi prijatelj tisti, ki pride, ko te ves svet pusti na cedilu. Odločili smo se, da vam ponudimo možnost, da lahko pokličete SOS telefon in se pogovorite o svojih problemih. V Sloveniji je zaživelo že kar nekaj telefonov za pomoč ljudem v stiski in tokrat ga bomo poskusno uvedli tudi v Zasavju. Prav vsi smo imeli ali pa še vedno imamo srčne težave, ki bi jih radi nekomu zaupali, včasih ne moremo tega povedati prijateljem in znancem. Vse bolj stresno je tudi življenje otrok. Problemi v šoli, nesporazumi s prijatelji in starši. V Zasavju je veliko alkoholizma, vse več drog in socialnih problemov. Po uradnih statistikah imajo alkoholika v vsaki tretji slovenski družini in zagotovo so prav otroci tisti, ki pri tem najbolj trpijo ter bi jim pomagal pogovor z nekom. Že prihodnji teden lahko v torek in četrtek od 12. do 14. ure, zavrtite našo številko 64-250za SOS telefon in se pogovorite o manjših in večjih problemih. Pokličite in pogovorite se, da vam bo lažje. Če boste telefon vzeli za svojega, pa bomo ure SOS telefona še podaljšali. Včasih je lažje zavrteti številko in se pogovarjati s tujcem o svojih težavah in zagotovo je človeku lažje, ko lahko nekomu pove, kaj mu gre narobe in problemi so potem videti manjši. Ugotavljanje in reševanje osebnih problemov je boleč proces, ki se ga ne lotevamo ravno z veseljem. Bolečine se namreč želimo izogniti in jo prekriti pred seboj in drugimi. Bolečina je kot gosenica, ki se zabubi. V njej se počutimo ujeti, sami, in bi se je radi znebili. Včasih potrebujemo čas, da lahko premagamo probleme in jih rešimo. Takrat se iz bube razvije lep metulj. Zasavje je regija z zelo visoko stopnjo samomorilnosti, veliko družin razpade in pri tem zagotovo najbolj trpijo otroci in prav njim je najbolj namenjen naš telefon. Odločili smo se tudi za čas med 12. in 14. uro, saj je veliko otrok takrat samih doma in se dolgočasijo. Če želite, nas torej lahko pokličete in se pogovorite z nami. Vse tisto, o čemer se boste pogovarjali, bo ostalo med vami in našim sodelavcem in tudi predstaviti se vam ni potrebno, če vam je nerodno. Nudimo vam torej telefon v stiski, na katerega lahko pokličete ob torkih in četrtkih med 12. in 14. uro na številko 64-250. Milan VIDIC Kakovost Čas, ko je bilo tu in tam še mogoče izdelovati in prodajati blago sumljive kakovosti, se neizprosno izteka. V Zasavju se na to maksimo čedalje odločneje navajamo, četudi nam tu in tam še zdrsne iz rok vse prej kot dober izdelek ali storitev. Spomnite se lahko, kako velike težave so s tem imeli v nekaterih podjetjih. V steklarni so se morali kar lep čas spopadati z miselnostjo, da velja najprej skrb obsegu gospodarjenja, kvantiteti, šele zatem naj pride kakovost. Zdaj je že kar nekaj časa vrstni red zamenjan; v ospredju je predvsem in najprej kvaliteta, šele zatem vse drugo. V rudn ikih se še dan es srečujejo z manj kakovostn im p remogom, tako za potrebe proizvodnje električne in toplamiške energije kot za ogrevanje v domačih in drugih pečeh. In če so včasih kupci še potrpeli, ker ni bilo nobenih drugih možnosti ogrevanja kot s premogom, danes vehementno zahtevajo za svoj denar takšno gorivo, kot ga morajo dobiti. Nič novega ne povemo, če omenimo, da je s prehodom na tržno poslovanje "stopila" skrb za kakovostno blago v "prvi plan". Rezultati tega so, žal, za zdaj še dokaj skromni. Vendar se na obzorju svetlika, ponekod pa se jim je že zasvetilo, vendar so za to svetlobo morali veliko postoriti. Vzemimo v zagorski Svei, kjer pred leti niti pomisliti niso mogli na evropsko raven kvalitete, danes so se znašli prvi v lesni industriji, ki so dali na častno mesto certifikat ISO 9001. Podobno že predlani v izlaškem ETI- ju, kjer pole g tega Že snujejo nove načrte za nadaljno rast kakovosti vsega, kar prihaja iz njihove tovarne. Tudi v nekaterih drugih naših delniških družbah so na tem, da jim bodo v bližnji prihodnosti podelili to zanimivo in tako čislano listino, ki odpira vrata na najrazvitejši in najzahtevnejši trg. Pot do nje pa ja marsikje tlakovana prej s kamenjem kot z najboljšim asfaltom; prav nič jim ni in ne bo podarjeno; to zdaj že zelo dobro vedo, zato in od tod toliko prizadevanj in celo odrekanj, brez katerega ni in ne more biti napredka na tem področju. Vendar povsod ne ravnajo, niti ne mislijo tako. Še vedno se zanašajo na to, da bodo še prodajali manj kakovostne izdelke, blago, da jim kupci ne bodo obrnili hrbet, skratka, da še imajo nekaj "šans" za to, da pridejo skozi. Zelo resno jim je treba povedati, da že delajo račun brez krčmarja, da so jim ponekod celo šteti dnevi, da jih bo čas prehitel in razmere povozile. In nič ne bo hasnilo iskanje krivca za to, še manj moledovanje za nadaljni obstoj pri teh ali onih telesih. Konec koncev temelji tudi strategija gospodarskega razvoja Slovenje med drugim tudi na kakovostnem izdelovanju, take vrste delu, ki bo vselej našlo kupca tako doma kot v svetu. VB "... po Zasavju", bi lahko zapeli, pa nam Aleksander Mežek ne bi zameril. Zamerili bi nam kvečjemu vozniki, ki se kar nekam boječe vozijo po zasavski kotlini. Luknje na vsaka dva metra poti bi jim utegnile poškodovati kakšen "drag" avtomobilski del. Vendar, če gre verjeti delavcem iz sekretariata za okolje in prostor v vseh treh zasavskih občinah, so v zadnjih dveh letih spremembe na zasavskih cestah občutno napredovale na bolje. Da se toliko posodobljenja na cestah še ni zgodilo tod okoli, se sliši... Ob posredovanih podatkih izvedenih del v zasavski cestni infrastrukturi boste, glede na vašo "uporabnost" cest, "pridnost" cestnih delavcev najbolj ocenili sami. Hrastnik V Hrastniku so lani asfaltno posodobili 12.084,5 metrov cest. Od tega 8.450 metrov lokalnih in 3.636,5 metrov krajevnih, kar je po besedah Antona Hočevarja iz sekretariata za okolje in prostor več, kot je bilo načrtovano. Poleg cest so v Hrastniku lani posodobili še 2.024 kvadratnih metrov dvorišč in pločnikov, in sicer pločnik pri samopostrežni trgovini in otroško igrišče v KS Steklarna ter garaže na Logu, dvorišče na Cesti padlih borcev in del denarja tudi iz sredstev za odpravo posledic neurja, približno 10 milijonov tolarjev pa so s samoprispevki zbrali krajani. "Če gre za cesto, ki vodi direktno v zaselek, rečemo ji priključek, je prispevek krajanov 30 odstoten, če pa gre za cesto, ki pelje mimo in pomeni povezavo, pa je prispevek krajanov 12 odstoten," je pojasnil Anton Hočevar in dodal, da so na cestah, kijih je uničilo neuije uredili spodnji ustroj iz za to namenjenih sredstev, (skupaj sojih dobili okrog 40 milijonov tolarjev), dokončali pa so jih s sredstvi iz proračuna. Neurje je dejansko Način pridobivanja republiških sredstev se ob preorganizaciji občinske uprave, po besedah Antona Hočevarja, ni dosti spremenilo. "Na republiško upravo še vedno pošiljamo zahtevke, jih argumentiramo in dokumentiramo. Uspeh pa temelji predvsem na vztrajnosti. Marsikakšen projekt moramo sofinancirati tudi sami, pred kratkim je bilo tako s projektom javne razsvetljave v Hrastniku." Zima se še ni končala, slišali pa smo kritike, daje prav v Hrastniku zimska služba letos zelo slabo pripravljena. Anton Hočevarje pojasnil: "Verjamem, da se pojavljajo kritike na račun slabega vzdrževanja zimske službe in lahko rečem, da so v glavnem upravičene. Letos je zapadlo veliko snega in komaj, da smo uspeli skupaj spraviti izvajalce. Ob tej priložnosti bi se rad popravil. Za Zasavca, kjer ste pisali o pripravljenosti zimske službe, sem povedal, da je za zimsko službo na področju KS Dol zadolžen zasebnik Pavčnik. To je sicer res, Varnost, turizem, Mountigny v KS Rudnik. Za številko 12.084,5 metrov posodobljenih cest se skrivajo: priključek k stolpičem v KS Steklarna, Veličkova cesta, cesta Log Sijaj, Kolonija Blate in Mountigny v KS Rudnik, Črdenc -Laz, Črdenc - meja KS Turje, cesta Pod hribom, priključek Surina in Blate - Kal v KS Dol, priključek Gorenšek in Marno - Polak v KS Marno, Kopitnik - Mejač, Gore - Vičič, priključek Mastnak, Peklar in priključek KZ Dol v KS Trnje Gore, priključka Laznik in Šergan v KS Kovk, meja s KS Radeče v KS Podkraj in Goveji potok - Gorence, Ravne -Goveji potok in priključek Kmet v KS Boben. Izvedena dela so po grobem izračunu stala 80 milijonov tolarjev. Od tega je približno 30 milijonov priteklo iz proračuna, 4,4 milijonov iz sredstev za demografsko ogrožena področja, poškodovalo vse hrastniške ceste. "Seveda dela na teh cestah še niso povsem zaključena, potrebno bo opraviti še propuste, jih pa vzdržujemo,"jepovedalHočevar. "V Hrastniku bomo letos dokončali obnovo ceste mimo TKI. Cesta je pod republiško upravo in je, čeprav je bila obnovljena leta 1985 in popravljena tri leta pozneje, obupna. Dela bomo torej nadaljevali. Republiška sredstva so že odobrena. Pod republiško upravo je tudi cesta na križišču Brnice proti Dolu. Tam smo lani zgradili pločnik in obnovili odsek "pod skalo", vendar je tam potrebno asfaltirati še pločnik in del ceste. Tudi na ovinku nad Dolinškom manjka približno 200 metrov finega asfalta. Država nam je v te namene lani odobrila približno 48 milijonov tolarjev. Visoka vsota priča o zahtevnosti projekta." vendar žal vedno pozabljam, da področje Kala spada pod KS Dol. Na Kalu je bil vedno izvajalec zimske službe krajan Tonček Gorenc. Bojda je v Zasavcu prebral, da bo letos izvajal zimsko službo Pavčnik in tako ni šel na cesto. Seveda smo se potem pogovorili in težavo rešili. Po mestu izvaja zimsko službo Javno komunalno podjetje Hrastnik, ki pa mu primanjkuje strojev. Pavčnik je začetnik, s stroji seje dokaj dobro opremil, mu pa najbrž manjka izkušenj. Je pa res, da smo prepozno podpisali pogodbo, tako, da ni imel časa za pregled terena, ker je sneg prej zapadel.” Trbovlje Medtem ko so predlani v Trbovljah asfaltirali lokalne ceste na Čečah, desni krak v Bevškem proti Kavču in cesto Čebine - Zagotje, se pravi okrog 5.000 metrov poti, so lani posodobili odsek na Dobovcu, del ceste Knezdol - Zadobje, del ceste proti Knezdolu in še krak ceste Flere proti Kavču, skupaj približno 8.000 metrov cest. Poleg tegaje bila lani dokončana ureditev mestne Gimnazijske ceste in parkirišča pred bloki H3T. "Z izgradnjo enosmerne ceste in tri metre širokega pločnika smo rešili dolgoletni problem odhoda in prihoda dijakov gimnazije in ekonomske šole ter tudi šolarjev OŠ Revirskih borcev," je povedalMilan Žnidaršič iz sekretariata za okolje in prostor v Trbovljah. "Po lanskem neurju smo takoj pričeli izvajati nujne sanacije," je nadaljeval Žnidaršič. "Za segment cestne infrastrukture s plazovi smo dobili 192 milijonov tolarjev za odpravo posledic neurja. Sanacijski program se bo nadaljeval, ko bodo dopuščale vremenske razmere." Letos bodo Trboveljčani sanirali glavne plazove na Medvednici, pri Šoparju, plaz Golovec, plaz Hribar na Čebinah. "Vse imamo pripravljeno tudi za sanacijo plazu na Lokah, kjer pa ne dobimo soglasja lastnika zemljišča. To je ena naših večjih težav." Celo krajani Kleka so po besedah Žnidaršiča ogroženi, ko se vozijo mimo odseka pod Loško cerkvijo. Čeprav se z lastnikom pogovarja tudi župan, se bojijo, da bodo morali počakati na zakon o cestah, ki je šele v pripravi, vendar naj bi zakonsko dovoljeval okolje in prostor, so se na zagorskih cestah v preteklih letih pričeta dela lani nadaljevala. Spomladi so tako izvedli modernizacijo odsekov na lokalni cestni mreži (avtobusne proge): Podkum - Šklendrovec (2.600 metrov), Šentlambert - Tirna (3.100 metrov) ter cesto Briše - Medija (1.150 metrov). Poleg tega so bile lani v Zagorju modernizirane: cesta proti Golčam (1700 m), proti Čebela F. (400 metrov) in cesta Prapreče - Bukovje (560 m). Skupna vrednost izvedenih modernizacij je v prvi fazi znašala približno 70.800.000 tolarjev. Jeseni so v Zagorju modernizirali krajevne cestne odseke v KS Podkum (2.230 metrov), KS Kotredež (2.110 m), KS Izlake (4.010 m), KS Kisovec - Loke (400 m), KS Čemšenik (1.650 m) in odsek v KS Mlinše - Kolovrat (1.150 m). Jesenska dela so bila vredna približno 45 milijonov tolarjev. "Poleg tega so bila v posameznik krajevnih skupnostih pričeta zemeljska dela," je povedal Majcen in dodal, da se, poleg že omenjenih realizacij na cestah v pristojnosti občine, zaključujejo tudi dela na regionalni cestni mreži Ovinek Ajda na Izlakah in na Kolodvorski cesti. Odpravljanje posledic junijsko - julijskega neurja, tudi sanacijo številnih plazov na nekaterih cestnih odsekih so prekinile neugodne vremenske razmere. "Na pošodovano pod občinsko, temveč rudniško upravo, bomo o njej spregovorili prihodnjič. Vsem, ki ne vedo, o kateri cesti je govora, ponujam kost -če boste šli v Vine peš ali z vozilom, boste tja prispeli blatni do riti oziroma strehe. Magistralka "za Savo" Magistralna cesta Zagorje - Trbovlje -Hrastnik, ki naj bi pomenila povezavo Zasavja s Slovenijo in obratno, je potrebna popravila, sploh odTrbovelj do Hrastnika. Anton Hočevar iz sekretariata za okolje in prostor v Hrastniku je ob tem dejal: "S L julijem naj bi se pričela na kraju, kjer so potekale arheološke raziskave, graditi AMD baza. Od tam pa vse do Hrastnika naj bi se sanirala tudi magistralna cesta, se pravi en del v sklopu rekonstrukcije. Ostalo je stvar republiške uprave za ceste, oziroma financiranje republike." 18. januarjaje trboveljski župan Janez Malovrh sklical sestanek z direktorjem Direkcije za ceste Antonom Šajno, katerega so se udeležili župani Zasavja Žalca in Radeč terpreds tavniki Rudisa in IBTTrbovlje ter sekretariata za okolje in prostor iz Zagorja in Trbovelj. Navzoči so se strinjali, da je za nadaljni razvoj vseh občin pomembna ureditev magistralne ceste Ljubljana - Litija - Zagorje -Trbovlje - Hrastnik - Brežice in sicer z rekonstrukcijo odseka Ribče - Hotič in Trbovlje hitrost... poseg v ta cestni pas. Kar se tiče lokalne cestne infrastrukture, naj bi se letos uredile makadamske lokalne ceste: Trbovlje - Knezdol, Zadobje - Vrhe, popravilo asfaltnih površin na Dobovcu. Program mestnih cest pa zajema rekonstrukcijo in razširitev ceste v Šuštarjevi koloniji in ureditev parkirnega prostora ter rekonstrukcijo ceste od Kamnikarja do Ipoza. V Trbovljah je predlani in lani sofinanciral modernizacijo lokalnih cest Sklad stavbnih zemljišč, spodnji tampon krajevnih cest (navoz peska) so financirali krajani sami s samoprispevki in prostovoljnim delom, finoplaniranje in asfaltiranje pa je financirala občina preko Sklada stavbnih zemljišč. Zagorje Po besedah Mira Majcna iz sekretariata za Toda makedamsko cestno mrežo smo pripeljali okrog 7000 kubičnih metrov gramoza, vendar je tudi to urejanje prekinila zima. Vsekakor velja omeniti, da so zagorski cestni delavci navkljub snegu in prazničnemu vzdušju (31. decembra lani) še isti dan ukrepali in usposobili most v gradnji najesenovski žagi, ko j e deževje zgodaj zjutraj podrlo zasilnega. Tako so se tamkajšnji krajani za Silvestrovo lahko zapeljali čez potok v svet. "Tako kot v preteklosti, so nam tudi letos nekatere krajevne skupnosti posredovale svoje programe, ki so osnova za program izvajanja del v letu 1995," je povedal Majcen. Programi se bodo izvajali po uskladitvi potreb, želja in zmožnosti tako krajanov kot občine. V Zagorju je posebej problematična cestna povezava Zagorje - Vine. Ker po besedah Mira Majcna cesta v Vine, ki vodi mimo Rudnika ni prvi pogoj so urejene ceste. - Hrastnik ter izdelavo projektne dokumentacije za odsek Hrastnik - Zidani most. Poudarili so tudi modernizacijo cestne povezave Trbovlje -Prebold. Ta poleg Trojan predstavlja vzporedni priključek na slovenski avtocestni križ. Za del modernizacije v Trbovljah j e projekt že izdelan. S pravočasno izdelavo projekta za izdelavo (tudi žalske občine) bi bilo mogoče še letos modernizirati kompletni odsek od Trbovelj do Prebolda. Za konec bi lahko rekli le to: sedite v vozilo, se ob spremljavi Mežkove Sive poti zapeljite po Zasavju in opazujte. Vsakršne negativne ugotovitve sporočite odgovornim v svoji občini. Oni popravljajo, mi lahko le pišemo o tem. Tatjana Polanc V Zasavju ni veliko sredin, kjer bi delavce zastopal profesionalni predsednik sindikata. V hrastniški Steklarni so se za takšno obliko odločili pred tremi leti. Danes je predsednik sindikata takorekoč razredni sovražnik vodstva, pa vendar mora z razumom in treznostjo stati med kladivom in nakovalom, med vodstvom in delavci, da v končni fazi lahko zastopa večino. Skupni projekt partnerstva mora biti dobro delovanje neke sredine. Pri tem pa se morajo sindikati zavedati, da tovarana ni le vir denarja, vodstvo pa mora priznati, da delavci niso le vprežna živina, ki po udarcu z bičem potegne voz. V Steklarni pravijo, da je soglasje med obema stranema tisto, kar je Soniboju Knežaku odlično uspelo. Prav ta ocena nas je vodila, da smo z njim pripravili današnji pogovor. Kako to, da ste sc odločili za profesionalno pot v sindikatu? Prej sem bil podpredsednik 10 v Steklarni, aktiven sem bil v bivšem občinskem svetu. Ob upokojitvi prejšnjega predsednika so me vprašali, če sem pripravljen funnkcijo sprejeti. Dejal sem, da bom funkcijo sprejel le, če me bodo podprli v vseh sredinah. To podporo sem dobil. Vaš poklic je drugačen. Za politično delo ste gotovo rabili več. Sem rezkalec in končujem tehnično šolo. Seveda pa sindikalni zaupnik brez dobrega izobraževanj a nihče ne more biti. Sistem izobraževanja je na tem podrčju dobro izdelan. Poleg tega je spremljanje zakonodaje postal del mojega vsakdanjika, in tega dela je dovolj, sploh v teh letih, ko se tako hitro vse spreminja. So vam v vodstvu tovarne dali možnost, da zastopate delavce? Poznam profesionalnega predsednika, ki trdi, da je odmaknjen od tistega, kar se dogaja, nima pogojev za delo. Če se vrnem na postopke kadrovanja, tu vodstvo ni imelo nobenega vpliva, niso imeli niti ambicij vmešatise.Zaprofesionalno delo imam osnovo v kolektivni pogodbi, in v letih krize, ki smo jih pri nas uspešno prebrodili, je bilo dokazano, da to ni zavržen denar. Neprofesionalno vseh zadev ne bi mogel izpeljati. Poleg sindikalnega dela sem namreč prevzel še velik delež dela bivše socialne službe, pa tudi varstva pri delu. Moram poudariti, da ni dobro, da so v podjetjih ukinili socialne službe, saj imaj oljudjedanesšehujšeprob leme kot nekdaj, ki pa ne zadevajo neposredno sindikata. Ne smem pa se pritoževati nad pogoji dela. Res so dobri. Kot vidite, imamo dobro opremljeno pisarno, sem pa bolj malo v njej. Največ sem v tovarni, sem pa tudi član lO republiškega sindikata, pa predsednik regij skega odbora sindikata kemije, nekovin in gumarjev za Zasavje, pa še veliko drugih obveznosti zunaj tovarne me doleti. Kolikšno vlogo pa ima danes sindikalist? V prvi vrsti gre za varovanje pravic iz kolektivne pogodbe. Moram poudariti, da v našem podjetju neprihajado večjih kršitev. So primeri, ko pravočasno posežem vmes, oziroma ko se v večini upošteva naše mnenje. Veliko mojega trudaje usmerjenega tudi v varstvo pri delu. Steklarna je podjetje s težkimi delovnimi pogoji. V pripravi je zakon o varstvu pri delu, in na tem področju sedaj žal vlada anarhija. Z ukinitvijo socialnih služb so v podjetjih ukinili tudi mesto varnostnih inženirjev, kar je slabo. Za primer naj povem, da sem bil leta 1993 pri avtrijskih sindikatih, in čeprav jim radi očitamo čisti kapitalizem, ima zaščita delavcev tam veliko vlogo. Kapitalist si varstva pri delu sploh ne upa zanemariti, saj ima strogo zakonodajo, pa svet delavcev in delavskega direktorja. V Steklarni je zaposlenih skoraj tisoč delavcev. Koliko pa se jih je včlanilo v Zvezo svobodnih sindikatov? Pri nas je zaposlenih dobrih devetsto delavcev, 97 odstotkov je včlanjenih v sindikate. Tu niso nosilci individualnih pogodb in še dva delavca. Funkcija vam omogoča vpogled v individualne pogodbe, plačilne liste. Ti podatki so tajni. Ali menite, da imate privilegij? Popravil bom vašo trditev. Tajnost ni popolnoma zajamčena. Plače vodilnih so tajne le toliko časa, dokler spoštujejo pogodbo o zaposlitvi. Pri nas ima direktor plačo v razmerju 1: 5,2 povprečne plače. Nadvado tri mesece prekontroliram osebne dohodke vodilnih. Pred dvemi leti seje na primer zgodilo, da smo delavci dobili dva odstotka višjo plačo, vodilni pa veliko več. Intervenirali smo, zahteval sem sklic izredne seje, kjer smo zahtevali dvig plač za vse. Rezultat je bil dvig za 13 odstotkov, vodilni pa so morali svoje povišanje znižati. Pri nas imamo dvanajst sindikalnih zaupnikov. Tudi ti imajo možnost vpogleda v osebne dohodke. Moram pa poudariti, daje vpogled tudi zaradi mnogokratnih in različnih dezinformacij, pa se tako prepričamo, kdo ima prav. Pri nas se je že dobro prijela primerjava, da v razvitem svetu delavce prav nič ne zanima, koliko ima lastnik plače, dokler oni dobro živijo. Vodstvo namreč organizira, vodi, prodaja, in če dobro dela, je vsem bolje. Kako odgovarjate na morebitne primerjave pri vas? Ob osamosvojitvi je republiška skupščina sprejela enega prvih zakon o managerskih plačah. S tistimmesecem soj ih začelipovsod tudiuveljavljati. Takrat sejenaredila strahotna razlika. Najnižji osebni dohodek je sedaj pri nas nekaj nad tridesetimi tisočaki. Položnic doma je skoraj toliko. Tem delavcem pomagamo na vse načine, prek delavske hranilnice, kjer so ugodnejši krediti, do povratnih in nepovratnih sredstev iz fonda sindikalne članarine. Preko dvajset delavcev je pri nas znaj nižj imi odeji. Problem, zakaj dosegamo le 85 odstotkov republiškega povprečja v naši branži, je veliko število steklarjev, ki so razporejeni v 2. in 3.razred. Ste med kladivom in nakovalom. Na eni strani direktor in vodstvo in na drugi delavci, ki jih zastopate. Kako se počutite, dobivate dosti kritik na obeh straneh? Lela 1993 je kriza v tovarni narekovala, da bi morali zapreti določene prostore. 450 delavcev je bilo preveč. Takrat smo v sindikatu postavili pet zahtev: - nismo dovolili odpušanja brez dodatnih programov, torej smo zahtevali snacijski program - zahtevali smo zamenjavo določenih ljudi - pristojnost določenih ljudi se je morala razširiti na večje število zaposlenih - zahtevali smo ponovno uvedbo glasila Steklar - zahtevali smo ustanovitev komisije, ki je morala raziskati govorice, ali ima res vodstvena struktura zasebne firme. Vseh pet zahtev je bilo uresničenih. Danes si lahko vodstvena struktura mirno položi roko na srce, da bi bilo konec Steklarne, če bi takrat zaprli obrat embalaže in poslali domov 450 ljudi. Ostala dva programa ne bi mogla pokriti vseh stroškov. Na drugi strani pa smo se bili pripravljeni pogajati. Pristali smo na izplačilo plač v vrednostnih bonih do četrtine, dnevno smo se dogovarjali. Takrat smo imeli težke čase. To vodstvo tovarne je bilo na položajih komaj nekaj mesecev, sanacija takegapodjetja pa ne more biti gotova v kratkem obdobju. Takrat je bila tudi ena največjih recesij v steklar ski industriji. Danes imate potrdilo, da so bile vaše zahteve pravilne. Nihče ni izgubil zaposlitve. V šestih mesecih so se vsi vrnili na delo, vsa izplačila so bila po kolektivni pogodbi, plača je bila redno 18. vmesecu. Kar naprej smo imeli sejelO sindikata in sprejemali smo vrsto kompromisov. Moram pa reči, da si takšnega stanja nikoli več ne želim. Mislim, da ga tudi zdržal nebi več. Po večnem miru je bil to za ljudi šok. Brez izobrazbe, brez zemlje, brez dodatnega zaslužka so bili od visni le od svojega dela v Steklarni. Zenske s trideset letdelovne dobe sojokale pri meni. Za Hrastnik je značilno, da so v Steklarni delale cele generacije in obstaja tudi čustvena navezanost. Vam po treh letih vašega dela delavci še verjamejo? Mislim, da še. Veste, vedno sem pripravljen zanje kaj narediti. Tudi doma me poiščejo. Tako lahko trdim, dajepisarnasindikata odprta 24 ur dnevno. Tudi, če ne morem pomagati, poslušam, se pogovarjam. Že pogovor je velikokrat dobrodošel. Kaj pa vodstvo in vi? Direktor je moj partner v pogovorih. On zastopa interese podjetja, jaz interese delavcev. Ne smem tajiti, velikokrat pride do konfliktov med vodstvom in menoj. Da pa ohranimo socialni mir, moramo dobro sodelovati. Ob krizah so zahteve delavcev po odstranitvi vodstva hitre. Tudi pri nas so leta 1993 postavili to zahtevo. Pred menoj je bila velika odgovornost, saj sem zastopal delavce. Ob hitrih ukrepih pa profitirajo le redke mračne sile in ena naših glavnih in naj bolj e rešenih nalog je bila, da smo umirili žogo. Ogromno argumentov je bilo potrebno predstaviti delavcem, ki jih je v agoniji potegnilo mnenjue nekatrih arogantnežev. Le trije lahko zanetijo ogenj, pa je treba celo množico prepričati, dazačnejo veijeti. Nergači pa so povsod, tudi pri nas, še vedno. Direktor mi je ob novem letu na razgovoru dejal, da sem zanj neugoden partner, da pa imam to dobro stran, da svoja stališča argumentiram in da se o vseh stvareh pogovorimo. Kadar želim k njemu, me sprejme. Vrata so mi vedno odprta, kar tudi zelo ceniminjepri sodelovanju v veliko korist. Vam delavci kdaj očitajo, da ste direktorjev pribočnik? Zgodi se, saj me mnogokrat vidijo pri njem. Vendar sem tam zaradi delavcev in problemov, s katerimi se obračajo name. On je pač moj partner v pogajanjih. Ste tudi v uredniškem odboru Steklarja. Ali vam uspe vanj vključiti vsebino, skozi katero delavci zvedo, kaj se v Steklarni dogaja? Mislim, da so informacije v Steklarju kvalitetne in celovite, imamo pa tudi informator Sindikat, pred letno sejo pa bomo izdali Sindikalni občasnik, kjer bodo delavci seznanjeni naenemmestu z vsem, kar smo počeli v letu dni. Kako sc znotraj vaše tovarne ohranja socialni mir? Naš osnovni namen je, da bo ta tovarna zagotavljala kruh nam, pa tudi našim otrokom. Velika večina ljudi je tu zaradi dela in jim ni do razprtij in igric. V sindikatu smo veliko dosegli, prišli smo do stoodstotne kolektivne pogodbe, celotno plačilo je v gotovini, najkasneje do 18. v mesecu, dobili smo regres, imamo povrnjene stroške prevoza, zagotovljene imamo tople obroke, in mislim, da takšne menze, kot jo imamo mi, ni nikjer v Zasavju. Prihodnji cilj morajo biti višje plače in o tem se že pogovarjamo. Vas delavci kdaj vprašajo, kolikšno plačo imele vi? Mojaplačajejavna. V začetku se je govorilo po tovarni, da imam veliko višjo kot je v resnici. Sedaj pa mislim, da ni človeka v tovarni, ki ne bi vedel te šptevilke. Plača znaša68.000 tolarjev. Po kolektivni pogodbi sodim v 6. plačilni razred. Nadur plačanih nimam, čeprav sem od doma precej odsoten. Vam družina kaj očita? Moram reči, da vsak prosti čas porabim za družino. Sem precej družinski človek. S hčerko Niko se rad sprehajam, tudi v naravo gremo, kadar je to pač mogoče. Seveda pa je naj večja skrb o šoli in ostalem na ženi Suzani. Zanimivo ime imate za Zasavčana, za Hrastničana. Je Soniboj čisto pravo ime? Ja, mislim, daje takšno ime nosil nek očetov prijatelj, pa so ga dali doma tudi meni. Vsi pa me kličejo Soni. Kakšni so pa vaš načrti skozi sindikat? Imam še eno leto do konca mandata. Kažejo se novi izzivi. Do 1996 leta nam kolektivna pogodba dopušča fond ur za delovanje sindikata. Pripravljamo pa formiranje sveta delavcev, in l judi bomo seznanili, kaj za nj ih ta s vet pomeni. Ustanovili naj bi ga do maja. V tem svetu delavcev vidim velik izziv. Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar 3»C m — Svetovna ptičja razstava v Udinah Člani društva za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje so 21. januarja organizirali izlet na triinštirideseto svetovno razstavo ptic, ki je potekala v Udinah. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati preko štirinajst tisoč ptic različnih vrst in mutacij. Poleg ptic so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo cvetja, školjk, rib in metuljev. Na razstavi je sodelovalo trinajst držav, med njimi tudi Slovenija. Slovenijo je zastopalo sedemindvajset gojiteljev, ki so v Italiji predstavili štiriinosemdeset ptic. Iz trboveljskega društva seje razstave udeležilo šest članov. To so bili Jože Grobljar, Dejan Cilenšek, Iztok Cilenšek, Stane Tomc, Aloj z Deželak in Anton Lisec. Žal v zelo močni konkurenci slovenskim gojiteljem ni uspelo dobiti nobene medalje, vendar so se vseeno uspešno predstavili. Največ medalj so osvojili domačini, Italjani,ki so predstavili največ ptic, sledili pa so jim gojitelji iz Belgije. Razstavo je obiskalo dvainpetdeset članov in ljubiteljev ptic iz Zasavja in nekateri člani iz drugih društev. Po celodnevnem ogledu razstave in nakupih v Palmanovi so se udeleženci razstave vrnili domov. Med potjo so se ustavili v gostilni Močilnik na Vrhniki, kjer so potešili svojo lakoto in se nato v poznih nočnih urah vrnili domov. Izlet j e bil obenem tudi nagrada za vse člane in ljubitelje ptic, ki so s svojim delom pomagali in uspešno izvedli organizacijo državnega Člani ptičarskega društva Trbovlje. prvenstva ptic v Trbovljah, kajti vsi ti člani in ljubitelji so imeli izlet brezplačen. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v Belgiji, in če bo mogoče, se ga bo trboveljsko društvo udeležilo. Saša Grobljar Načrt planinskih izletov za leto 1995 T rbovlje- PD Trbovlj e j e pred kratkim izdalo t iskan načrt planinskih izletov v letu 1995. Takšen načrt izdajajo že dolga leta ob začetku koledarskega leta in ga ponavadi člani dobe ob plačilu članarine. Tudi letošnji načrt vključuje več kot 30 izletov, kijih bodo vodili društveni planinski vodniki. Večina teh izletov bo potekala v okviru raznih planinskih poti - slovenske, razširjene slovenske, zasavske. Posebej so še označili tiste izlete, ki bodo potekali na Mrzlico ob prvem maju, 100 družin, srečanje Zasavcev in Savinjčanov, kostanjev piknik in nočni pohod z baklami, ki bo letos 2. decembra. Večina izletov je primernih za domala vsakega planinca izletnika. T.L. Zimski tabor mladih Planinsko društvo Drava iz Maribora organizira 1. zimski tabor za mlade planince, ki bo potekal v času zimskih počitnic med 25. februarjem in 5. marcem v Domu pod Javorjem. Udeležilo se ga bo predvidoma 36 udeležencev. Polega drugega programa imajo v načrtu tudi ture na Čemšeniško planino, Mrzlico, Planino in Kum. Sicer pa bodo izvajali praktične vaje planinske šole v zimskih razmerah in športna tekmovanja. Določene aktivnosti pa bodo usmerili v razvijanje družabnosti. T.L. Počitniški dom v Lontovžu v najem Podjetje Strojegradnja, naslednica Strojne to vameTrbovlje, upravlja v Lontovžu pod Kumom počitniški dom, ki gaje pred leti zgradila STT kot kraj oddiha za svoje delavce, pa tudi za druge ljudi. Vendar se podjetje nadalje ne želi ukvarjati s počitniško oz. gostinsko dejavnostnjo, zato so se odločili, da dajo la dom v najem najboljšemu ponudniku. Dom stoji ob poti na Kum, sicer pa v zimskem času nudi poleg bližnje smučarske koče svoje storitve tudi mnogim smučarjem, ki smučajo na tem področju. T.L. Program dela Hortikulturnega društva Trbovlje- Hortikulturno društvo Zasavskih revirjev Trbovlje je pripravilo program dela za leto 1995. Vsak ponedeljek v mesecu bo ob 17. uri v prostorih društva na Gimnazijski cesti 22 v Trbovljah srečanje članov. Dobili bodo razno literaturo s tega področja, videokasete, potekala pa bo tudi izmenjava cvetja in rastlin. Društvo bo organiziralo predavanja s področja zanimivih hortikulturnih tem ter predavanje o ureditvi določenega področja. Na vidnem mestu nameravajo postaviti oglasno desko, kjer bodo člane lahko sproti obveščali o svojem delovanju. Tudi razni izleti po domovini in tujini se obetajo. Tudi letos bodo organizirali podelitev Zlate vrtnice in pohval za najbolj urejeno okolico, individualnih objektov, trgovinskih in gostinskih lokalov. Članarina društva za letošnje leto znaša 500,00 tolarjev. Njihova velika želja je pridobiti čim večje število članov, aktivnih kot tudi podpornih, da bodo s svojimi pripombami, grajami, pohvalami pripomogli k plodnejšemu delu društva in tako k lepemu in urejenemu okolju. K.B. mm: ton Poe Upokojenske novice Pri ZDUS-u vnovič zasavsko področje Zveza društev upokojencev Slovenije je na svojem zadnjem občnem zboru pred dvema letoma nekako pozabila na Zasavje. Naše kraje, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje vključno z ostalimi naselji na tem območju, je združila v posavsko regijo. To se je poznalo pri marsikateri zadevi, ki se je reševala in je specifična za naše revirsko okolje. Sedanjemu delegatu v upravnem odboru ZDUS- a Ivanu Kolencu in DU Zasavja je uspelo, da je ZDUS vnovič priznal Zasavje. Za naslednje mandatno obdobje je namreč predvidel posebnega delegata za zasavsko področje, ki naj bi zastopal društva upokojencev iz Litije, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj. Po predvidevanjih naj bi bil bodoči delegat iz vrst DU Trbovlje, k čemur pa morajo dati svoja soglasja vsa našteta društva. Sicer pa upravni odbor ZDUS-a šteje skupno 27 članov, ki zastopajo vsa društva upokojencev Slovenije. Pri obravnavanju bodoče zasedbe na ZDUS-u v Ljubljani pa je treba predvideti tudi novega predsednika in tajnika, ker jima letos poteče mandat. Občni zbori DU Spomladanski meseci so ponavadi tudi meseci, v katerih večina društev, ne le upokojenskih, izpelje svoje občne zbore ali letne skupščine. Tako bodo letos po preteku dveletnega mandata organizirala in izpeljala svoje občne zbore tudi društva upokojencev v Zasavju. Odgovorni oz. vodilni funkcionarji bodo na teh zborih podali svoje letna poročila za zadnje mandatno obdobje. Sprejemali pa bodo tudi programe dela. Kjer bodo potekli mandati izvoljenim funkcionarjem, bodo opravili tudi volitve novih vodilnih ljudi za naslednje mandatno obdobje. T.L. Socialno humanitarna dejavnost Zveza društev upokojencev Slovenije je prejela konec lanskega leta od Loterije Slovenije 2 milijona SIT, namensko za izvedbo programov socialno - humanitarne vsebine. Na seji predsedstva ZDUS so se odločili, da bodo ta sredstva razdelili posameznim društvom tako, da društvom upokojencev ne bo treba nakazati ZDUS po 10 SIT na člana, pač pa bodo društva ta sredstva zadržala in jih uporabila za humanitarno dejavnost. Pri tem bodo društva morda v skladu z možnostmi dodala še kakšna sredstva. Društva morajo do konca februarja letos poslati ZDUS poročilo, v kakšni obliki in kolikim članom društva so namenili ta sredstva. T.L. Večerna rosa se bliža izidu Sredi januarja so se sestali predstavniki vseh treh zasavskih društev upokojencev iz Hrastnika, Zagorja in T rbovelj. Dokončno so se dogovorili za tiskanje in izdaje izbora pesmi, ki so jih napisali upokojenci. Predvidoma bo pesniška zbirka izšla v nakladi 800 izvodov. Od te naklade bi jih v založitev in prodajo 200 prevzelo DU Hrastnik, po 300 pa DU Trbovlje in Zagorje. Zbirka bo nosila naslov Večerna rosa, luč sveta pa naj bi zagledala v pomladnih dneh. T.L. Prvi letošnji izlet Trbovlje- Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je izpeljala svoj prvi letošnji izlet. Tega so opravili v četrtek, 19. januarja. Kljub mrzlemu vremenu in deloma Utrinki iz mojega otroštva Rojena sem bila leta 1906 v Ljubljani. Moje otroštvo je bilo vse prej kot veselo in zelo kratko. Časi in dogodki so bili taki, da sem morala kar hitro odrasti. Ko sem bila stara štiri leta, mi je umrl oče, leto dni kasneje pa še mati. Spominjam se, kako so me nekega jutra pripeljali na neko tovarniško dvorišče, kjer je bilo polno ljudi. Dali so me v skupino še treh, meni enako starih deklic. Nikoli prej, pa tudi pozneje, jih nisem več videla. Zakaj smo bile tam, nobena od nas ni vedela. Edino, kar sem videla je bilo, da je nekdo nekaj zbranim ljudem pripovedoval, včasih na nas pokazal z roko, me pa smo zbegano gledale ob tla in od časa do časa svoj pogled usmerile na množico. Kako dolgo smo stale tam, ne vem. Meni se je zdelo, da celo večnost. Pa je minilo. K meni je prišel neki moški, me prijel za roko in me peljal k neki ženski, ki je stala v skupini opazujočih. Pozneje sem doumela, da me je sprejela poročena žena - delavka, ki ni mogla imeti otrok, z namenom, da me posvoji. Pri njej ni bilo tako kot je bilo pri materi. Joj, kako sem pogrešala mamo! Ženska ni znala z otroki, tudi z mano ne. Morda sem bila včasih res nagajiva in poredna, ampak toliko hudih besed slišati vsak dan, jih dobiti okrog ušes kar tako, tega si pa res nisem zaslužila. Pa vendar sem že tedaj vedela, da je bilo kruha in druge hrane malo. O kakšnih bombonih in drugih dobrotah smo v tistih časih otroci le sanjali. Pa se je zgodilo, da sem nekega dne našla v svojem novem domu škatlo, v kateri je bil sladkor v kockah. Bila sem lačna, pred mano je bila škatla sladkorja, razen mene pa ni bilo nikogar doma. Pa saj niso prešteti, sem si mislila, ne bo se poznalo, če vzamem dva. Joj, kako sta bila sladka in dobra. Skoraj bi pozabila zapreti škatlo in jo dati nazaj na prejšnje mesto. Dobrote so se kmalu raztopile, slaba vest in greh pa sta ostala. Ne spominjam se točno, ali je mačeha še tisti dan ali dan kasneje ugotovila, da manjkata dva "cukra". Pa saj je vseeno, vem le to, da je padalo po meni, po glavi, po hrbtu, skratka po celem telesu. Tepla me ni le z rokama, ampak še s kuhalnico, tako močno, da je vmes morala kar malo počivati. Bila sem vsa plava, črna, pa tudi rumena. Moje kričanje so slišali sosedje, ki so norico ustavili pri njenem početju. V času zdravljenja mojih telesnih in duševnih bolečin se je v moji otroški glavici postavljalo vprašanje: ali je bilo to res potrebno, ali je bil s tem moj in njen greh res očiščen. Moj stric je po dobrih ljudeh zvedel o mojem krutem življenju v rejništvu. Kljub svoji številni družini je še mene vzel k sebi. Še danes sem mu hvaležna. Karla Strgar iz glasila Bogata jesen, ki so ga izdali v domu upokojencev Polde Eberl-Jamski zasneženi poti so prehodili pot iz Trbovelj mimo Katarine, do Vrharja, nato pa do Jagra na Podmeji, kjer so se okrepčali in malo posedeli, nato pa so se vrnili. Izletnike je vodil vodja te skupine Vinko Pfeifer. T.L. II O Neži Maurer, po mnenju mnogih eni najboljših slovenskih pisateljic proze, je težko napisati kakšno stvar, ki še ni znana. Pisati je začela že pred 40. leti in dosedaj objavila 3 proze ter dvajset zbirk za otroke in odrasle. Večino zbirkje posvetila otrokom, kar je dokaj razumljivo, saj je vrsto let poučevala na šoli. V svojem življenju pa ni bila samo učiteljica. Ukvarjala se je z mnogimi različnimi stvarmi. Novinarstvo, urednica oddaj za mlade na televiziji, dolgoletna urednica Prosvetnega delavca... Kljub letom j e Neža polna življenja, še vedno radovedno opazuje dogodke okrog sebe in še vedno - piše. Trenutno pripravlja zbirko zanaj mlajše, ki bo hkrati pobarvanka. Melita Osojnik pa je v prvi vrsti pevka. Že pri šestih letih je za potrebe radia Slovenija posnela svojo prvo pesem, besedilo zanjo je napisala Neža Maurer. Z njo je nastopila na prireditvi Veseli tobogan. Med leti 1978 - 82 je z Venom Dofencem, Ladom Jakšo in še nekaterimi, sodelovala pri skupini Sedmina. Skupaj so posneli dve long-play plošči. Ko so se razšli, o njej dolgo časa ni bilo veliko slišati. Novembra lansko leto pa je izdala samostojno CD ploščo On je bil veter. In naključjeje hotelo, da seje tudi pri tej plošči srečala z Nežo. Kar osem izmed dvanajstih besedil na CD-ju so Nežino delo. Melita pravi, daje dolgo iskala prava besedila za svoje pesmi. In v končnem izboru so seji ravno pesmi Neže Maurer zdele najboljše, kot bi ji bile pisane na kožo. Poklicala je Nežo in jo vprašala, če jih lahko uporabi. Dobila je pritrdilen odgovor in stvar je stekla. Glasbo za šest pesmi je napisal Lado Jakša, štiri je prispeval Teo Bard, dve pa sta znani še iz časov Sedmine. Zdaj, ko je plošča posneta (izdala jo je založba Dallas), z Nežo hodita naokrog in jo predstavljata. Predstavitve pa so nekaj posebnega. Melita ob spremljavi glasbene matrice ali žive klavirske spremljave poje, plesalka j e Jasna Knez, Neža pa bere svoje pesmi. Nastopajo v različnih klubih, knjižnicah, na literarnih večerih... Neža je na vprašanje, če je s končnim izdelkom zadovoljna, odgovorila, daje. Čeprav je imela na začetku čuden občutek, saj pesmi, š ko jih spremlja glasba, zvenijo čisto drugače, kot če j ih prebereš. Tudi v prihodnje bo spremljalaMelito na koncertih. Če sodimo po razprodani dvorani v Cankarjevem domu, kjer je bila 29. novembra lansko leto promocija, je veliko ljudi nad celotnim projektom več kot navdušenih. Obstaja velika verjetnost, da bomo promocijo CD-ja lahko videli in slišali tudi v Trbovljah. Če se bo to zgodilo, koncerta nikakor ne zamudite! Tomaž A. Št oj s i'Knjižnice živijo Prebivalci Trbovelj so čedalje bolj navezani na obiskovanje knjižnic. Med temi, kjer se število izposojevalcev strmo dviga, je tudi Knjižnica Toneta Seliškarja. Ugotavljajo, da ljudje čedalje manj kupujejo knjige in sijih raje izposojajo vknjižnicah. Zato je treba dati knjižnicam čim večjo podporo, da bi lahko delovale bolj idealno in v skladu s potrebami prebivalstva vseh starosti in poklicev. Dobro založene in urejevane knjižnice predstavljajo tudi svojevrstno identiteto nekega kraja. Po besedah direktorice Knjižnice Toneta Seliškarja Sande Nagode je knjižnica v letu 1994 poslovala nekoliko bolje kot leto poprej. Zadeve so se uredile tudi na občinski ravni, čeprav še ne v celoti. Z republiškimi in občinskimi sredstvi so lahko nabavili 18.000 novih knjig, tako dajeknjižnicakonec lanskega letarazpolagala z okoli 45.000 knjigami. Tudi število izposoje-valcev je pomembno. Lani je bilo odraslih izposojevalcev 22.071 in mladih 13.499, skupaj 35.570. Izposojenih je bilo 60.131 knjig, od tega odrasli 33.000 in mladi 27.131. K tem je treba prišteti še 3.194 obiskovalcev čitalnice, ki so knjige ali periodično gradivo prebrali kar v knjižnici. Med vzporedne dejavnosti knjižnice sodijo literarni večeri in promocije novih knjig, ki so potekali v knjižnični čitalnici. Te so bile tri. Pripravili so tudi enajst likovnih razstav v mali galeriji knjižnice. Tudi pravljične ure ob torkih popoldne so bile dobro obiskane. Žal niso na razpolago primerjave glede normativov, ki jih knjižnice dosegajo. Trboveljska knižnica ima le 73 odstodkov knjižnih zalog na prebivalca. Da bi dosegli normativ bi morali na leto nabaviti kakšnih 3.800 knjig. Po obstoječih standardih na število prebivalcev dosega knjižnica le 50 odstodkov, kar j e sicer več kot leta 1993. Ta polovica pa predstavlja minimalni standard. V knjižnici se srečujejo tudi s kadrovskimi problemi. Sedaj je zaposlenih šest delavk. Na 10.000 prebivalcev bi morali zaposlovati dve strokovni delavki - knjižničarki. Tudi na 10.000 izposojenih knjig bi morali zaposlovati enega strokovnega delavca. Tako knjižnica potrebuje vsaj še dve strokovni moči glede na število izposojenih knjig. Knj ižnicaj e z začetkom leta 1995 uvedla razne novosti, o katerih smo pisali že v prvi letošnji številki. Med novosti sodi tudi izposoja laserskih plošč, od letos dalje pa izposojajo tudi CD Rome (z igricami). Med poglavitnimi nalogami v bodoče pa velja omeniti računalniško evidenco in izposojo knjig. Tine Lenarčič ZABEL d«; O Hrastnik Glasbena šola pripravlja tudi letos tečajno obliko pouka električne klaviature - sinthesizerja za nove učence, ki se bo pričel 1. februaarja. K vpisu vabijo v soboto, 28. januatja od 10. do 11. ure. Mlajše kandidate bodo sprejemali le v spremstvu staršev. Informacije lahko dobite tudi po telefonu 41 - 754 dopoldan. Ženski kvartet Plavica v sestavi Darja Markelj, Polona Kovač, Manja Goleč in Alenka Razpotnik, je v četrtek, 19. januarja, pripravil samostojni koncert v kinodvorani na Dolu. Pele so ljudske in umnetne pesmi, nekatere tudi z angleškega jezikovnega področja. Skladbe so priredili Franc Kuljad, Alenka Razpotnik in Polona Kovač. Umetniški vodja kvarteta je Alenka Razpotnik. Ubrano petje so spremljali diapozitivi z motovi iz narave in misli velikih ljudi, ki jih je oblikovalo življenje. Izbrala jih je Manja Goleč. Ker zaradi bolezni mladinsko gledališče iz Trbovlej ni nastopilo, sta priskočila na pomoč kitarista iz glasbenešolelna Kovač in Uroš Gorenc. Na koncertu je bilo kljub slabemu vremenu veliko ljudi. Vstopnine ni bilo. F.M. Trbovlje ZKO Trbovlje je tudi za to kulturno sezono poleg večernega in osnovnošolskega gledališkega abonmaja že drugič razpisala tudi lutkovni abonma. Zadnja tj. druga predstava v tem abonmaju je bila v sredo, 18. januarja ob 9. in 10. uri v kino dvorani Delavskega x*moix. Popravek V prejšnji številki nam je v prispevku Osmi zvezek Enciklopedije Slovenije na strani 20 pobegnil del stavka. Pravilno je: "Pri geslu pediatrija je omenjen začetek otroškega zdravstva v Trbovljah z dr. Ludvikom Krambergerjem". Piscu prispevka Tinetu Lenarčiču in bralcem se opravičujemo. Uredništvo Ne prezrite... Zagotovo se še spomnite baletne predstave Hrestač konec decembra, saj je bila odlično pripravljena in zelo toplo sprejeta med občinstvom. Vanjo je bilo vloženo veliko truda. Zato se bodo baletke zagorske Glasbene šole L februarja ponovno predstavile v zagorskem Delavskem domu. Dve predstavi bosta za vrtec, OŠ dr. Slavka Gruma in za nižjo stopnjo OŠ Toneta Okrogarja. Za tretjo predstavo se še dogovarjajo. Ker dober glas seže v deveto vas, bodo baletke nastopile tudi po Sloveniji. Čakajih naporen mesec. 3. februarja bodo nastopile v Bohinjski Bistrici, 7. februarja v Moravčah, 25. februarja v ljubljanskih Španskih borcih, za nastop v Gornji Radgoni pa še ni določen datum. Denisa Huber doma Trbovlje. Obakrat se je lutkovna skupina Lučka iz VVZ Trbovlje predstavila z lutkovno igrico marinke Bučar O ježku, ki je našel... ZKO Trbovlje je v torek, 24. januarja, v DD Trbovlje organizirala drugo abonmajsko gledališko predstavo za osnovnošolski abonma - za učence od 5. do 8. razreda. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je uprizorilo mladinsko igro Dese Muck: Kdo je ubil zmaja? T.L. Zagorje Učenci zagorske Glasbene šole bodo v torek, 31. januarja ob 19. uri pripravili interno produkcijo. Vrata GŠ so odprta vsem ljubiteljem glasbe! D.H. Litija V Kinu v Litiji je bilo v četrtek, 12. januarja, do sedaj najbolj obisakano filmsko gledališče. Na sporedu je bila ameriška ljubezenska drama Ko moški ljubi žensko, film o srečno poročenem paru z dvema otrokoma, ki ga resno ogrozi alkohol žene in matere. Knjižnica je v torek, 24. januarja, pripravila kar dve dejavnosti za otroke. V Šmartnem je bila ob 18. uri igralna ura s knjigo za otroke od 4. do 10. leta starosti z naslovom Zima. Otroci so slišali dve pravljici in se pogovarjali, katere živali pozimi spijo in te živali tudi risali in barvali. V Litiji pajebilaob 17. uri za otroke od 6. do 10. leta starosti igralna ura v angleščini. M.F. Z--------------- ” Parnasova pota Uredila Denisa Huber Vlado Garantini Poker Življenje-poker. Čar igre-izgubljanje. Drhtiš. Goriš. Izgoriš. Kupček pepela prepljuskajo trave. Čeprav je ime Ivana Hudnika verjetno marsikomu manj znano, je za njim že dolga in uspešna glasbena kariera. V zabavni glasbi je sodeloval s skupino Boutique (uspešnica Tanja), 12. nadstropje (hit Zelene livade s teboj), pri snemanju pa je pomagal mnogim znanim slovenskim izvajalcem. Čuki, Helena Blagne, Pop design... Verjetno je največ uspeha doživel, ko je pel pri narodno-zabavnemansamblu Marela. Pred približno dvema letoma se je odločil za solistično kariero. Njegova prva kaseta, ki jo je izdal pod imenom Ivan-hu, se je zelo dobro prodajala. Tako je lansko leto izdal že drugo, Zvezde. Tik pred novim letom pa je v trgovine prišel še njegov CD z istim naslovom, na katerega je ob novih dodal tudi stare pesmi, kot posebni bonus je na CD tudi venček njegovih največjih uspešnic. Kaže, da obilica nastopov, snemanja z drugimi pevci ter skrbi za družino, Ivan še vedno najde čas za nove izzive. Tako je postal glasbeni urednik nove radijske postaje Ognjišče, z Ireno Vrčkovnik pa je ob dnevu Slovenske državnosti prepeval diplomatskemu zboru na sprejemu v Vatikanu. Z Ireno sta še enkrat združila moči in sicer sta na prireditvi slovenske Karitas v Celju, lani zapela pesem Imejmo se radi. Kot pravi Ivan, bosta z Ireno še sodelovala, najprej pa je na vrsti predstavitev njegovega CD. Ivan Hudnik je prav gotovo pevec, ki po nekakšni krivici še vedno ni tako popularen, kot bi lahko bil. Ima svoj krog poslušalcev, oboževalce, dobre pesmi... Le večje popularnosti ni. Seveda na vse zapisano gledam predvsem s stališča, koliko pevcev je v Sloveniji, ki sploh ne znajo peti, ob njihovi glasbi pa se ti obrača želodec. Imen ne bom zapisal. Vsakdo jih pozna, saj njihovo "kvazi" glasbo pozna vsak. Pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili kakšnega imena... L Tomaž A. Štojs Duo z dokaj nenavadnim imenom sestavljata glasbeno prekaljena mačka Čili in Dino. Fanta igrata dance tehno glasbo, ki spominja na plesne ritme, ki nadomeščajo čisto tehno glasbo po diskotekah. Njuna "delovna" doba je zaenkrat še kratka, vendar sta že posnela tri skladbe v studiu Luka v Novem Mestu. Največ od teh skladb obeta po njunih besedah pesem z naslovom Suženj strasti, druga pa je Le moja si. Tretja pesem ima naslov Vrni se in je priredba pesmi Feels Like Heaven skupine Fiction Factory, ki je bila popularna pred desetimi leti. Duo zaradi kratkega časa in nekaterih obveznosti od prej zaenkrat javno še ne nastopa. Obenem pripravljata gradivo za svoj prvi zvočni nosilec, ki naj bi izšel, ko bo znan založnik. Od članov je Dino sicer manj znan izvajalec, medtem ko je Čili slovenski glas beni javnosti znan po sodelovanju pri slovenskem božičnem Band aidu leta 93 in 94. Ti so nastopili tudi v televizijski oddaji Poglej in zadeni. Njuni načrti so čimprej izdati kaseto in CD ter nastopati, nastopati, nastopati. Njuna glasba bo vsekakor popestrila slovensko dance sceno. Tisti, ki soju slišali, lahko to že zdaj potrdijo. Rudi Špan Na zAhodu! MAjEsric, MiitAMAx) (CarnIum) (UitIe biiid, ParaIIeI, Gabrijel, Ellenn in oba otroka -Ciaran in Ruaidhri, so pripadniki nomadskega, napol ciganskega ljudstva, ki se še dandanes upira mestni ustalitvi in takoimenovani civilizaciji. Sami sebe imenujejo Travellers (v prostem prevodu Popotniki). Nisem še slišal bolj ustreznega imena za neko ljudstvo. Skozi stoletja so se na svojih popotovanjih srečevali in borih s predsodki, zaničevanjem in diskriminacijo, vendar so s pomočjo močne kulturne dediščine izgovorjene besede preživeli. Takšno ljudstvo tudi danes dejansko obstaja vsem satelitskim linkom in svetu kot globalni vasi navkljub. Njihovo življenje je prepleteno s pravo povezanostjo z naravo, miti in legendami in prav to slednje iz ust njunega dedka botruje vplivu nenevadne zgodbe na oba otroka. Otroka sta izgubila mater, za kar si oče (neupravičeno) pripisuje vso krivdo. Nerazumljivi nagon mu pravi, da je vsemu krivo mesto. Legendao Tirnanogu, belem konju "dežele večne mladosti", ki se dvigne iz morskih globin, zato z lahkoto razvname otroško domišljijo in ob pojavitvi prav takšnega belega konja se na njem oba odpravita proti zahodu, da bi ju odpeljal k materi. • Into the West je film, ki je bil v naših krajih po krivici prezrt. Mogoče so bili temu krivi umetniški plakati, ki so ga propagirali, mogoče dejstvo, da se film dogaja na Irskem in ne v Hollywoodu, vendar si cineasti v nobenem primeru ne bi smeli privoščiti takšne ignorance. Mogoče bo Na zahod pri nas doživel razcvet šele tedaj, ko se bo pojavil na videu. Dobra in presenetljivo komercialna zgodba izpod peres Jima Sheridana in Michaela Parcea si kaj takšnega zagotovo ni zaslužila. Resje, da v glavnih vlogah nastopata dva otroka (ki sta mimogrede povedano lahko marsikateremu odraslemu igralcu za vzor), vendar sta tu za posladek in vabo še Ellen Barkin in Gabrijel Byrne! Skupaj smo ju lahko videli že v Siesti, Barkinovo v Switch, Johnny Handsome, Down by Law, The big Easy, Gabrijela pa v Point of no Return in Cool World, če omenim le najpomembnejše. Režiser Mike Nevvell ima na vesti stvaritve kot sta Enchanted April in Dance With a Stranger, scenarist Sheri-dan pa ima izkušnje tudi z režijo. In Oskaiji. Njegov My Left Foot je prislužil dva. Ciaran Fitzgerald in Ruaidhri Conoy pa sta tako ali tako "najboljši in najbolj simpatičen otroški par zadnje dekade". Cineasti, vrzite svoj pogled Na zahod in Tirnanog vas bo popeljal deželi večne mladosti naproti. Tommy Magnifieo se poslavlja Se bo Magnifieo posvetil družini? Na sliki: Magnificova žena Barbara. Kot strela z jasnega je do nas prišla novica, dajeRoberto Magnifieo zaključil svojo pevsko kariero. Vesoljni Sloveniji je to sporočil v oddaji Studia city, kot enega izmed razlogov za to potezo je navedel osebne razloge. Tako pač je. Ko so postali Sokoli alfa in omega slovenske rock scene, so šli narazen. Ko je Magnifieo postal št. 1 med slovenskimi pevci, seje umaknil. Le kdo bi to razumel? Vseeno obstaja upanje, da si bo Robi premislil. TAŠ Melanholične svinje Skupina Bombe, ki zadnje čase služi kruh kot hišni bend kluba Palma, je končno izdala svoje drugo mojstrovino z imenom Melanholične svinje. Na kaseti se najde marsikaj zanimivega in vrednega poslušanja. Sicer pa člani benda ostajajo zvesti samim sebi in se ne dajo speljati v preveč komercialne vode, kot je to storil pred njimi že marsikateri zapriseženi rocker. Po zadnjih govoricah so razni cenzorji predvsem na nacionalnem radiu že pošteno nabrusili nože in se kar nekako ritualno vrgli na rezanje njihovega dela. Bomb verjetno to ne moti preveč, saj imajo na zalogi precej pesmi, ki ne morejo biti sporne niti pri najbolj puritanskih "obrezovalcih". Še naprej veselo nažigavajo po svoje in to predvsem v klubu Palma vsak četrtek. J.N. Konec pouka Dijaki drugih letnikov Gostinske šole iz Zagorja so na nek način že končali pouk v letošnjem šolskem letu. Verjetno se mnogi sprašujete, kako j im j e to uspelo! Ne, niso bili tako zelo pridni, da bi jim ravnateljica podarila nekaj mesecev počitnic in zabave, kje pa. Bodoči kuharji in natakarji bodo sedaj šest mesecev utrjevali svoje znanje v gostilnah, bifejih in še kje, kjer bodo opravljali obvezno prakso. Upamo, da bodo od prakse odnesli čimveč znanja in koristi. S.G. Za hitrejšo vrnitev v šolo Dijaki Ekonomske šole Trbovlje se sedaj že nekaj časa ne učimo računovodstva (le ob redkih priložnostih), do nedavnega pa nismo imeli tudi gospodarskega poslovanja (sedaj sta prof. Šerbec nadomestila dva bivša dijaka naše šole, tako da bomo gospodarsko poslovanje vsaj malo obvladali). In sedaj si verjetno mnogi postavljate vprašanje, zakaj tako. Zato, ker sta naši profesorici Zdenka Grilc in Nives Šerbec zelo zboleli in morata zato doma počivati in skrbeti, da bi se njuno zdravstveno stanje hitro izboljšalo, tako, da bi lahko čimprej spet razlagali snov svojini dijakom. Vsi dijaki pa želimo prof. Nives in prof. Zdenki veliko zdravja ter čimprejšnjo vrnitev med dijake. S.G. & Zasavska smučarska kraljica Tanja Jerman je dijakinja drugega letnika Ekonomske šole iz Trbovelj. Stara je šestnajst let, po horoskopu je rak in že pri dveh letih jo je oče Drago prvič postavil na smuči, na katerih trdno stoji še danes, kajti Tanjaje zagrizena smučarka. Tekmovati je začela v prvem razredu osnovne šole. Njeni treningi se vrstijo dan za dnem in vsak dan trenira približno štiri ure. Poleti se pripravlja na tekmovanja s kondicijskimi treningi, pozimi pa se dopoldan odpravi v šolo in popoldan na bližnja smučišča. In kadar ima šolo popoldan, preživi na belih strminah dopoldneve. Z nj enimi številnimi treningi in velikimi napori so se začeli vrstiti tudi vidni rezultati. Tanja nam j e zaupala le nekaj najboljših. Leta 1991 je bila mladinska državna prvakinja, na pokalu Lokajemed pionirji dosegla drugo mesto, peto mesto je dosegla na državnem prvenstvu, ko je tekmovala med mlajšimi mladinkami, odlično seje uvrstila tudi na tekmovanju Topolino in Pinochio v Italiji. Najraje smuča v Francoskem Tignesu in na domači Medvednici. Včasih pa njeno pot prekrižajo poškodbe. "Imela sem zviti obe nogi, ki sijih nisem nikoli dovolj pozdravila, ker za to nisem imela časa. Zaradi težav s križem, ki me pestijo že dve leti, nosim pas Valeo, za tiste, ki ne veste, kaj oz. kakšen pasje to, naj povem, da takšen pas uporablja tudi Andrej Miklavc." In kateri so Tanjini vzorniki. Med svetovno elito sta to Katja Seizinger in Ginter Madder, med Slovenci pa Mitja Kunc, Rene Mlekuž, Katja Koren in Urška Hrovat. Vendar imajo naši asi sponzorje, katerih pa Tanja nima. "Sponzorja j e zelo težko dobiti in upam, da ga bom kljub vsem težavam tudi jaz dobila." Tanja je srednješolka. "Šolo in smučanje težko usklajujem, največ težav mi dela matematika in tisti predmeti, za katere rabiš razlago. Veliko mi pomagajo sošolke, ki razumejo, daje težko usklajevati šolo in šport. Za to sem jim zelo hvaležna." Ob prostem času si Tanja dopisuje, pogovarja po telefonu, kolesari, posluša glasbo - najbolj ji je všeč skupina Green day. Ne veseli se le svojih uspehov, temveč tudi dni, ko ve, da bo za kosilo jedla špinačo in pire krompir, vse skupaj pa vedno poplakne z radinom. Tanjaje tako kot večina mladih zaljubljena. V koga? To je njena skrivnost. In kakšne so Tanjine želje za prihodnost? "Rada bi končala šolo, želim si čimveč uspehov, sreče v ljubezni, zdravja in avto Pointiec." Mi upamo, da se bodo Tanji uresničile vse njene želje in da se bo še dolgo vozila po belih strminah in dosegala vidne rezultate. Saša Grobljar fr ■ - 4 Naš odnos do umetnosti Tudi stara mama zna še veliko slovenskih pesmi na pamet. Ines Gril Predvsem mami zelo rada vzame v roke kakšno dobro knjigo, če ji le čas dopušča. Rudi Gornik Ob preznikih v družini vedno zapojemo in prav lepo je slišati prelivanje starejših, mlajših ter višjih in nižjih glasov. Mihela Bola Jaz rišem, brat pa piše pesmi. Nina Kotar Za petje se bolj zanimamo, pojemo zlasti na rojstnih dnevih. Janez Selevšek Mislim, da vsi vemo, kaj pomeni umetnost in jo tudi spoštujemo. Damjan Gajšek Jaz sem srečna na svoj žalostni način. • Urška Gonda Najraje rišem in poslušam glasbo. Rada tudi hodim v gledališče in na koncerte. Nataša Vodeničar Brigita še ne zna brati, vendar rada gleda slikanice in trga slovarje ter druge knjige, seveda jih tudi prebarva. Davor Sivec Umetnost me ne zanima, toda cenim vse tiste, ki se ukvarjajo z njo. Tomaž Slakan Vsi bi morali bolj obiskovati kulturne prireditve, vendar pa v Trbovljah nimamo kaj dosti priložnosti. Petra Frelih Mi ne gledamo na književnost kot na nekaj staromodnega. Estera Hribar Umetnost izgublja svojo vrednost, vendar pa se najdejo ljudje, ki jim umetnost veliko pomeni. Mitja Štruc Če bi mi med počitnicami kdo rekel, naj preberem kakšno Prešernovo pesem, bi mislil, da se mu je zmešalo. Takrat berem le športne časopise. Matjaž Grošelj V naši družini imamo zelo radi literaturo, zato imamo zelo veliko knjig. Damjan Flere Na televizijskem ekranu smo opazovali slikarja, kako riše. Oče je pritisnil na pilota in izjavi, da je nor. Takoj se je vnel prepir med sestro in očetom, kdo in zakaj je nor. Vstal sem, zaprl vrata, saj me s ta vri tako ali tako ne zanimajo. Robert Novak, vsi OŠ Trbovlje, 8.b Tebi Ko v tihih nočeh se ozrl boš nazaj, takrat zagledal boš moj obraz. Mogoče ti bo žal, mogoče boš še upal, mogoče ti solza spolzi po licu, in se ustavi na ustnicah, ki sijih nekoč ljubil. Mirjana Naši psički Moji psički je ime Medica. Je nemška ovčarka, vendar ni čistokrvna. Staraj e šest let. Imam jo na Kopitniku pri stari mami in pri starm atu. Imamo j o za ograjo, ker je nevarna. Ko pridem k njej ji prinesem kosti. Včasih jo spustimo, da se z njo igram. Imam jo zelo rada. InesTošič Doma smo imeli psa Piksita. Bil je bele barve. Ko smo ga dobili, je bil nagajiv kuža, sčasoma pa je odrastek Postal je čuvaj. Takrat smo bili doma še v bloku, zato je bilo težko. Sosedje niso upali domov. Strah jih je bilo psa. Mami seje odločila, da ga bomo prodali. Dobila ga je moja prijateljica. Kmalu so tudi oni dobili psa, Piksita pa so ubili. Zdaj smo doma na kmetiji in imamo dva psa. Vendar ne prekašata Piksija. Romana Vajdič Imamo psa, ki mu je ime Max. Je rjave in črne barve in brez repa. Vsak dan ga grem nahranit. Je zelo hud pes, zato grem k njemu vedno z atom. Naš Max se zelo boji vode. Če ga razjeziš, pokaže velike zobe, zarenči in te lahko ubije. Želim si, da bi Max še dolgo živel. Ana Rus Živim na kmetiji in imamo veliko živali. Najbolj pri srcu mi je kuža Piko. Ko pridem domov, me že zvesto čaka. Ko grem v šolo ali kam drugam, me pospremi. Ob sobotah je najbolj vesel, ker ga skrtačim. Kadar sva doma se velikokrat pogovarjava. Moj kuža Piko je res pameten. Vse razume, kar mu človek reče. Boris Peklar Imam psa, ki mu je ime Dim. Star je dve leti in pol. Zelo rad se igra. Je poljski ovčar ali kuvaš. Zelo sovraži mačke. Ima veliko kočo. Kupili smo ga v Ljubljani. Je bele barve. Zraven njega smo kupili še Belo, njegovo sestro, ki smo jo sedaj prodali v Radeče. Urška Belaj Moja psička Drina je zelo pridna. Ko sem jo dobil, sem ji rekel sedi, a me ni poslušala. Ko sem stopil k njej, se je usedla. Pobožal sem jo in odšel stran. Čez nekaj časa sem prišel k njej in ji spet rekel sedi. Psička seje takoj usedla. In od takrat me vse uboga. Lojzi Kovač Hugo Naš Hugo je učenjak. Zaklade išče in vsakogar obišče. Naš Hugo je veseljak. Z njim se poigraj pa te dolgo ne bo nazaj. Naš Hugo je frajer, naš Hugo je tip, on je najboljši ta hip! Violeta Kos, 4. a OŠ Ivana Skvarče llltfllliMI :-v-5 F 'u/'-' Zimsko prečkanje Kaminsko Savinjskih Alp Trbovlje - Član AO PDSebastjan Jančič je v dneh od 11. do 13. januarjaopravil zimsko prečenj e Kamniško- Savinjskih alp. Že nekaj časa seje pripravljal na ta podvig, ko pa so se ponudile ne le materialne, fizične in psihične pač pa tudi vremenske možnosti, seje lotil tega velikega podviga. Odločil seje, da prečenje te gorske verige opravi v enem kosu. Kljub nizkim temperaturam, saj je bilo v tem času na tej višini -16 stopinj Celzija in izredno hudem vetru, kije takrat pihal ne le v dolinah, pač pa še z mnogo večjo hitrostjo in močjo še posebno v gorskem svetu, je svoj načrt v celoti izpeljal. Na negotovo pot se je podal z začetnim vzponom na Kokrško Kočno (2475), nadaljeval skozi Dolsko škrbino naGrintovec (2550). Prečenje je nadaljeval preko Mlinarskega sedla na Dolgi Hrbet (2334), od tu pa je potem priplezal na Štruco (2457) in Skuto (2532). Kljub hudemu mrazu j e s prečenjem nadaljeval in vztrajal v boju z vetrom, ki je nekajkrat grozil, da ga bo odnesel spoti v dolino oz. globino. Prvič je bivakiral v bivaku pod Skuto. Tu pa so bila vrata bivaka močno zadelana s snegom, tako, da je trajalo uro časa, da je vrata bivaka sploh odprl. Naslednji dan jeprečenje začel v vzponom na Tursko goro (2251), se spustil v Kotli če in pod Brano (2252) prispel na Kamniško sedlo (1903). Tu je v zimski sobi planinske koče bivakiral drugič. Za drugo bivakiranje se je odločil zavoljo velike utrujenosti še iz prvega dne. Prvi dan gaje temeljito utrudil, bilo je izredno na-porno. Upoštevati je namreč treba dejstvo, daje s seboj nosil 26 kg opreme in hrane, kar pa seveda niso mačje solze, še posebej ker je bil povsem sam. Tretji dan je po drugem bivaku nadaljeval s prečenjem pod Planjavo (2394), se povzpel na Babo (2244) in se spustil na Korošico (1808) od koder se je povzpel šena Ojstrico (2350). V povratku seje spustil v Kamniško Bistrico, v večernih urah se je vrnil v Trbovlje. Med potjo seje dvakrat srečal s snežno nevihto, tako daje domala v ledenem oklepu nadaljeval s prečenjem, obstajala pa je tudi nevarnost, da bi zašel s poti, kar pa se ne bi dobro končalo. Še sreča, da Sebastjan vrhove in stene gora dobro pozna iz prejšnjih vzponov, kar jev času, ko so vrhovi in pot zaviti v gosto meglo še posebno pomembno. Namarkacije se v takšnih priložnostih ni mogoče zanesti, ker so pač večinoma pokrite s snegom. Edino, kar je bilo dobro na vsej poti je bil spihan in trd sneg. Težave je imel tudi s hrano, saj mu je vsa pomrznila. T.L. ROKOMET Junak Senčar Rudis Rudar - Fructal 23:22(14:10) Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 500, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). Rudis Rudar: Krauthaker, Medved 1, Fajdiga 3, Žibret, Vrbnjak, Kosec 4, Lipovšek, Senčar 4, Čater 2, Čop 4, Voglar 5, Lesjak. Fructal: Race, Kovšca, Boršo 5, Cencič, Pajntar 8, Kurbanovič, Žvokelj 1, Bodiroža 5, Leban, Miškovič 2, Krajnc 1, Turk. Trboveljčani so začeli dobro in kot kaže se je domača trojka Kosec, Čop, Senčar na zunajih položajih zelo dobro ujela, zato pa je moral trener Žagar narediti kar pogumno potezo in v prvo postavo ne uvrstiti CeljanaČatra. Trboveljčani so ves čas držali niti v svojih rokah in v 40. minuti vodili še s šestimi zadetki prednosti. Gostje so večkrat menjali igro v obrambi kar je zmedlo domače igralce, ki so nevarno popustili, poleg tega pa v zadnjih minutah zastreljali še dve sedemmetrovki. Dvorana je bila na nogah, sirena pa je pri rezultatu 22:22 označila konec tekme. Sodnika sta domačim dosodila še dcvetmetrovko. To je mojstersko izvedel 22-letni Zagorjan Zoran Senčar in tako zagotovil zmago in obe točki domači ekipi. B.K. Sodniki in slaba igra v prvem polčasu Slovan - Inžiniring Šarbek 22:16 (10:6) Dvorana Kodeljevo, gledalcev 200, sodnika Poiežnik (Ce) in Kepenšek (Rečica). Slovan: Franetič, Špur, Andrejič 3, Drole, Šolaja, Počervina 6, Jerkovič 1, Novak 1, Podpečan, Kastelic 2, Peternel 4, Hrovat 4. Inžiniring Šarbek: Ulčar, Dobravec 1, Bilbija 2, Privšek3,Zupan, Belič 3. B. Kogovšek, Mandelj 5, Ver-bajs, Kralj 1, Gradišek 1. Lilijani nimajo in nimajo sreče. V petek se je na treningu poškodoval Robi Špelič. Zanj pa je sezone konec saj je srečanje v Ljubljani gledal s tribune, na nogi pa je imel longeto. Sicer so domači derbi z začelja lestvice začeli bolje in povedli s 3:0. Svoje sta na začetku srečanja naredila tudi slaba sodnika, tako daje domačim uspelo narediti razliko pet zadetkov, v drugem polčasu pa tudi deset. Lilijani so naredili preveč napak, da bi lahko resneje ogrozili domače, ki tudi sicerni so ravno blesteli, a vseeno zasluženo zmagali. Šarbki se bodo morali pripraviti na veliki zasavski derbi z ekipo Rudis Rudaija, ki jo morajo premagati, če si hočejo zagotoviti boljši izhodiščni položaj pred pričetkom play outa. S.K. Prijateljsko s Prulami Inžiniring Šarbek -Prale 29:21 (9:11) Med tednom so rokometaši Šarbka odigrali prijateljsko srečanje z drugoli-gašem Prulam ter jih premagali z 29:21. Največ zadetkov za Šarbke je dosegel Bilbija 7, Belič 6 ter Privšek 5. Domači trener je dal možnost igranja vsem, ki so mu na razpolago, vendar pa lahko rečemo, da vsi ponujene priložnosti niso izkoristili. S.K. Zmaga s Sevničani Trbovlje - Tekmovanje v južni skupini državnega prvenstva v rokometu za dečke rojene leta 1980 in mlajše se je nadaljeval v Radečah, kjer je bil na sporedu drugi letošnji derbi med ZRC Rudarjem in Lisco iz Sevnice. Prvo tekmo so dobili mladi Sevničani, tokrat pa so se varovanci trenerja Toneta Medveda oddolžili z enako mero: zmago s petimi zadetki razlike. Bilo je 17:12, najboljši strelec srečanja pa je bil Predrag Millnkovič, ki jekar sedemkrat premagal nasprotnikovega vratarja. V ostalih dveh tekmah ZRC Rudar in Lisca nista imela težav z ekipo Radeče Papiij a. Trboveljčani so zmagali s 23:5 (Teržan 6, Arlič 5 golov), Sevničani pas35:10. ZRCRudarin Lisca Sevnica z enim porazom vodita na prvenstveni lestvici, Radeče Papir je doslej enkrat zmagal, na zadnjem mestu pa je trenutno še brez osvojene točke Dol Alis-R. S.F. KOŠARKA Prvi poraz Dallas Slivnica - Iskra Litus 93:92 (41:50) Maribor, dvorana Tabor, gledalcev 70, sodnika Fekonja (LJ) in Tomas (NM). Dallas: Boštjan Novak 6, Razdenšek 7, Sulič, Oček 30, Borkovič 2, Čovič 24, Bojan Novak 24. Iskra: Kandžič27, Bassin 2, Peterlin 17, Polanec 10, Narat 20, Bošnjak 11, Šiško 5. Izredno slab avtobus, zamuda, slabo vreme in neobičajna ura (16.00) so naj več pripomogli k slabi igri Iskre Litusa, ki je šepala predvsem v obrambi. Najbolj je bil za Lilijane katastrofalen drugi polčas. Kljub temu, da so v 30. minuti že vodili s 16. točkami, pa po odhodu Polanca in Bošnjaka s parketa zaradi petih osebnih napak niso več mogli ohraniti prednosti. K prvemu porazu Litijanov v tej sezoni sta pripomogla tudi sodnika, ki sta tokrat sodila izjemno slabo. M.Š. Nova zmaga in točki Idrija - Iskra Litus 76:88 (41:44) Idrija, modra dvorana, gledalcev 500, sodnika Kavčič in Povše (oba LJ). Idrija: Gorjup 8, Rupnik 25, Tiringer 10, Mihelj 2, Kastrin, Maček 12, Stipaničev 19. Iskra Litus: Kandžič 19, Bassin 3, Peterlin 22, Polanec 4, Narat 28, Šiško 19. Lilijani so odšli na vroči idrijski parket brez kaznovanega Željka Božnjaka, odsotnega Jocoviča in poškodovanega Deleža na, vendar jim je z izredno motivacijo uspelo zmagati. V prvem polčasu sta bili ekipi obeh taborov precej izenačeni, medtem ko so v drugem polčasu domačini v uvodnih minutah zaigrali precej slabše. Nato so v 36. minuti le uspeli izenačiti. Kljub temu so jim Lilijani le ušli in medtem, ko so domačini poskušali z meti od daleč, so gostje pobirali žoge pod košemi in s protinapadi večali razliko. M.Š. Vendarle zmaga Zagorje - Slovenska Bistrica 88:63 (49:35) Zagorje, dvorana OS, gledalcev 80, sodnika Kalar in Valič (oba KR). Zagorje: Murn, Ponjevič, Že četrto leto zapored naše uredništvo pripravlja glasovanje za najboljše športnike Zasavja v preteklem letu. Letos smo se odločili za drugačen način glasovanja, tako da boste svoje glasove lahko oddali vsi, ki si to želite. Edino, kar boste morali storiti je, da boste na glasovnico napisali po enega izmed kandidatov, ki so predstavljeni spodaj (v kolikor bo na glasovnici ime, ki ga ni med kandidati, takšne glasovnice ne bomo upoštevali) in glasovniso na dopisnici ali v pismu poslati na naš naslov: Zasavc d.o.o., C. 20. julija 2c, 61410 Zagorje s pripisom Za športnike Zasavja 94. Kdaj in kje bo prireditev, nakateri bomo proglasili zmagovalce naj zaenkrat ostane še skrivnost, glasovnice pa bomo objavili v štirih številkah časopisa Zasavc (19.in 26. januarja ter 2. in 9. februarja) upoštevali pa bomo vse, ki bodo na naš naslov prispele do vključno 15. februarja. V kolikor želite izbrati svojega športnika Zasavja, nam pošljite izpolnjeno originalno glasovnico (fotokopij ne upoštevamo). Ob koncu glasovanja bomo izžrebali tri srečneže, katerim bomo podarili karte za zaključno prireditev, zato nikar ne pozabite napisati tudi svojih podatkov. Število poslanih glasovnic je neomejeno (posameznik lahko pošlje tudi več glasovnic), prosimo pa vas, da izpolnete vse rubrike. Pri športnicah lahko glasujete med Alenko Ličar,Metko Lukančič Aljo Perger in Nino Podlesnik, med športniki med Vilijem Gučkom, Sasom Korbarjem in Urošem Stoklasom, med ekipami med Strelsko družino Alojz Hohkraut, Rokometnim klubom Ornikom Rudar in Kcglašklm klubom Dadas Rudar in med trenerji zaToneta Medveda, Janija Hrena ali Petra Kauzerja. Gladka zmaga Slovenije Hrastnik - V tamkajšnji športni dvorani seje nmiuiipcttikodvijalzaimmvnaruizno (eniški dvoboj, na katerem sta se merili reprezentanci ,Slovenije in Danske. V srebanju prvega kroga evropske ženske namiznoteniške lige je oslabljena slovenska repat veniaca, ki je nastopila brez Polonc Čehovin po pričakovanju zlahka odpravila objektivno slabšo dansko vrsto in si s lem praktično že zagotovila obstanek med evropskimi prvoligaškimi repre/enrancami. ■; špši;:;;jj;::;;::;j S: j::; jejjjjjpjjššjjjijo;:;:; ;ši; :š:š::j:;:j:j:o:::j Sieč.mie. k.nerga -i |e /a naše la/mete ogledalo rikoidn« stevilugled.ikvv ic posvetu i/polnilo pričak' >v;mja prizadevnih ht astniških organizatorjev, ki Sti teko po več kot šestih letih pripraviti Hi.iMmčaii.nn kv.tliivirio ii.iiiii/n.itt-iiiskti pri reditev ter tako neposredno obudili spomin na zlata 80 - teta hrasUtiškega namiznega icnisa. k-je hi!,. priredi levili tekmovanj na pretek. J.P. V Ferjančič 19, Čop 28, Poznič 5, Lavrač 2, Remic 6, Kofol, Koren 14, Kas tiger 3, Kranjc 9, Omahne 2. Slovenska Bistrica: Kozar 12, Rahlej 2, Prepelič 3, Mijovič 11, Brumec 6, Šljivar 10, Raj ter 15, Dedič 4. Zagorjani so v zadnjem kolu proti Slovenski Bistrici zaigrali bolj poletno kot v Mariboru, kjer so doživeli tretji poraz. Veliko bolj je razveseljivo, da so domači dosegli zmago, saj so bili pcšktdovani Kofol, Kastigcr in Murn. V uvodnih minutah so začeli Zagorjani z agresivno igro v obrambi in na polovici igrišča preprečevali vsakršne mete za tri točke. Žoge pod košem sta pobirala Koren in Remic, to pa je v hitrih protinapadih izkoriščal Čop. Razlika je hitro narasla na 20 točk, nato pa je trener domačinov postavil consko obrambo, vendar pa jim tudi to ni pomagalo. Na svoj račun so prišli malo številni gledalci, saj so Zagorjani pokazali hitro in atraktivno igro. D.G. Laščani v play off Hrastnik - Košarkarji Pivovarne Laško so si štiri kroge pred koncem prvenstva A-2 lige že zagotovili sodelovanje v končiči prvenstva v katerem bodo ob najboljših osmih ekipah A-l lige sodelovali tudi štirje najboljši A-2 ligaši. Njihova sobotna žrtev v hrastniški dvorani je bila mlada ekipa ljubljanske Smelt Olimpije, katero so Laščani brez težav premagali z 94:62 (42:28). Najučinkovitejša v vrstah Laščanov sta bila Staro-vasnik (24) in Dornik (23). J.P. KEGLJANJE Rekord Urbanca Triglav - Dadas Rudar6:2 (5446:5155) Urbanc - Mažgon 993:861, Beber - Goljuf 835:871, V.Oman- Hribar 857:851, M.Oman-Gantar 895:824, Štrukelj - Stoklas 918:911, Juvančič Izgoršek 948:827. Vodilno moštvo v ligi je tudi brez odličnega Benedika seveda doseglo pričakovano zmago. Še posebej je blestel reprezentantBorls Urbanc, ki je postavil nov rekord kranjskega kegljišča. Na drugi strani so tudi Trboveljčani zadovoljili. Goljuf in Hribar sta uspela celo zmagati, najboljši izid pa je dosegel Stoklas, ki je bil tudi na robu uspeha, a je na koncu z majhno razliko izgubil s Štrukljem. S.F. Še ena zmaga Triglav - Rudar 3:5 (2343:2357) M.Jerala - Podlesnik 405:415, Fleischman -Burja 396:389, Bcldjan -Hočevar 394:374, Nepužlan - Tušek 387:384, Cof - Sobočan 381:388, J .Jerala - Lopan 380:407. Trboveljske kegljavke so tudi v prvi tekmi drugega dela prvenstva zmagale v gosteh in se tako utrdile na odličnem tretjem mestu. V začetku jim sicer ni kazalo najbolje. V prvih štirih posameznih dvobojih je točko osvojila le Nina Podlesnik, ki je bila tudi tokrat najboljša v gostujoči vrsti. V zadnjem paru sta obe Rudarjevi igralki zmagali, izkušena Štefka Lopan pa ob tem še z dovolj visoko razliko. Trboveljčanke so tako skupno zrušile 14 kegljev več, dobile še dve dodatni točki za boljši skupni rezultat in dosegle nadvse pomembno zmago. S.F. Rekord Eha Trbovlje - S prvim krogom drugega dela prvenstva so začeli tudi v nižjih ligah. Kljub porazu s 5:3 v Medvodah v srečanju druge lige z domačim Hidrom veljajo še posebne pohvale kegljačem hrast-niškega Eha. Ti so s skupno 5320 podrtimi keglji postavili klubski rekord. Še posebej se je izkazal Zagorjan v hrastniški ekipi Zlatko Drame, ki je podri kar 942 kegljev in bil najboljši posameznik tekme. Tudi Ludvik Duh (910) in Vojko Šeško (905) sta premagala znamko 900 podrtih kegljev, Jože Drame in Jože Tomše sta podrla 856, Miran Jazbinšek pa 851 kegljev. Uspešna j e bila tudi druga ekipa Dadasa Rudarja, ki je v tekmi zahodne skupine medregijske lige s 7:1 premgala Rudarja iz Črnomlja. Najboljši posamezniki tega obračuna so bili Branivoj Golič (876), Iztok Cene (872) in Martin Kos (870 podrtih kegljev). S.F. STRELJANJE Odlični Trboveljčani Trbovlje - 22. januar bo ostal v analih SD Alojz Hohkraut zapisan z velikimi črkami. Na mednarodnem tekmovanju v Rušah, na katerem je sodelovalo kar šest reprezentanc, se je zbrala vsa smetana streljanja, za Slovenijo pa je poleg Rajmonda Debevca nastopil tudi Sašo Korbar. Poleg reprezentanc je bilo na turnir povabljenih tudi nekaj kandidatov, ki lovijo normo za udeležbo na bližajočih se mednarodnih tekmovanjih, med njimi pa je bil tudi trboveljski mladinec Oto Strakušek. Oba Trboveljčana sta svoj nastop opravičila, še več, dokazala sta, da sodita v vrh sovenskega streljanja s puško, ki po dosežkih visoko kotira tudi v evropskem w m|lojdo|iA8 'Z mjunflfi 'azjos : [ b>[ub8q VNIW1S ‘fNONIOHVM ‘OTVSId ‘OVHHVIAIOH >13.1.3 >90 ‘VHlVa 'HV3I ‘H9V ‘NOHN 'VSV"M‘OL‘VNOkMIS ‘1N30S3TOGV 'POŽELO 'V1VM Špelin bz ejjubzuji K KATKE OMCLC& Na litijskega župana Mirka Kapljo so se skopale vse tegobe tega sveta. Najprej mu nagajajo občinski svetniki, potem pa še njegovi košarkarji po rekordnem nizu zmag prvič klonejo. V slovenski politiki prihaja do tektonskih premikov. Prvak SLS Marjan Podobnik je na prireditvi v Litiji prepeval Milanu Kučanu. Prvi slovenski borznik Dare Sadar je preživel burno, a uspešno leto. Dedek Mraz gaje za pridnost bogato obdaril: pod jelko mu je pustil rogaški hotel Donat. S vein direktor Miro Štrajhar ima z ženskami vse več uspeha. V Kolnu je bil z Leonoro in Saro, doma so čakale Katja, Pika, Eva... čcsr/rk cfleMtAclj/a/ c&stvta/ Ltv pozdutAjtljsO/ Tokratni prejemnik naše čestitke je premier Janez Drnovšek, ker se je izkazal z varčnostjo v prvih dveh letih vladanja. Za prvo polovico mandata je porabil le šest ministrov ali samo tretjino vseh, ki jih ima na voljo. Druga polovica mandata pa naj bi bila še bolj varčevalna in - po začetnih obrambah sodeč - poraba ministrov še manjša. V Hotiču se je na večerji zbralo \ 76 imenitnih ribičev, ki so pred \ tem cel dan preganjali sulce po j L j Savi okrog Litije. Če bi ^ j povečerjali svoj ulov, bi si vsak ? lahko privoščil cel centimeter,.--.^,. 7 'Ščuke. Ribičev, udeležencev "" tradicionalnega lova na sulca, se je namreč usmilila le ena sestradana ščuka. Kbo so ^ v ♦ v fcrzavm seti? Razparale so se občine in gledal sem..., bi rekel Seliškarjev Tone zdaj, ko so se občine razpolovile na občinski in državni del. Župane, šefe slabših, občinskih polovic, poznamo iz volilnega časa. Zato tokrat o šefih državnih podružnic po Zasavju. V Hrastniku je država to čast in odgovornost poverila Stanetu Kirnu, prej predsedniku občinske vlade. Kirn je le eden med kar velikimi bivšimi izvršniki, ki mu je ratalo. Brane Milinovič pa je po porazih na občinskih volilnih tekmah krajši konec potegnil tudi tu. V Litiji resda desne stranke obvladujejo parlament, a vse jim le ne gre po maslu: županje iz liberalne demokracije, šef države pa iz združene liste: Marjan Mali seje resda rodil kot Mali, zdaj pa je že čas, da se preimenuje v Marjana Velikega. V Trbovljah imajo uvoženega šefa državne podružnice, MariborčanaMatjaža Štrakla. Čeprav doslej znan predvsem po tem, da je bil zaradi porodniškega dopusta nekaj časa odsoten, je v šefovski tekmi nadigral bivšega župana Franca Majnardija, ki jepotem šel s trebuhomzakruhom v Ljubljano. Razplet v Zagorju je bil podoben hrastniškemu: državno krmilo je prevzel bivši premier Vladimir Kojnik. V Zagorju je bila v igri tudi edina ženska, že vrsto let občinarka in skoraj do volilnega konca tudi županska kandidatka Majda Drnovšek. loto brezposelnih Našim zvestim hazarderjem smo dolžni Še j i ^ rezultate zadnjega, decembrskega žrebanja na j ktr Lotu brezposelnih. V naslednjih krajih so bile * izžrebane naslednje številke:. Hrastnik 04 7 2 I Litija 1077 issozv.-.v.-.v.v.ssv.-.v.v.v.v/.v.v.v.v.v.v.v.v/.v/.-.v.v.v.v.v.v.-.v.-.-.-.v.v.v.v.' Lilija 1209 ................... ,3 211 Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANJ! k zavarovalnica triglav /O Banka Zasav Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1995 ,l" 5000002442,3 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS Q povišali znesek V LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje smo gotovinskega kredita 500.000,00 tolarje S podaljšali na asa Vse informacije v enotah Banke Zasavje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. NAROČILNICA ^ ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi Naročam j Ime in priimek Datum rojstva telefon. datum podpis PLAČEVAL: OČNINO BOM NAR sproti, trimesečno, polletno (ustrezno