—   53   —
fJ^S>       Pomaranča.
jir Jlv ine je bil bogat. Odkar  se je mogel spomi-
\JLa1S    njati, ni imel v svojem žepu   še nikoli tako
ffflFife^ silno velike svote, kakor tisti dan. Osem vi-
§lbjtgf  narjev! Osem lepih, svetlih, skoro čisto novih
frglfBa  vinarjev!  Kak6 prijelno  so  cingljali,   kakor
HSjfcol  da b' s'   pripovedovali  po   tihem  zanimive
*!&3$M pravljice o tujih   dežeiah z zlatimi  studenci
llix|2K   in srebrnimi gradovi! In Tinetu se je svetil
"^p^  obraz od veselja in ponosa. Osetn vinarjev!
Časih je hodil po mestnih ulicah in imel je vse polno želja. Kupil bi si to in kupil bi si ono! Postajal je pred prodajalnami in gledal in hrepenel. Danes pa, ko je imel denar v roki, ni mu prišlo na misel prav nič pametnega. Naletel ni na nobeno stvar, ki bi se mu zdela tako lepa, da bi si jo od srca zaželel. Kakor da bi imel meglo pred očmi: — vsc, kar je ležalo nakopičeno po izložbah, vse je bilo tako pusto, brez-barvno in prav nič zanimivo. Tine bi se bil vrnil domov gotovo še z vsem svojim premoženjem v žepu, ko bi ne bil zagledal v zadnjem trenotku velike, ble-ščeče, prekrasne pomaranče. Ta pomaranča je ležala v jerbasu prav na vrhu in bila je neizmerno lepša od vseh drugih. Za jerbasom je sedela stara ženica tcr ponufala svoje blago vsakemu, ki je prihajal mimo. Tine je obstal in se zagledal v tisto čarobno pomarančo. Ali bi jo hupil ali ne, o tem ni prav nič premišljeval; zakaj precej v prvem hipu se je odločil, da jo mora na vsak način imcti. Toda od samega občudovanja dolgo časa ni mogel izpregovoriti. Naposled se je osrčil ter prašal prodajalko:
»Mamica, koliko stane ta pomaranča?"
Mamica pa je odgovorila:
,,Ta pomaranča je najlepša izmed vseh, zato stane osetn vinarjev; vse druge so po štiri."
Tine je posegel v žep.
nDajte mi jo, to najlepšo pomarančo!"
In natč je odšel proti domu.
r                                 — 54 —
I                 Tine je bil ves srečen in blažen. Nebo se mu je
I        zdelo še lepše in jasnejše, in kamor je pogledal, povsod
I        se   mu   je   zdelo, da so   ljudje  veseli   in   zadovoljni.
[        Pomarančo je držal v roki ter jo pritiskal k sebi. Ne
I        dal bi je nikomur niti za ves svet ne.
I                 Tedaj pa je prišel po poti človek, ki se je opiral
[        na dvoje paiic;   zakaj obe nogi sta mu bili mrtvi.   In   fl
I        njegov obraz je bil bled in žalosten.                              H
I                 Tine ni vedel, kaj bi storil. V srcu ga je zabolelo
[        in solzč so tnu stopile v oči.   Iztegnil je   roko in za-
I        klical:
I                 »Mož, nate pomarančo!"
I                In siromakov obraz se je v tistem trenotku raz-
l        jasnil in nasmehljal se je Tinetu:
I                 ,,Ti si dober dečko; Bog ti plačaj!" —
|                 In Tine je hitel domov. Zdelo se mu  je, da je
I        še veliko bolj bogat kakor prej, da sije solnce še ve-
I        liko svetleje  in da je nebo še veliko jasnejše.   Ko  je
r        prižel domov, so ga prašali marna:
I                »Tine, kam si dei tistih osem vinarjevr"
I                In Tine je povedal, kak6 je storil.   Mama so ga
I       pobožali po obrazu in nasmehljali so se:
I                ,,Ti si dober dečko. Le ostani priden, zakaj tvoj
I       angel stoji pred Bogom in zapisuje tvoja dela."
I                                                                                 Tone Grivar   .