Bozična noč pastorke. . Je največji ikriž, če siromaku umrje žena na prvem porodu in mu ostavi nedolžnega črvička v zibelki. Taka bridka usoda je zadela kočarja Blaža Bučeka na Trnovem. Kaj je hotel uboga para drugega, fcakor da se je ženil v drugič. Vzel je Glodačevo Jero iz Bukovega žlaka, ki je prišla na ikočarijo praznih rok. Julčka iz prvega zakona je še tičala v plenicah in že so govorili ljudje, da je dobila reva pisano mater v pravem pomenu. Blaž se je premaknil z drugo ženitvijo z dežja pod ikap. Jera je tako čuvala nad otročičem, da je padel s peči na tla, iko še niti shodil ni. Julčka si je pokvarila pri padcu nogo v kolenu. Maceha je utajila možu pohabo. Otročiček se je pač drl od bolečin, doikler ni bil ob glas in se je nekako privadil na bolečine v desni nogi. Julčfca ni shodila dolgo, ker ji je skrčilo nogo in je hudo šepala koj pri prvih poskusih po dveh. Jera je dobila svoje lastne otroke in Sepava Julčka ji je bila deveta briga. Pohabljena sirota je bila, niti sama na irdnih nogah, obsojena, da je prcnasala polbratca in polsestrico, in nikdo je ni vprašal, če zmore dvojno breme. Oče ni bil sirov z Julčko. Nosil ji jc z dela beli ikruh, katerega je jedla skrivaj. Prave zaščite pa ni mogel nuditi prvorojenki, saj je bil ikot bajtar obsojen na dnino in trojica otrok je bila prepuščena mačehi ter materi. Radi prevelike oddaljenosti pohabljenče ni moglo niti v šolo, da bi se bila vsaj nekoliko odtegnila težkemu delu v hiši in po prekopanem bregu. Če jo je poslala mačeha ikam k sosedom, je zvedela tamkaj v nežni mladosti, da nima prave matere, ampak — pisano. Obrazeka je bila Julčka angelsko čednega, le šepava hoja jo jc tlačila in pehala v usodo pohabljenih. Deklica se je zasmilila vsakemu, ako jo je videl, kako težko se je poganjala za delom. K poduku za prvo sv. spoved, obhajilo in birmo jo je oče nosil k fari. G. katehet se je čudil Julčkini nadarjenosti in prosjačil pri občini, da bi jl ta oskrbela izobrazbo domače šole. Občinski očetje so g. kaplanu kimali, pritrjevali, a se niso zganili v upanju, da bo mladi gospod itak skoro prestavljen in občina bo vsaj začasno rešena vzdrževanja mladinske reve. Nekako pritiščala se je Bučekova Julčka do dvanajstega leta, dasi je bila pisana majka uverjena, da jo bo pobrala smrt, predno ji bo v trajno nadlogo. Po dvanajstcm letu si je deklica vidno opomogla in je ob večjih praznikih s pomočjo palice prištorkljala v cer-! kev ik sv. zakramentom. Leto 1912 je beležil ikoledar. Julčka je stopala v trinajsto leto. Oče je že bil naprosil, da jo sprejme na spomlad dobrosrčna šivilja v uk, da bo otrok vsaj nekoliko osikrbljen za odrasla leta. Nikdo ni bil bolj vesel obljubljenega odhoda z doma nego Julčka, iki je od dne do dne bolj spoznavala ter čutila, kaj je pohabljeni pastorki — pisana mati! Na božični post prod spomladanskim nastopom šiviljskega uka je prinesel oče domov govedine za praznike. Jera ga je vprašala, če je ikupil tudi žafran in muškaplet, iker brcz teh primesi je goveja juha za psa! Mož-dninar najbrž niti znal ni, ikaj pomenita ti dišavi za kuho in se je odrezal, da na ti dve reči niti zmislil ni. Na mestu je moral seči po desetico v žep. Julčka je prejela iz ust mačehe naročilo, naj takoj odkrevsa ik trgovcu v vas po za groš žafrana in za groš muškapleta. Blaž se je ponudil, da bo že oskrbel on zahtevano, ker lahko in naglo hodi. Deklina nima prave zimsike oblcke, ne obuvala in povrh se lahko prične vsak čas snežiti znova v itak ledcni zimi. Jerina je obveljala iz bojazni, da se ne bi mož kje zapil na vasi in priklaSturil domov pijan za praznike. Julka se je podala rada na pot, ikateri je bila tja in nazaj ikos v treh urah. Na vsak način je bilo časa dovolj, da se vrne pred mrakom in temo. Dekle je štorkljalo in šepurilo židane volje po izhojeni gazi. Bila je naravnost razigrana v zavesti, da je mačeha vsaj zmerjala in pehala ne bo pri snaženju, pospravljanju in običajnih pripravah za Božič. Da bi desetice ne zgubila med potjo, jo jo shranila v usta po deželski razvadi. Na veselem pohodu proti vasi jo iznenada prešine vprašanje: Po kaj so me pa poslali v trgovino? Nikdar še ni videla ne žafrana in ne muškaplcta in povrh sta ji tudi obe neznani imeni ušli iz spomina. Naj si je napenjala možgane gor in dol, žafran in muškaplet ji nista padla iz njih. Tolažil j'O je up, da bo žc trgovec znal, ikaki dodatki spadajo v govejo juho in ji bo dal pravo. Brez vsake bojazni na neuspoh je pridrsala primeroma naglo v vas, kjer so bili ljudje poskriti po hišah. Pripravljalo se je staro in mlado na svcto noč. Iz ene hiše pa je Ie smuknil kužek in se obregnil z glasnim b.evskanjem ob njono skljuccno hojo. Sam ljubi Bog vedi, zakaj se je laježa ščeneta tako prestrašila, da jo je potreslo po celem telesu. In ravno ta potres od pet do temena je učinil nekaj, kar je bilo za njo usodepolno. Psiček se je nalajal, odstopical godrnjaje nazaj v hišo in Julka je dosegla povsem pomirjena prodajalno. Pred vstopom je segla s prstom v usta po desetico. Ni jo bilo! Padla ni nikjer, da bi jo bila zgubila. Doletelo jo je samo eno: požrla ije nenadoma denar, ko je strepetala pred psom. Kaj sedaj? Ni imela ne desetice in ni znala, po kaj je prišla. Upala se je sicer pred trgovca in mu je odikrito povedala, lcaki dve nadlogi jo tlačita in naj ji pomaga za božjo voljo. Dedec jo je poslušal do konca. Prijel jo je za roko in jo porinil skozi vrata, ker toliko nespameten ni, da bi nasedel čisto tuji potepenki! Solze prebridke zavesti so se ji udrle po licu v negotovosti, kaj bo, če se bo prikazala pred pisano mater brez nakupa in denarja? Jok ji je osvežil spomin toliko, da se je domislila čevljarja Mohorja, ikateremu je nosila že parkrat v popravilo ofetovo in materino pošvajdrano obutev. Mohor je bil dober z njo. Pomiloval jo je radi pisane matere in ji je stisnil vsikdar kak sad, predno je odšla. Ako ji ne bo pomogel on iz zagate, ji ne bo nikdo! V nadi na slgurno pomoč se je odpravila k Mohorju, katerega je dobila doma. Možic ji je verjel vse, kar mu je potožila. Popeljal jo je k peči, da se tam ogreje, in ji zagotavljal, da ji bo ikupil iz svojega nesrečnega žafrana in muškapleta. Hitro je odložil šivanje, se napravil in kaj ikmalu je tiščala sirota v roki dva zavojčka z dišavama, kojih imena si bo sigurno zapommla do konca odmerjenega ji življenja. Mohor ji je zabičaval, naj se nikjer ne obotavlja. Gre na mrak in novsnog obetajo nemirno podeči se oblaki. Na edinem ikrižpotu ne daleč od doma naj ne hodi v temi skozi sicer ozki gozd, v kateremu grozi še odraslemu zabloda. Hosto naj obide na desno in bo preko brvi doma. Solznih oci je čul usmiljeni mož zahvalo z obljubo, da bo naprosila ob priliki očeta, iki mu bo sigurno vrnil tako čudno zgubljeni seksar. Mohor je krenil nazaj. Julčka je o'dkrevsala domu, polna hvaležnosti, da je naletela vsaj na enega človeka, ki ji je skazal največjo dobroto v skrajni sili. Čakal jo je sicer hud odgovor pred mačeho, kod se je mudila tako dolgo, a kaj to v primeri s prvotno grozeSim popolnim ncuspehom. Sklenila je, da bo povedala vsc po resnici. Oče jo bo že zagovarjal in ščitil na svcto aoč. Lahka ji je bila pot, čeravno se je mračilo z vso naglico, ker je žc pričelo snežiti in je vrtuljil veter snežinke v ikolobarjih. Brez vsake utrujenosti je bila prišepala na križpot, od lioder bi se naj po Mohorjevem nasvetu ognila gošče. Ubogala je, zavila na desno krog gozdiča in zašla bolj na celo v sneg. Temnilo se je, a kolikor toliko je še videla, da bo kmalu pri brvi, preko nje iu potem še navkreber v Trnoto. Sneg je naletaval v gostih kosmičih, ki so zastirali vid, pa je le ugotovila s palico, da je tik pri brvi globokostrugega potoka. Za brv je bilo pač po eni strani obtesano bruno ter zavarovano z enim držajem za desno roko. Pretipala jc hlod in ugotovila na njem led. Previdno je obesila ikljuko palice na držaj. Z desnico se je oprijela trdno spodnjega ikonca palice, sključila še bolj pohabljeno nogo in nekako drsalapooledenelibrvi, držeč se z desno roko za palico na držaju in opirajoč se z levico na brv. Itaik trhli držaj je bil za laben oprijem in ne za naslon celega telesa. Do sredine brvi je šlo po sreči. Pri podporniku držaja se je kljuka palice zapletla. Julčka jo je skušala izmotati z obema rokama, pri tem ji je odreklo ravnotežje v nogah. V strahti pred padcem v globino se je oprijela v zadnjem hipu palice, ta je pritisnila držaj, (ki se je prelomil in potegnil za seboj v oledenelo strugo nesrečno sirotle. Za njo je še priletel držajev podpornik, ikojega žrebelj na gornjem ikoncu se je zasadil do glave žrtvi v tilnik in končal še trohico življenja, katerega je pustil v teleau padec na glavo. Na božično jutro so iskali siroto povsod, le pod brvjo ne, fcer tamkaj je hodil le malokdo. Šele fcevljar Mohor je pojasnil prijatelju pri cerkvi, ikaj se je zgodilo njegovemu otroku na poti v vas in ikak nasvet ji je dal pri slovesu. Pobrali so jo seve že dolgo mrtvo iz olcdenelega potoka. V nedrijah sta bila sfcrbno spravljena žafran in muškaplet vsak v svojem papirčku. Doslej mirnega in pohlevnega Blaža je do dna jeze razburkala opazika žene: »Dobro je, da jo je poklical Bog s tako Iabko smrtjo k sebi. Bolje bi bilo, da se je to zgodilo na kak drug dan in ne ravno na sveto noč. Scdaj bodo d-olžili mene, da sem jo jaz napodila v smrt.« Od tcga izreka naprej je okušala z obrestmi vrcd pisana mati pogostdkrat od moževe roke, kar je skozi leta na sirov in brezsrčen način posojala nedolžni in po njeni ikntvdi pohabljeni pastorki. Drenuljeva juha in pečena repa. Krtinekov Matevž si je prištedil z drcto in šil-om prav čedno kočarijo na Tlakah. Preredil je z lahkoto po dva Uravja repa in se .veselil y zimi dveh do treh lepih furežev. Dom, živino in posest mu je opravljala preskrbna žcna Urša, Matevž je pa pridno šival ter krpui doma in hodil k boljšim griintarjem na štero. Krtinckova sta imela vsega pri hiši in še nekaj denarnih prihrankov za stara leta. Ljudje so zavidali brezskrbna zakonca. Kljub odkritemu in zavistnemu blagrovanju \z ust sosedov in prijateljev je dretar Matevž večkrat globoko vzdihnil in razodeval, da ga nekaj veadarle tlači iii stiska. In taisto nekaj je bila žena Urša in bridka zavest, da mu ni podarila niti enega potomca. Res, Uršula je bila delavna liki mravlja, a žalibog tudi zadrezasta na moža in vse pri hiši ter gospodarstvo jc moralo biti po njenem. Matevž je garal in lezel v dve gubi na trinožnem čevljarskem stolčku; bridko prisluženi zaslužek je moral odrajtovati ženki, sicer ni bilo ljubega miru pri hiši. Urša ni poznala nobenega priboljška. Vse je romalo na stran za ona stara leta, v katerih sta itak životarila že oba. Kratko in malo: dobri stari Matevž je ječal in se zvijal pod gospodujočo peto stiskave — ne naravnost skope ženc. Prekajeno svinjino sta si privoščila le ob največjih praznikih, sicer so jo pa itak navadno razmrcvarili do ncvžitnosti v poletnem času črvi. Pajki so predli po skrčencm Matevževem želodcu, ikadar je pokazala pratika izza trama na postni dan. Za post sta romali v čevljarja dve na celcm svetu najbolj skromni jedi: drenuljeva juha ter pečena repa. Oh, ta nesrečni dren na lepiii Tlakah! Vsako lcto je obrodil 'kljub spomladanski pozebi in drugim uimam! Zrele drenulje jc Urša pobrala do zadnje čmerige. Sušila jih je na sohicu in v peoi na lesi za postne daevc. Že lepo zrela drenulja jo vražje strašilo, kaj šele od vročine zverižena, izsušena do trdega zrna in še cnkrat prekuhana ter zarnetena s ikoruzno moko! Kako je s pcčerio repo, zna najbolje taisti, ki se je podil med svetovno vojno po Galiciji ter Rusiji. Krtinekova Urša se je držala ikrčevito vseh starih dobrih in slabih podeželskili običajev. Med drugo tako zastarelo navlako ji je bila svetost svilena poročna obleka z naškrobano platneno pečo. V svilenem krilu je bilo nafavdanih bogznaj koliko metrov sivkaste svile. Ce jo je potegnila nase, je zgledala kakor koš listnjak. V poročni obleki sta korecala Krtinekova k pozni službi božji na Božič in Veliko noc. Pred leti je bil na Tlakah sv. božični post pri običajni drenuljevi juhi in pečeni rcpi. Po večerji v mraku je pospravila Urša mizo. Prinesla je izpod podstrešja stari, zakajeni in zaprašeni Betlehcm. Očedila gc. je, porinila v kot na že pripravljena dva žreblja pod križem in Matevž ga je opletal z zimzelenom, bršljanom tcr srnrckovino. Ur.ša je še razpela iz papirja izsekljano pečo pod jaslice ter navesila na smrekove vejicc jabolk in orehov, Po pripravljenem Betlelietnu se je lahko sklošturil Matevž na toplo peč, med tem ko je pripravljala Urša za oba staro tcr preperelo poročno obleko in jo očedeno obesila levo in desno na lesena klina na podbojili pred štibelcem. Pri Krtineikovih je bila od poroke ta navada, da je čuval mož s peči dom in smel tudi paliti čuka. Žona pa je proti enajsti uri odklopotala k polnočnicl. Probila je v molitvi v ccrkvi še preko dveli zgodnjih sv. maš. Po tr«h sv. opravilib. je bila krog se<lme ure zjutraj doma. Za kaplanovi dve in za slovesno pozno sv. daritev sta se oblekla zakonca poi*očno. Sele ob dvanajstih je bil obed s svinjsko juho, s krvavimi pečenimi kobasami ter svinjsko pečenko s ikislim zeljem. Najstrožji svetonočni post je držala škrtljava Urša od drenuljeve juhe in petene repe na sveti večer do božičnega opoldne. Po ikončanih vseh opravkih svetcga večera je vzela Uršo noč z naročilom pred odhodom, naj čuva očka dom s peBi pri tobakovem dimu iz čuka, ker petroieja bi bilo škoda čez polnoč. Prvič od poroke se je nasmehnil ^latevž, ko je zaklepal ono zimo za ženo duri na sveto noč. Sedel jc za mlačno peč, se zamislil globoko in sklenil: no-ooj ali nikoli! Sosed Gubcnšek jc kolinil v predbožičnem tednu pri Krtinekovih in napravil veliko sklcdo krvavic. Pri spominu na krvave klobaso jo bil čevljar resnega mnenja, da se jili bo lotil znožem in vilicami koj, ko bo cdbilastara stenska ura poluoč. Za pravi cerkveni post je mejnik nočna dvanajsta ura, če hoče Urša dvugo postno postavo, bo tokrat le njcna zadeva! Urše ne bo sogurno domov najman celih osem ur. V tem doJgem času se je labko naphal Matevž s pečenimi krvavicami liki boben v vsem miru božjem brez zadrezastega ženinega ceketanja tcr zbadanja. Zakuril je na odprtem ognjišču v izbi. Privlekel je i^pod sklednjaka globoko lončeno sklcdo za peko. Pripravil svcžo mast, izmaknil oz celcga kupa tri najlepše krvavc kiobase in jiti lepo pripravil za pečenje. Skledo s klobasami je postavil na železni ti*inožnik nad žerjavico, si prižgal čuka in prisluškoval v vsem zadovolju svctonočni godbi živahno cvrčečih treli klobas . . . Natančno je počaJkal na odbitje ure, predno se je lotil tolikanj priljubljeue jedi. Ko se je najedel, da bi mu bil lahko bobnal po t^ebuhu, je začutil nujno potrebo, da bi bilo trcba v masti speeeno ikri obdržati v želodcu s čim bolj krepkim nego je navadna voda. Iz svoje škrinje in sicer iz oboda škornja je privlekel steklenko stare slivovke, kateix> mu je bil podaril za večkratno krparijo stari prijatclj Martinček in je našel priliko, da jo je lahko zatajil ter skril precl s-okoljimi očmi škrtlje Urše. Potegnil je na dolgo iz slatinšeka in ugotovil, da je pijača res obležana, ker prav nič ne praska po grlu in se pije kot vinska starina^ Mizico, na kateri jc pomivala Urša po.-odo, je prenesel med podboje v zaprti štibelc in postavil na njo žganje, da ga je lahko luckal od časa do časa kai" s posegom z roko izza prijetno toplo peči. Spomnil se je še pravočasno, da mora štediti s petrolejem, sicer ga bo previžala stara s ikregom, da je 'kresuril in tratil luč po nepotrebnem. V svoji škrinji je branil zvito blagoslovljeno svečo za Svečnico. To jo privlekel na dan, ugasnil zakajeno petrolejko, prižgal svečo in jo položil naoni krajec mizo proti podboju, na Ikaterem je visela ženina poročua obleka, in sicer tako, da ga ni grizla skakljajoča luč v oči. Po vseh potrebnih pripravah za najugodnejšo svcto noč je zložil svoje zdclanc ude po dolgi iklopi ob peči, položil obe roki pod glavo, pušil in čutil prvič po poroki, ikako blaženo se da razmišljati v takilc samotni sveti noči brez ženskega lintverja. Od časa do časa se je dvigal z ležečega položaja in pil v dolgih — prijetnih požirkih, 'kakor še nikdar na sveto noč . . . Razmišljal je najprej pametno, nato veselo, nadalje že rajsko blaženo in čez nekaj ur povsem zmešano ter razmetano. Prav nič sc ni zavedal, kedaj in ka«o se mu je umaknila iz glave zadnja misel in je glasno zasmrčal . . . Čez precej časa se mu je sanjalo, da ga davi nevidna — grozna roka in da l>o ob poslednjo sapo, če ne planc kvišku. Konec strašnih — smrtnih sanj je \k sveči udejstvil. Sklopotal je z zadnjimi močmi s klopi, potegnil s seboj mizico z do polovico izpraznjeno steklenko in skledo za peko, ki sta se z glasnim truščem razleteli na tleh na drobne kose. Ropot mizice, ubitega stekla in gline ga je predramil toliko, da ,je spregledal na mah zanj obupni položaj. Cela izba je bila polna najgostejšega — morečega dima . . . Pomanjkanje zraka ga je natiralo k skrbno zabitemu oknu, da ga je moral prebiti s pestjo, če sr je hotel dokopati do odrešilnega oddiha. Še glavo je potisnil skozi zdrobljeno okno, da si je vsaj nekoliko oponiogel za sapo. Vdihaval je sveži zrak in melal iz sebe vsled preobilnih saj neprebavljene krvavice s slivovko vred. Ko je bil nekoliko pri zavesti in pravi pameti, se je ozrl po vzroku dušečega dima. Zadrotal dn zaspal je bil vsled preobilne žgane pijače. Zvita sveča jc brcz čujeeega nadzorstva dogorela do mizice. Vosek se jc začel topiti zaradi uezavarovane vročine in raztekati. Tlela in goi-cla je mizica na več koncih, užigala so se že tla. o ženini židani kikli in beli peči ni bilo nobenih preostankov več! Odprl je na stežaj vrata na izbi in veži, da je potegnil prepih. Po teh prvih rešilnih ukrepih se je šelo lahko Lotil gašenja rnize, tločih desk na tleh in podbojev. Rešil si je sicer v zadnjem trenutkn življenje, preprečil za njegov dom največjo požarno nesrečo; a 'kaj je bila vsa ta obupna gasilna akcija v primeri z do zadnje niti uničeno ženino poroCno obleko! Pospravil in počedil je vse, ikar je bil načel ogenj; ženinega svilenega krila in pcče ni mogel ustvariti na novo, saj še pepel od zgorele obleke se je bil razkadil po ccli izbi. Ura na stcni je odbila šest v jutro, ko se je zavedel do dobra, kako se je spremenila v tako kratkem Casu blaženo zasanjana rajska sveta noč v — pravi pekel za bodočnost! Za dolgovezna razgrebanja o obupnern položaju ni bilo časa, ker je grozil čez eno uro ženin povrat. Zaprl je oboja vrata in odšklepetal v drgetincu ik dobremu sosedu Gubonšeku po zadnjo tolažbo in odpomoč. Ne bom popisoval, kaka sta bila vrnitev in sprejem Matevža Krtineka na Janževo po nesrečnih božičnih praznikih v sprcmstvu soseda Gubcnšeka na lastnem domu. Toliko je še ohranilo ustno izročilo o nadaljni usodi šoštarja Matevža, da je prebil vse usojene mu še svete noči do smrti pri podmeteni drcnuljevi jnhi in pečeni repi.