ANALIZIRAJMO IN ODSTRANJUJMO SLABOSTI
Predsedniki delavskih svetov, direktorji, sekretarji osnovnih organizacij ZK ter predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij v delovnih skupnostih na območju naše občine so skupno s predstavniki občinskih družbeno političnih organizacij in naše občinske skupščine analizirali samoupravne odnose v svo-jih delovnih skupnostih v luči zadnjih plenumov ZK.
#  O nekaterih ugotovitvah
s posvetovanj delovnih skup-nosti po IV. plenumu CK ZKJ smo pisali že v prejšnji številki. Tukaj podajamo še nekaj do-datnih splošnih ugotovitev, iz katerih lahko izluščimo naj-pomembnejše naloge za na-daljnji razvoj samoupravlja-nja in demokracije.
0 Zunanje, objektivne teža-
ve nedograjenega gospodar-skega sistema (po reformi) naj bi bile eden izmed poglavitnih vzrokov za razne slabosti ne-izdelanega samoupravnega si-stema v posameznih delovnih organizacijah.
9 Notranje ovire uspešnej-šega  samoupravljanja   so  po
mnenju mnogih, na posveto-njih navzočih, v naslednjih ugotovitvah:
-    premajhna    obveščenost članov   delovnih   skupnosti   o raznih   problemih   in    pogojih gospodarjenja,
-   nezainteresiranost  delav-cev za samoupravljanje sploh,
-  nesposobnost neposrednih proizvajalcev       za       uspešno upravljanje itd.
Prav takšna kritika in iska-nje vzrokov za zagovor neza-dostno razvitega samouprav-Ijanja   je  dokaz,   da   marsikie
nosilci funkcij samoupravlja-nja ne razumejo pravilno. Zna-čilno je, da takih in podobnih izgovorov zaradi nezadostno razvitega samoupravljanja ni v delovnih organizacijah, kjer so se nosilci funkcij zavestno usmerili na načrtno vzgajo-nje, razvijanje in usposablja-nje vseh članov delovne skup-nosti za aktivno sodelovanje v samoupravnem odločanju.
% Boljša informiranost in raigledanost članov vsake de-lovne organizacije je prav v rokah nosilcev funkcij v po-sameznih delovnih organizaci-jah. Povsod so razne možno-sti, da z ustreznimi ukrepi si-stematično in razmeroma hi-tro izboljšajo tozadevne raz-mere. Predvsem je nujno po-svetiti več pozomosti vsebini intemih glasil, ki naj pred-vsem bolj preprosto, nazorno in razumljivo osvetljujejo osnovne probleme gospodar-jenja in gospodarske politike svoje delovne organizacije ter medsebojne odnose v saini delovni  skupnosti.
% Večja zainteresiranost de-lavcev za proizvodne probleme, za povečanje skupnega do-hodka itd. bo nedvomno do-sežena povsod šele takrat, ko
OB  DNEVU  REPUBLIKE  CESTITAMO  VSEM  OBCANOM,  KI  DE-LAJO   ALI  BIVAJO   NA   OBMOCjU  NASE   OBCINE.
Občinska  skupščina,  občinske družbeno politifine   organizacije in uredništvo   lista
PRVI  ŽUPAN  —   AMATER
Predsednik občinske skupšči-ne Miran GOSLAR je zaradi profesionalne zaposlitve na no-vi dolžnosti postal prvi nepro-fesionalni predsednik občinske skupščine.
bo vsak član delovne skup-nosti zavestno dojel in tudi sam čutil, da je njegov oseb-ni dohodek res odvisen od njegovega osebnega in skup-nega dela, torej takrat, ko bo v celoti stvarno uresničena de-litev po delu (o čemer smo pisali že v prejšnji številki).
% Vsi delavci so sposobni io samoupravljanje, če jih za
to stalno izobražujemo in jim stalno širimo obzorje ter zani-manje za dejansko razumeva-nje medsebojnih vzročnih od-visnosti, kakor tudi sposob-nost za analize in racionalne odločitve. Nikakor pa ni nuj-no, da prav vsak delavec po-zna in razume vse tehnične, tehnološke, ekonomske, prav-ne in druge strokovne podrob-nosti.
Gre predvsem za to, da so nosilci funkcij in vodilni stro-kovnjaki v vsaki delovni or-ganizaciji sposobni, da na preprost, nazoren in razumljiv način pojasnjujejo vsem ne-posrednim proizvajalcem te-meljno problematiko gospo-darjenja in gospodarske po-litike svoje delovne organiza-cije in sam sistem delitve do-hodkov  po  delu.
KJE SO DEJANSKE SLABOSTI V NAŠEM SAMOUPRAVUANJU?
0 Formalno soglasje s sklepi IV. plenuma CK ZKJ ni do-volj! Tako mislijo nekatera vodstva družbeno političnih organi-zacij v pretežni večini delovnih skupnosti. O tem smo tudi pisali v uvodniku naše julijske številke. Treba je začeti s konkretiza-cijo teh sklepov v lastni delovni skupnosti. Referati, razprave in sklepi IV. plenuma CK ZKJ so dali obilo smernic za nadalj-nje delo. Nujno je vse to soočiti s konkretno prakso v lastni delovni organizaciji, kajti brez tega in brez sprejetja ustrez-nih sklepov in njihovega uresničevanja bomo ostali tam, kjer smo bili.
% Upravno uradniško poslovanje delavskih svetov je ena iz-
med bistvenih značilnosti samouprovljanja v mnogih naših de-lovnih organizacijah. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov ne-razvitega samoupravnega sistema.
Ni dovolj, če delavski sveti na svojih sejah razpravljajo in odločajo pretežno le o tem, kar jim nalagajo zakonski pred-pisi. Potrebno bo nedvomno tudi več razpravljanja o samih od-nosih v delovni skupnosti, o počutju zaposlenih, o dejanskih potrebah in željah članov delovne skupnosti in  podobno.
Prav v takem zgolj upravno uradniškem poslovanju pre-težne večine delavskih svetov, v njihovem podcenjevanju polo-žaja in vloge neposrednih proizvajalcev, torej v premajhni pozornosti do vsakega delovnega človeka, je nedvomno pogia-vitni vzrok za premajhno obveščanje neposrednih proizvajalcev in za njihovo ,,nezainteresiranost" za tak sistem ,,upravno uradniškega" samoupravljanja.
% Formalno uspešno delovanje samoupravnih organov ni
istovetno z dejanskimi samoupravnimi odnosi, kajti sicer bi ne bilo raznih ostrih notranjih nesoglasij, trenj, prekinitev dela in raznih drugih tozadevih slabosti, ki so dokaz za to, da števil-nim odgovornim članom takih delovnih skupnosti ni popolnoma jasno bistvo samoupravnih odnosov (npr. Šport oprema, Torbi-ca itd.).
0 Osebna in kolektivna odgovornost in njuna zaostritev sta prav tako pomembni za pravilno razvijanje samoupravnih odnosov. Pogosto direktorji in strokovni kadri poizkušajo raz-vrednotiti samoupravne organe, češ da so delavci nezaintere-sirani in nesposobni za samostojno samoupravljanje, za odlo-čanje in podobno. Poizkušajo jim odvzeti sposobnost odločanja in odgovornosti in vendar . . . Niso redki primeri, ko se direk-tor in strokovni kadri v primeru neugodnih rezultatov skrijejo za sklep delavskega sveta, čeprav je ta več ali manj le for-malno odobril in osvojil s svojim sklepom — njihovo stališče.
% Vsebina odločanja samoupravnih organov je prav tako pomembna za pravilno razumevnje samoupravljanja. Marsikje iočujejo gospodarjenje od samoupravljanja. Mnogi namreč vi-dijo v samoupravljanju le nadležno, a nujno ,,politično aktiv-nost". Prav v takem gledanju se kaže tudi bistveno nerazume-vanje samoupravljanja.
0Način obravnavanja in odločanja je prav tako pomem-ben za samoupravne odnose v posameznih delovnih skupnostih. Niso redki primeri, ko delavski sveti na svojih sejah obrav-navajo pretežno le obrobna, manj pomembna vprašanja. O bi-stvenih problemih gospodarjenja in o gospodarski politiki de-Lovne skupnosti pa delavski sveti pogosto sploh ne razpravljajo, še manj pa seveda vsi člani delovne skupnosti.
Prcv na razumevanju in zavestnem dojemanju teh temelj-nih problemov lastne delovne organizacije je težišče zavestne zainteresiranosti vsakega neposrednega proizvajalca in njegove želje, da pri tem soodloča in da se tudi sam zavestno bori la uresničitev sprejete gospodarske politike in programa. In samo v takem prirr^ru lahko govorimo, da odnos med samoupravnimi organi in vodilno ekipo določene gospodarske organizacije temelji na osebni in kolektivni odgovornosti vseh.
% Najracionalnejša delitev dela znotraj posameznih delov-nih skupnosti in vzpostavljanje optimalne tehnološko ekonomske organizacije dela sta med bistvenimi pogoji za uspešen razvoj samoupravljanja in gospodarjenja. Samo tako bo lahko prišlo tudi do kooperacij in integracij med raznimi delovnimi skup-nostmi, ki imajo ali še bodo imeli ožje proizvodno in tržno po-slovno sodelovanje. Perspektiva našega gospodarskega razvoja gre prav v to smer.