PRIMORSKI DNEVNIK pt>Strmia oiacana v gotovini Abb. postale I gruppo » Cena 35 lir Leto XIX. Št. 9 (5384) TRST, petek 11. januarja 1963 DANES ZASEDANJE CENTRALNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE STRANKE Tajnik stranke Nenni zagovarja stališče da je treba, kljub vsemu, podpirati vlado Levica PSI pa zahteva, da se socialisti umaknejo iz vladne večine Poslanci razpravljajo o ukinitvi INA-Casa in o desetletnem načrtu za gradnjo stanovanj za delavce - Ukrep o amnestiji pred senatom RIM, 10. — Danes se je nadaljevala seja vodstva PSI, da bi proučili politični položaj, ki je nastal po sestanku političnih Wnikov štirih strank vladne večine. Ločeno so se sestali tudi ® ani centralnega odbora PSI, ki so pristaši leve struje, in oni, Pripadajo avtonomistični večini, da bi se sporazumeli o sta-JJSCU, ki ga bodo zagovarjali na jutrišnjem zasedanju centralna odbora stranke. Vodstvo PSI je zaključilo svojo sejo kmalu po 22. uri. O zaključkih seje niso izdali nobe-rraga sporočila. Na začetku seje ja Nenni podal poročilo, v kate-rem je obrazložil svojo oceno Sedanjega političnega položaja, Otedtem ko je včeraj le informiral člane vodstva o stanju po razgovorih v Camillucci. Izvedelo se je, da je Nenni dela* med drugim, da stališče, ki ga ■* zavzela KD, pomeni neizpolni-. v obvez, ki jih je. bila prevzela, s tem zastoj v sedanjem poliranem razvoju. Spričo okoliščine, ?® sedaj primanjkuje časa za pomično razčiščenje v parlamentu, Do sodbo o tem izreklo prebivalko na bližnjih političnih volitali. PSI bo s svoje strani obrazložil javnemu mnenju sedali6 stanje in podčrtal do sedaj dosežene pozitivne rezultate in korake naprej, ki bi jih dosegli z Uresničenjem celotnega programa, kar zadeva vlado, je Nenni podčrtal primernost, da nadaljuje s fyojim delom v zvezi z zakoni, ki so _ pred parlamentom. Socia-hstična stranka ne namerava, zaradi tega, prevzeti nohene odgovornosti za krizo vlade. Predstavniki levice pa 30 zatrjevali, da je v sedanjem položaju potrebno, da PSI odtegrje *vojo podporo vladi tudi zato, da 1)1 preprečili KD, da bi se mogla P?,iaviti pred volivci s stališčem, k* bi bilo všeč levici, ker bi bil •.anfani še vedno na vladi, hkra-,* pa tudi všeč desnici zaradi zadržanja KD v teh dneh. Le-V'ca je hkrati podčrtala, da bi se Večina morala smatrati vezano na obveze, ki jih je, sama prevzela, Upoštevajoč nedavna nova dej-šlvg- r Saragat je v razgovoru z novinarji dejal, da je sporočilo sestanka predstavnikov strank vladne večine «objektiven zapisnik raznih stališč in raznih obvez. Tako, npr., to sporočilo vsebuje izjavo socialdemokratov, da ne bodo sodelovali, po volitvah, v nosani vladi, ki se ne bi obvezala, ?a bo odobrila deželne zakone, 'k( jih ne bi odobrili pred politič-ojmi volitvami. Ta dokument ne Vključuje pristanka treh strank 118 vsa stališča vsake posamezne stranke, toda mi socialdemokrati shio ugotovili, da obstaja podlaga ®a skupno obvezo, ki je v stanju ?.8goto viti nadaljnji razvoj po-, •■tike levega centra. Kar zadeva Politično stabilnost’ in ’demokra-Vcno varnost’, ki jo omenja KD, te.za nas jasno, da to ne vključuje nobene sodbe glede socia-"stične stranke; KD se nanaša ?a celoten položaj v Italiji, v f.aterem je PSI eden od činite-■Jev». Predsednik vlade Fanfani se je r?zgovarjnl danes na Montecitori1) s tajnikom PRI Realejem, pomični tajnik KD Moro pa je imel razgovor s prosvetnim ministrom ^uijem in namestnikom tajnika r®pl Tanassijem. vodstvo KPI se bo sestalo v Ponedeljek 14. t.m., da bi prou-politični položaj v luči ne-°avnih dogodkov. " poslanski zbornici so vzeli J1 a znanje nekatere zakonske pred-*°Se, ratificirali nekatere medna-rodne sporazume, nato pa so za-®e*i z razpravo o zakonskem o-EnUtku, s katerim se ukinja grad- bena imovina INA-Casa, in ki vključuje desetletni program za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce. Namesto INA-Casa bodo ustanovili «Upravo delavskih hiš», ki bo prevzela vsa tista stanovanja, ki bi jih sedanji najemniki ne hoteli odkupiti, tudi kljub vsem olajšavam. V senatu so začeli, z riajhitrej-šim postopkom, razpravo o zakonskem osnutku o amnestiji in pomilostitvi, ki interesira okrog 800.000 oseb, ki go bile že obsojene, ali pa ki so še v kazenskem sodnem postopku. Nekateri senatorji so obžalovali, da je u-krep preširok, drugi pa, da je preozek; socialdemokrati in socialisti so postavili zahtevo, da am- nestija zajame tudi primere žalitve časti v tisku. Enako zahtevo je postavil tudi predsednik federacije italijanskega tiska Missi-roli, ko se je v ta namen sestal s poročevalcem vladnega osnutka o amnestiji senatorjem Monnijem in senatorjem Gavo. Razgovor Hr uščo v- Gomulka VARŠAVA, 10. — Agencija Tass je javila, da sta Hruščov in Nikolaj Podgorni prišla nocoj v Varšavo. Agencija PAP je objavila uradno sporočilo, ki pravi naslednje: «Na vabilo prvega tajnika poljske komunistične stranke Gomulke in ministrskega predsednika Cyrankiewicza sta N. Hruščov in Podgorni prišla v četrtek v Varšavo. Na postaji so ga sprejeli prvi tajnik KP Gomulka in člani politbiroja. Po prisrčnem pozdravu in kratkem razgovoru na postaji je Hruščov odšel s svojim spremstvom počivat». Gomulka in Cyrankiewicz sta vstopila na vlak, na katerem je bil Hruščov, in vlak je nadaljeval pot v Olsztyn v bivši Vzhodni Prusiji, kjer bodo sovjetski in poljski voditelji imeli medsebojne razgovore. Olsztyn je 170 kilometrov severno od Varšave. Tu bo Hruščov nameščen med svojim bivanjem na Poljskem. Prihod Hruščova in Podgornija v Varšavo je neuraden. Kakor poročajo iz Berlina, se bo kongresa v vzhodnem Berlinu udeležil tudi tajnik madžarske komunistične stranke Janoš Kadar. Predsednik češkoslovaške republike Novotny je odpotoval danes v jugovzhodno Azijo. Zato se bo omenjenega kongresa verjetno udeležil član politbiroja in predsednik ljudske skupščine Zde-nek Fierlinger. Piccioni danes v Bonnu RIM, 10. — Italijanski zunanji minister Piccioni bo odpotoval jutri v Bonn, kamor bo prispel zvečer. V soboto zjutraj ob 10.30 bo imel razgovor z zahodnonemškim zunanjim ministrom Schroeder-jem. Popoldne pa ga bo sprejel A-denauer. Danes sta Piccionija sprejela Fanfani in Segni. Zvečer je Piccioni sprejel angleškega poslanika Warda. Fanfani v ZDA 16. in 17. t. m. RIM, 10. — Bela hiša in palača Chigi sta danes ob 16. uri objavili naslednje uradno sporočilo; «Predsednik ZDA je povabil italijanskega ministrskega predsednika Fan. fanija v Washington za 16. in 17. t.m. na razgovor o vprašanjih medsebojnega interesa.» Dolg razgovor Kuznjecov-Rusk v okviru «novega razdobja» Kennedyje ve izjave - Vinogradov o zbližan ju med SZ in ZDA WASHINGTON, 10. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov se je sestal danes z a-meriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. Navzoči so bili tudi ameriški predstavnik v OZN Stevenson, bivši ameriški poslanik v Moskvi Thompson ter številni funkcionarji državnega departmaja in sovjetskega poslaništva. Razgovori med Kuznjecovom in Ruskom so trajali približno tri u-re in pol, Začeli so se ob 18. uri in so se nadaljevali na večerji, ki jo je Rusk priredil Kuznjecovu. Ob 21. uri je Kuznjecov odšel na razgovor z ravnateljem ustanove za nadzorstvo nad oboroževanjem in razorožitvijo Fosterjem. Jutri bo Kuznjecov spet na kosilu, ki ga bo priredil Foster. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da niso na današnjih razgovorih sprejeli nobene odločitve. Ministra nista govorila o Kubi in sta samo na splošno govorila o razorožitvi. Predstavnik je izrazil upanje, da bo moč nekatera nerešena vprašanja rešiti «v razdobju, ki se je sedaj začelo». Bela hiša je danes pooblastila u-radno objavo nekaterih odstavkov izjave, ki jo je Kennedy podal ne. uradno nekaterim ameriškim časnikarjem 31. decembra v Palm Beachu. Glede jedrske sile NATO je Ken. nedy izjavil; «Mislim, da bo eno velikih vprašanj zavezništva letos, vedeti, ali se bo to zavezništvo zdrobilo na nacionalne jedrske sile, za kar bodo potrebni ogromni izdatki ter bo prišlo do političnih in strateških neuravnovešenosti, ali pa bo moč doseči sporazume, ki naj omogočijo povečanje evrop-ske varnosti.» Glede ameriške zapustitve Evrope je Kennedy izjavil, da je ta ideja zgrešena, ker ZDA «ne bodo mogle nikoli zapustiti Evrope». Dodal je: «Preveč smo povezani, in če bi to storili, bi bila Evropa še bolj izpostavljena komunizmu. Ne bomo zapustili Evrope, toda trudimo se, da omilimo občutek o pretirani odvisnosti (Evrope od Amerike) z našim predlogom o večstranski jedrski sili, katere korenina, ali vsaj seme, je sporazum na Ba-hamskih otokih. Ce se bo ta rastlina razvijala ali ne, bomo morali vedeti letos. To bo v veliki meri odvisno od političnih in tehničnih odločitev Francozov, in tudi naših. Vprašanje ni samo francosko, je tudi naše in angleško, in je odvisno tudi od reakcije drugih članov NATO. Mislim, da bo potrebno mnogo tednov, ali mnogo mesecev, preden bo prišlo do sporazuma. To ni stvar, na katero bi mogli Francozi ali drugi odgovoriti samo z da ali z ne». Sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov je danes izjavil, da je prišlo do zbližanja med ZDA in Sovjetsko zvezo «o številnih vprašanjih ,ki se tičejo dokončne rešitve druge svetovne vojne». V zvezi z govorom, ki ga je Gro- ......................................................................... HHiliiliiiiiHitiliimiiiiiiiiiiiiiillMiiiiMUiinuniiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiluiiiiiiiiiim...... ANGLIJA IN BELGIJA ODLOČNO NA STRANI ČOMBEJA V Combe je včeraj potoval pred kolono OZN ki je napredovala proti Mokambu in Sakanii Kongoška vlada je dala 24 ur časa Londonu in Bruslju, da v odpokličeta svoja konzula iz Elisabethvilla - Combe bo osebno odgovoren za novo uničevanje industrijskih in drugih objektov ELISABETH VILLE, 10. — Poveljstvo OZN v Kongu je davi preklicalo ukaz o hišnem zaporu Combe ja. že sinoči, takoj ko so javili ukrep proti čombeju, sta angleški in belgijski konzul v Elisabethvillu odločno protestirala pri poveljstvu OZN in zahtevala preklic ukrepa. Britanski konzul v Elisabethvillu je poslal poveljstvu 0?N sporočilo, da je pooblaščen izjaviti, da Combe daje OZN svobodo gibanja na cesti, ki pelje v Mokambo-Sakania. Ker pa bi bilo težko dati ukaze vsem Com-bejevim žandarjem, je Combe izrekel pripravljenost iti sam tjakaj, da odredi vse potrebno. Ko je Combe zvedel, da name. rava poveljstvo OZN prevzeti nadzorstvo nad cesto, ki pelje v Sakanio, je obvestil poveljstvo OZN, da je danes zjutraj pripravljen potovati pred kolono OZN, da stopi v stik s svojimi žan-darji, zato da se prepreči vsak nesporazum. Poveljstvo OZN je ta predlog sprejelo in davi navsezgodaj je Combe po umiku vojakov OZN izpred njegove rezidence odšel na pot po cesti, dolgi 220 kilometrov, ki pelje do Sakanie. V poznih jutranjih urah je Combe prispel v Mokambo. Med potjo se je čestokrat ustavil in dajal navodila svojim žandarjem, naj se ne upi-rajo napredovanju kolone OZN. Ob prihodu v Mokambo, ki je ob severnorodezijski meji, je Combe predsedoval tajnemu sestanku, katerega so se udeležili njegov notranji minister Munongo, višji častniki njegove vojske in civilni funkcionarji ter njegov predstavnik v Bruslju. V Mokambu so čete OZN našle samo malo Com- bejgvih vojakov. Combejev notranji minister Munongo je zapustil ta kraj in odpotoval v Mufuliro v Severni Rodeziji, od koder namerava baie oditi v Kol-vezi. Jutri bodo sile OZN nadaljevale pohod proti Sakanii, ki je oddaljena sto kilometrov od Mo-kamba. Druga kolona OZN pa je začela napredovati proti Kolvezi-ju. Na poti je naletela samo na šibak odpor, povsod pa je našla por.ušene mostove in industrijske naprave. Zatrjuje se, da je skušal Combe prepričati svojega notranjega ministra Munonga in pravosodnega ministra Ilungo, naj bi se vrnila z njim v Elisabethville, toda oba sta to odklonila. Predstavnik OZN v Leopoldvillu je sporočil, da se je načelnik glavnega štaba Combejevih žandarjev polkovnik Kiembe predal silam OZN in da ga bodo prepeljali v Elisabethville. Pomočnik tajnika OZN Bunche je prispel danes v New York in je takoj odšel na poročanje U Tantu. Opazovalci ugotavljajo, -da se je poveljstvo OZN odločilo za preklic hišnega zapora proti Combeju, ker je ta obljubil, da se bo odpovedal svoji politiki «požgane dežele» in ker je ponudil, da omogoči napredovanje čet OZN. V nasprotnem primeru je bila nevarnost, da bi začeli Combejevi žandarji izvrševati ukaz o nadaljnjem uničevanju raznih naprav. Munongo, ki je bolj PODPISAN VČERAJ V BEOGRADU Nov sporazum med FLRJ in ZSSR o izkoriščanju jedrske energije Spodbudne izjave A. Huma in V. Levše ■ Novi ukrepi na gospodarskem področju delkov. S temi skladi in z ustrez- « JI • A_ „ « I ; 4 4 L- o« IsaJa cmnrl nepopustljiv kakor Combe, je bil zagrozil, da bo na vsem področju Kolvezija ukazal razstreliti važne naprave in mostove ter začel na svoj račun gverilsko dejavnost. V Leopoldvillu so sporočili, da se je Combe nocoj vrnil v Elisabethville. Podtajnik OZN Bunche je ob prihodu v Neww York izjavil, da bo združitev Konga izvršena s Combejem ali pa brez njega. OZN pa se ne misli vmešavati v notranjo politično dejavnost Konga. Zato se ne bo zanimala za Com-bejevo dejavnost, če ne bo ta pozival na nasilje in uničenje. Predsednik kongoške vlade Adula je ostro obsodil politiko «požgane dežel», ki jo napovedujejo Combe in njegovi pajdaši. Dodal je: «Ce bodo naprave v Kolveziju uničene ali poškodovane, bo za to odgovoren combe, in vlada bo sprejela najstrožje ukrepe proti njemu.» Zunanji minister osrednje kongoške vlade je nocoj sporočil, da je vlada dala Veliki Britaniji in Belgiji štiriindvajset ur časa, da odpokličeta svoja konzula iz Elizabeth-villa. Ta ukrep Je kongoška vlada odredila, ker sta tadva konzula nenehno podpirala Combeja pri vseh njegovih akcijah. Kongoška vlada je izjavila, da sta oba konzula nezaželena. Zunanji minister Bombo-ko je izročil davi belgijskemu poslaniku v Leopoldvillu protestno noto proti delovanju belgijskega konzula v Elisabethvillu. Predsednik kongoške vlade Adula pa je poslal Dismo Mac Millanu v zvezi z de-ovanjem britanskega konzula v Elisabethvillu. Danes so tudi javili, da je kongoška vojska zasedla del južnega Kasaja, kjer so «nevtralizirali» tamkajšnjo krajevno upravo. Državni tajnik za notranje zadeve v kon-goški vladi Je izjavil, da je število žrtev zaradi spopadov v tej pokrajini manjše, kakor so bili javili. Skupno je bilo baje okoli sto mrtvih. (Od našega dopisnika) Beograd, IO. — Novi spora-'J*11* med Jugoslavijo in Sovjet-B.° zvezo o nadaljnjem sodelova-Pri izkoriščanje jedrske ener-v miroljubne namene, ki so 5® danes podpisali v Beogradu, j;rsdvideva razširitev sodelovanja c® Področju fizike, plazme, radio-_e,hije in radiobiologije, jedrske -!1.ergetike, geologije in tehnolo-®'Je predelave radioaktivnih rud-izkoriščanja virov jedrskih šrčenj in radioaktivnih izotopov. P°razum predvideva med dru-5tlrn specializacijo jugoslovanskih sp°kovnjakov, posvetovanje jugo-.■°Vansko-sovjetskih strokovnjakov, ^■■■enjavo informacij, pomoč sorskih organizacij Jugoslaviji pri j^°Jekriranju jedrskih reaktorjev I®, Pri izdelavi njihove opreme, s?9Pično pomoč v izgradnji jedr-*{*1 reaktorjev itd. 1» i ^dsednik zvezne komisije za drsko energijo Avdo Humo je j®1 Podpisu sporazuma poudaril, j ® ie medsebojno sodelovanje, ki I? ’-emeljilo na sporazumu od leta r"56, bilo zelo uspešno. Nov spojem, ki predvideva razširitev /■edsebojnega sodelovanja, bo o-J”°gočil ustreznejše sodelovanje 0 Pomoč jugoslovanskim strokov. njakom, da obogatijo svoje znanje in še bolj razvijajo jedrsko znanost v Jugoslaviji. Avdo Humo je izrazil pripravljenost jugoslovanske vlade, da stori vse za popolno uresničenje vseh načrtov in za čim uspešnejše medsebojno sodelovanje. Vodja sovjetske delegacije, namestnik predsednika državnega odbora sveta ministrov SZ za jedr. sko energijo Valentin Levša je poudaril, da novi sporazum predvideva sodelovanje na vseh področjih jedrske energije in jedrske energetike. Izrazil je upanje, da bo v bodoče jugoslovansko-sovjet-sko sodelovanje na tem področju še uspešnejše. Levša je dodal, da so jugoslovanski strokovnjaki v zadnjih šestih letih opravili veliko delo in da so danes sposobni, da še nadalje razvijajo izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene. Zvezna vlada FLRJ pripravlja nove ukrepe za stabilizacijo tržišča za preprečevanje dviga cen in ustvarjanje pogojev, da se uresniči predvideno povečanje realnih dohodkov. Med drugim se predvideva ustanovitev posebnih skladov, s katerimi bi se pokrivale razlike v cenah kmetijskih pri- no kreditno politiko se bodo spodbujale kmetijske organizacije k večji proizvodnji. Poleg tega bo v prihodnjem letu posvečena večja pozornost nadzorstvu cen, kot tudi zaslužka v trgovini, politiki lokalnih davkov in cenam služnostnih dejavnosti. Pričakujejo se nadalje ukrepi za povečanje kmetijskih pridelkov in boljšo organizacijo prometa. B. B. Vejvoda v Neaplju NEAPELJ, 10, — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je opravil te dni uradne obiske naj višjim zastopnikom lokalnih oblasti v Neaplju. Veleposlanik Vejvoda je obiskal prefekta, predsednika neapeljske pokrajine in neapeljskega župana, V zadnjih dneh so je sestal tudi z zastopniki gospodarskega življenja mesta in o-biskal predsednika trgovinske zbornice. Vejvoda je priredil danes tudi kosilo, na katero je povabil najuglednejše predstavnike gospo, darskega in kulturnega življenja Neaplja. drugih šest let, je odgovoril: «Mislim, da bi lahko ostal še šest let. Treba pa je predvsem vedeti, če me bo dežela prenašala za drugih šest let. Edini, ki lahko da odgovor na to vprašanje, je skrivnostni dr, Gallup.» Mac Millan je govoril tudi v trgovinski zbornici v Birminghamu o skupnem tržišču in poudaril, da mora Velika Britanija po svojih možnostih «prispevati k zahodni obrambi». Naskok Velike Cime Mac Millan šest let na oblasti LONDON, 10. — Danes je poteklo šest let, odkar je Mac Millan prevzel mesto Edena kot predsednik vlade. Mac Millan je edini konservativni ministrski predsednik, ki je v tem stoletju bil toliko časa za predsednika vlade. Churchill je bil predsednik vlade osem let, toda v dveh presledkih, ki ju je ločilo razdobje šestih let in treh mesecev, ko je bila na oblasti laburistična vlada pod predsedstvom Attleeja. Na današnji seji vlade so mu ministri čestitali. Cez en mesec pa bo Mac Millan imel 69 let. Nocoj je govoril Mac Millan po televiziji. Med drugim je izjavil, da, če bo angleška zahteva za vstop v skupno tržišče sprejeta, bosta Velika Britanija in ves zahodni svet storila velik korak naprej. Na vprašanje, kako bo Velika Britanija mogla uskladiti z vstopom v skupno tržišče koncepcije neodvisnosti in medsebojne odvisnosti, je Mac Millan odgovoril: «Ce je Francija pod vodstvom de Gaulla mnenja, da je taka uskladitev mogoča, mislim, da ne bi smelo biti za Angleže to pretežko.» V zvezi z zaskrbljenostjo Angležev, da ohranijo suverenost, je Mac Millan poudaril, da je «neka stopnja medsebojne odvisnosti neizbežna za moderen svet». Na vprašanje, ali je pripravljen «stati za predsednika vlade še CORTINA D’AMPEZZO, 1Q. — Danes zjutraj so štirje nemški alpinisti, brata Peter in Horst Sie-ger (stara 26 oz. 22 let), 24-letni Reiner Kauske ter 22-letni Gerhard Kuhne naskočili navpično smer v severni steni Velike Cime (Cima grande delle Lavaredo). Od izhodišča, ki je na meliščih pod steno, se bodo morali plezalci povzpeti čez previse, odete z ledenim oklepom ter premagati o-koli 600 metrov višinske razlike. Sinoči so trije od njih preplezali okoli 200 metrov. Na podnožju je ostal Horst Sieger, ki oskrbuje pie. zalce z živili in drugimi potrebščinami. Računajo, da bodo plezalci preživeli v steni od 7 do 10 dni. Nočna temperatura znaša sedaj približno 15 stopinj pod ničlo. miko imel pred enim letom, je Vinogradov naštel naslednje točke, o katerih je prišlo do zbli» žanja: 1. Začrtanje in odobritev sedanjih nemških meja. 2. Sp** štovanje suverenosti vzhodnonemške republike. 3. Obema Nemči-jama se ne sme dovoliti atomske orožje. 4. Sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NÀTO ia varšavskega pakta. O Berlinu je Vinogradov izjavil, da je mogoča rešitev s kompromisom, s tem da bi tuje čete bile v zahodnem Berlinu pod zastavo OZN, ki bi morale prevzeti nekatere obveznosti in funkcije v mestu. Nato je Vinogradov ponovil, da bo SZ podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če bodo zahodne države odklonile podpis nemške mirovne pogodbe. Bandaranajkc v Novem Delhiju NOVI DELHI, 10. — Predsednica cejlonske vlade Bandaranajke je prišla danes iz Pekinga v Novi Delhi, da sporoči Nehruju predloge konference iestih držav, ki so se sestale v Colombu. Nehruju bo sporočila tudi kitajski odgovor na te predloge. Nekaj pred prihodom gospe Bandaranajke je indijski zunanji minister izjavil, da so Kitajci od 21. novembra do 2. decembra 34-krat prekršili zatišje, ki so ga bili sami napovedali. V Novi Delhi je prišel danes tudi indijski odpravnik poslov v Pekingu, ki je prinesel poslanico Cuenlaja za Nehruja. Navzoč bo pri razgovorih, ki jih bo imel Nehru jutri z gospo Bandaranajke. Indijska vlada je poslala včeraj spomenico kitajski vladi. V sporne, niči poudarja, da niso mogoča pogajanja v okoliščinah, v katerih bi bila Indija prisiljena sprejeti samovoljno mejno črto, ki je bila določena izključno na podlagi ne. davnega kitajskega napada na indijsko ozemlje. «Vse, kar zahteva Indija, dodaja spomenica, je, da se prekliče napad, preden se vrnemo k miroljubnim pogajanjem za rešitev sporov.» Spomenica ponov. no poudarja indijsko zahtevo, naj se vzpostavi stanje, kakršno je bi-lo 8. septembra lani, preden se začnejo pogajanja. V Novt Delhi je prišel danes tu. di pravosodni minister Gane, jutri pa bo prišel predsednik izvršilnega sveta ZAR. 5 Predvčerajšnjim je nastal velik požar v najvišji palači v New Yorku, ki se imenuje «Empire State Building» in ima 102 nadstropji. Požar je nastal v sedmih nadstropjih. Požar je trajal nad 20 ur. Včeraj pa je nastal v poslopju nov požar v 31. nadstropju, gasilci so se dolgo trudili, preden so požar pogasili. Požar je nastal zaradi kratkega stika v debeli cevi s premerom poldrugega metra, ki je speljana od tal do vrha poslopja, in v kateri so številni električni kabli llllllllllllllllllllIllIlllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIlUllllllllllllIhnilllllllllllllllimillllllllllllllllllllltlllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMIIIHIIIIIIIIIII DANES ZASEDANJE MINISTROV NATO ZDA hočejo prehiteti de Gaulla glede jedrske sile NATO Izjav» de Murvilla o zunanji politiki Francije - De Gaulle bo obiskal Grčijo PARIZ, 10. — Ameriški državni podtajnik George Bali Je imel nocoj razgovor s francoskim zunanjim ministrom, kateremu je sporočil vsebino svojega govora, ki ga bo imel jutri na zasedanju sveta NATO. Se prej je imel Bali razgovore s tajnikom NATO Stikkerjem in s številnimi drugimi osebnostmi. O-pazovalci in komentatorji pariškega tiska pravijo, da bo Bali napovedal v NATO, da bodo v kratkem ustanovili prvo jedro večstranske atomske sile v obliki eskadrile ameriških bombnikov «B-52» in angleških bombnikov. «Paris Presse» pravi, da računajo Američani na to simbolično silo, da pokažejo «svojo voljo» državam NATO. List dodaja, da hočejo Američani doseči pritrdilen odgovor NATO v čim krajšem času, zato da prehitijo de Gaulla. Mnenja pa so, da de Gaulle ne bo na svojt tiskovni konferenci v ponedeljek zaprl vrat in da bo še vedno ostala možnost sporazuma z njim. Francoski zunanji minister de Murville, ki je davi poročal v zunanjepolitični komisiji skupščina, je potrdil, da je odgovor, ki ga je de Gaulle poslal Kennedyju, samo «odgovor čakanja», in to zaradi nekaterih «tehničnih vprašanj» in «iz političnih nujnosti». Francoski minister Je govoril nato o francosko-nemških odnosih, o katerih Je dejal, da so podlaga «za vsako učinkovito evropsko politiko». Dodal je, da bosta morala A-denauer in de Gaulle na prihodnjem sestanku določiti postopek za razvoj sodelovanja med obema dr- Temeljni kamen za Asuanski jez žavama. Glede bruseljskih pogajanj z Veliko Britanijo je de Murville poudaril «strnjeno stališče šestih, katerih enotnost pogledov in akcije je bila potrjena». Dodal je, da so sedanje težave samo rezultat zelo zapletenih vprašanj, ki jih mora Velika Britanija rešiti na kmetijskem sektorju in kar se tiče njenih gospodarskih odnosov s Common-wealthom, in ne izhajajo «iz posebnih stališč, ki se včasih neupravičeno pripisujejo nekaterim od šestih». O Kongu je de Murville izjavil, da «želi, da se Kongo ne bi razkosal in da bi prepustili kongoške-mu prebivalstvu nalogo, da reši sedanji spor». O OZN je dejal, da ni njih naloga «organizirati vojaške intervencije». O Kubi je izjavil, da je zadeva važna za prihodnost, ker «ta kriza postavlja sedaj odnose med Vzhodom in Zahodom na novo podlago». Glede razorožitve je de Murville ponovil že znano francosko stališče, zaradi katerega Francija ne sodeluje na ženevskih pogajanjih. V Parizu so danes sporočili, da v predsedniški palači proučujejo program uradnega obiska de Gaulla v Grčiji, kamor bo odšel verjetno spomladi. Atenski tisk govori o 20. maju. Francoski senat je danes odobril načrt vlade, ki ustanavlja sodišče za državno varnost. Toda senat je precej spremenil vladni načrt. Posebna komisija bo sedaj skušala j vedo naši nasprotniki, da ja tre- ASUAN, 10. — Predsednik Naser je položil danes temeljni kamen za Asuanski jez. Navzoč je bil tudi sovjetski minister za energijo Neporožni. Naser je imel ob tej priložnosti govor, v katerem se je zahvalil So. vjetski zvezi za pomoč pri graditvi jezu in je zatem govoril o kmetij, skih vprašanjih Egipta. Zanikal je da je združitev s Sirijo hotel El gipt, da bi s tem omogočili priselitev petih milijonov Egipčanov. «Nihče ne ignorira, je dodal Naser, da Egipčanom ni všeč izseljevanje, in zaradi tega je edina reši-tev iskati novo plodno zemljo Do sedaj ni bilo 90 odstotkov zemlje v Egiptu nikoli izkoriščenih.» Naser je ostro napadel kralja Sauda in princa Feisala ter je za-hteval umik čet Saudove Arabije z obmejnih področij z Jemenom kot prvi pogoj za postopen umik egiptovskih čet iz Jemena. Pripomnil je, da ni nikoli izjavil, da bo ZAR umaknila svoje čete iz Jemena, če bodo ZDA priznale jemensko republikansko vlado. Na koncu je Naser izjavil, da ZAR nima nobenega namena napasti Saudovo Arabijo in da nima nobenih zahtev do nje: «Toda naj uskladiti oba načrta. napad kaznovati.» DANES Danes, bo centralni odbor PSI odločil o stališču stranke glede zaključkov, do katerih so prišli na nedavnem sestanku Dredstav-nikov strank vladne večine, spričo nesoglasja med KD in PSI glede uveljavljenja deželne ureditve do konca sedanje zakonodajne dobe. Toda kljub temu, da socialisti ocenjujejo negativno tako zadržaiije KD, je Nenni zagovarjal na seji vodstva stranke potrebo, da socialisti še nadalje podpirajo sedanjo vlado, ker ne morejo prevzeti nase odgovornost za krizo vlade. Medtem ko se o vsebini nedavnih razgovorov med Kennedyjem in Kuznjecovom ni moglo še ničesar zvedeti, je sovjetski veleposla-nik v Parizu Vinogradov včeraj izjavil, da je prišlo med ZDA in SZ do zbližanja glede rešitve številnih vprašanj, ki so nastala po drugi svetovni vojni, in je pri tem naštel naslednja štiri vprašanja: 1. Določitev in ratifikacija sedanjih nemških meja. 2. Spoštovanje suverenosti Vzhodne Nemčije. 3. Atomsko orožje ne bo dovoljeno obema Nemrijama. 4. Sklenitev nenapadalnega pakta med državami NATO in državami varšavskega pakta. Glede čet v zahodnem Berlinu in glede mirovne pogodbe z Nemčijo pa je ponovil že znano sovjetsko stališče. Vsekakor gre za korak naprej v zmanjšanju mednarodne napetosti .potem ko je bila pred dnevi kriza okrog Kube uradno rešena. Po drugi strani pa je Bela hiša objavila uradno verzijo izjav Ken-nedyja, ki datirajo od 31. decembra lani, verjetno zaradi ponovnega pisanja zahodnega tiska, da je Kennedy sklenil odločneje prevzeti nekako dejansko vodilno vlogo zahodnega sveta. V tej izjavi je namreč rečeno med drugim, da se vlada ZDA «trudi, da bi omilila občutek pretirane odvisnosti Evrope od Amerike, in sicer «s pomočjo ameriškega predloga o večstranski jedrski sili,» katere «seme je sporazum na Baham-skih otokih,» toda uspeh predloga «bo odvisen delno od političnih in tehničnih sklepov Francije, čeprav vprašanje ni samo francosko, temveč tudi ameriško in angleško in je odvisno tudi od reagiranja drugih članic atlantskega pakta,» vsekakor pa bu za sporazum potrebno mnogo mesecev, ker «Francozi ne morejo odgovoriti enostavno z da ali z ne.» V Kongu je poveljstvo OZN izpustilo iz hišnega zapora Combeja, potem ko je obljubil, da se bo odpovedal svoji politiki «požgane dežele» in ko je ponudil, da o-mogoči napredovanje čet OZN. Obljubo je tudi izpolnil in včeraj takoj odšel pred kolono čet OZN po cesti, ki pelje do Sakanie, in je dajal navodila svojim žandarjem, naj se četam OZN m upirajo. Vreme včeraj; najvišja temperatura 9 najnižja 5.2. ob 19. uri 5.2; zrač-n'i tlak 1009.7 .stanovitert. veter severovzhodnik 17 km. vlage 82 odst., 4.4 mm dežja, nebo oblačno, morje raihlo razgibano. temeipratUira morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 11. Januarja 1 avlin Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 8.45 Jutri, SOBOTA, 12. januarja Tatjana V ZAŠČITO INTERESOV IN UGLEDA Splošna 48-urna stavka zdravnikov z vseh področii Poskrbljeno bo za nujno zdravniško pomoč ■ Solidarnost lekarnarjev in babic Vsedržavna zveza zdravniških zbornic je včeraj izdala poročilo, v katerem potrjuje, da bodo zdravniki danes in jutri stavkali. Zdravniki se bodo na vseh področjih vzdržali dela v skladu z navodili stavkovnih odborov po pokrajinah. Vsedržavno združenje pokrajinskih zdravnikov je pozvalo svoje člane, naj se u-deležijo protestne akcije s tem, da se vzdržijo dela od 11. do 13 ure. Podobna navodila so izdali tudi sindikati zdravnikov, ki so funkcionarji Zavoda za zavarovanjp proti boleznim in Zavoda za socialno zavarovanje. Solidarnost z zdravniki so izrazili tudi lekarnarji, to je sindikati lastnikov lekarn in sindikati uslužbencev lekarn kakor tudi babice. Lekarne bodo zato danes in jutri od 11. do 13. ure sprejemale le nujne zdravniške recepte. Na podlagi navodil zdravniške zbornice bodo pri nas stavkali vsi zasebni zdravniki, zdravniki, ki delajo za zavarovalne ustanove in zdravniki v bolnišnicah. Zato bodo zaprte vse zdravniške ordinacije ter vse ambulante INAM in drugih bolniških blagajn. V bolnišnici bodo delali zdravniki v kirurških in medicinskih oddelkih ter na sprejemnem oddelku. Poskrbljeno bo za zdravniško pomoč na domu v nujnih Primerih in za službo Rdečega križa. v letu 1961 kar 206 primerov nalezljivih primerov bolezni, so v lanskem letu zabeležili le 91 primerov, a med njimi tudi primer akutne otroške paralize. Občinski upravni odbor je imel lani 46 sej, na katerih so sprejeli 382 sklepov, medtem ko se je občinski svet sestal 8-krat. Sve. tovalci so razpravljali o 88 vprašanjih in sprejeli 71 sklepov. V obdobju lanskega leta so pristojni organi izdali 127 grad- benih dovoljenj med njimi dovoljenja za gradnjo 71 stanovanj. Mestni stražniki pa so naložili 425 glob ter izrekli 335 opominov. Stavka električnih varilcev v ladjedelnici Sv. Marka Včeraj so varilci ladjedelnice Sv. Marka stavkali štiri ure na podlagi sklepa, sprejetega na zad. nji skupščini. Stavka se nadaljuje tudi danes. Jutri ob 12.30 se bodo varilci sestali na skupščini v prostorih FIOM v Ul. Ponda-res št. 8. JUTRI SPLAVITEV LADJE «OCEANIC» V ČRPA Predsednik Segni ne pride v Tržič Danes zvečer predstavitev modela in oris značilnosti te najmodernejše potniške ladje Medtem ko se v tržiški ladjedelnici CRDA mrzlično pripravljajo na jutrišnjo splavitev najmodernejše potniške ladje na turbinski pogon «Oceanie», ki bo ponos italijanske potniške flote, je prišla iz Rima vest, da se predsednik republike Segni iz zdravstvenih razlogov ne "bo mogel osebno udeležiti splavitve, kot je bilo prvotno javljeno. Uradno še niso sporočili, kdo bo zastopal poglavarja države in niti “i znano, katere vidnejše osebnosti italijanskega političnega in gospodarskega življenja bodo navzoče pri jutrišnji slovesnosti, ki bo razen splavitve ladje «Oceanie» obsegala pol ure kasneje tudi postavitev gredlja za ogromno tur- Seja miljskega občinskega odbora Na zadnji seji miljskega občinskega odbora so sklenili, da bodo ponovno predložili v odobritev občinskemu svetu, ki se bo sestal 23. t. m., sklep o pristopu miljske občine v svetovno federacijo pobratenih mest. Prvi takšen sklep ;e pokrajinski upravi odbor zavrnil. Poleg tega bo občinski svet moral odobriti občinske obračune za leto 1959. 1960 in 1961. Obenem je odbor z zadovoljstvom sprejel na znanje dekret vladnega komisariata o delovanju filobusne postaje v Miljah, katero bo sedaj upravljala miljska občina. Hkrati je odbor sklenil, da je treba izvesti nekatera nujna popravljalna dela v tej postaji, ki je v zelo slabem stanju. ..................................1IIIMIHIIIII.... nimuHlim,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, UGOTOVITVE OBČINSKEGA ODDELKA ZA MESTMO POtICUO IN HEHB»H» Občutna podražitev1 živil ob decembrskih praznikih V začetku tega meseca so se delno znižale samo cene povrtnini - V decembru manjša prodaja kruha Miljska občina v lanskem letu Objavljeni so bili nekateri statistični podatki za mitjsko občino. Iz teh podatkov .je na primer razvidno, dflfc j«-4«hel« občina dne 31.12.1962 sktrteM/US.OSO stalno bivajočih prebivalcev in 9.684 volivcev, med njimi 4.715 moških in 4.979 žensk. Zdravstveno stanje prebivalstva je bilo več kot zadovoljivo. Medtem ko je bilo 2e večkrat smo pisali, da so se cene nekaterih živil pred božičnimi prazniki znatno povišale. To je u-gotovil tudi občinski oddelek za mestno policijo in prehrano. Iz poročila, ki ga vsak mesec sestavi ta oddelek, je razvidno, da so se v preteklem mesecu najbolj povišale cene perutnine, zlasti piščancev, ki so bili po 760 lir kg, cene ostalih vrst perutnine pa so se povišale za okrog sto lir kg. Znatno se je povišalo zajčje meso, ki so ga prodajali po 880 lir kg, medtem ko je cena masla padla za 50 lir. Margarina se je povišala na 750 lir, slanina pa se je podražila za 60 lir kg. Tik pred prazniki so se znatno povišale cene olivnega olja in sicer: olivno olje prve vrste za 82 iir pri litru, druge vrste za 63 lir, tretje vrste pa za 55 lir. Olivno olje, ki se pridobiva iz olivnih tropin, se je povišalo za 103 lire pri litru in je tako skočilo na 680 lir liter. Po drugi strani pa so cene semenskega olja ostale pri starem. Občinski stražniki ki vršijo nadzorstvo nad cenami in nad prodajo živil, so ugotovili, da se je proti koncu preteklega meseca znatno znižala prodaja olivnega olja in temu primerno zvišala prodaja semenskega olja. Najbólj pa so se pred pražniki povišale cene povrtnine in rib. O ribah smo že mnogo pisali, zlasti o akciji občinskega oddelka za policijo in prehrano, ko so mestni stražniki ugotovili v skladiščih ne- katerih trgovcev na debelo z ribami večje količine rib, ki niso bile dane na trg. Po ugotovitvah občinskih organov so se povišale tudi cene testenin, jajc in slanine. Občinski stražniki so v decembru napravili anketo v nekaterih mestnih in okoliških pekarnah. Ugotovili so, da stalno pada količina prodanega kruha navadne vrste, hkrati pa narašča prodaja boljših vrst kruha. Obenem so tudi ugotovili, da se je v decembru na splošno prodaja kruha zmanjšala. V preteklem mesecu so mestni stražniki napravili 97 prijav zaradi kršitve obstoječih zakonov in pravil o prodaji blaga na drobno. če pogledamo sedanje cene na drobno živil, ki so se pred božičnimi prazniki podražila, bomo videli, da so se v glavnem tudi v začetku tega meseca obdržale na o-menjeni visoki ravni, razen povrtnine, ko so se cene nekoliko znižale. To nam dokazuje, da smo tudi letos priča pojavu, ki se že več let zaporedoma ponavlja, da se namreč cene zlasti živil v prvi polovici decembra zvišajo z izgovorom, da je na trgu manj blaga in večje povpraševanje. Z lambreto v žensko Ko je včeraj okrog 13. ure 20-letna Rosaria Napoli iz Ul. Tiepolo 9 stopila s pločnika v Ul. Molino a vento na vogalu z Ul. ................. UKREP, KI POVZROČA ZASKRBLJENOST Komisija zdravnikov INAM suspendirala dva zdravnika Eden od obeh suspendiranih zdravnikov se je proti ukrepu pritožil na osrednjo komisijo v Rimu Komisija zdravnikov ustanove INAM je v teh dneh suspendirala dva zdravnika zaradi nekaterih nerodnosti, ki sta jih prizadeta po mnenju komisije zagrešila v škodo ustanove. Gre za dr. Antonia Fortunata ter za dr. Sergia Villanija. Postopek proti obema zdravnikoma je začelo pokrajinsko ravnateljstvo INAM, in sicer z obtožbami: da sta zdravnika prijavila pretirano število zdravniških pregledov, da sta predpisala preveč zdravil (med temi tudi večje število zelo dragih) ter da sta poslala na zdravljenje v bolnišnico preveč pacientov Komisija zdravnikov INAM Je suspendirala dr. Fortunata za 3 mesece, dr. Villanija pa za dva meseca. Proti temu sklepu se je pritožil na osrednjo komisijo v Rimu samo dr Fortunato. Zdi pa se, da namerava več pacientov, ki so se zdravili pri obeh zdravnikih, poslati na ravnateljstvo ustanove protestno resolucijo, ker sta po njihovem mnenju ravnala z njimi pravilno. Odkar je prišlo v Trstu in sploh na tržaškem ozemlju do proste izbire zdravnika, je to prvi primer suspendiranja. Ukrep komisije zdravnikov INAM je upravičeno povzročil presenečenje in do neke mere tudi zaskrbljenost v krogu zdravnikov, ki so sklenili pogodbe z INAM. Zaskrbljeni pa so tudi zavarovanci, ki se upravičeno sprašujejo, če ta ukrep ne pomeni morda, da se bodo usluge INAM poslabšale tako s stališča kvantitete, kakor tudi kvalitete. Kaže. da se niti javnost in niti časopisi ne morejo vmešavati v to zadevo, ki se tiče izključno odnosov med zdravniki in ustanovo. O primeru omenjenih zdravnikov je sodila komisija zdravnikov, med katerimi je tudi predstavnik zdravniške zbornice. Zelo verjetno je torej, da je komisija opravila svoje delo z vso natančnostjo in vestnostjo, ki Jo je primer zahteval. Z druge strani je tudi res, da so nekateri zdravniki izkoristili nove prilike ter so hoteli zaslužiti brez truda. Govori se o nekaterih zdravnikih, ki bi morali začeti preglede že ob 10. uri zjutraj, a jih dejansko začnejo Sele pet ali deset minut pred poldnevom. Na ta način prisilijo kliente, da izgubljajo po uro ali še več z dolgim čakanjem v čakalnicah. Pripomniti je treba, tudi da so v Trstu zabeležili najnižji odstotek zdravniških pregledov na domu v vsedržavnem merilu. Medtem ko pride povprečno v Italiji en zdravniški pregled na domu na 2 ali tri preglede v ambulanti, znaša to razmerje v Trstu 1 proti 10 ali morda še več. Zdi se. da tržaški zdravniki ne marajo obiskovati pacientov na njihovem domu. Seveda te ugotovitve ne veljajo za veliko večino zdravnikov, ki o-pravljajo svoj poklic vestno in požrtvovalno. Zato menimo, da omenjeni ukrep teh zdravnikov ne mo- re prizadeti Z druge strani pa moramo opozoriti na nevarnost, da bi ta ukrep utegnil prizadeti zavarovance, če bi zdravniki nameravali (morda iz strahu) izvajati določene smernice ravnateljstva INAM na birokratski način. 78 milijonov pomoči ECA v decembru Občinska podporna ustanova (E CA) je razdelila v preteklem decembru za 78 milijonov 325.475 iir pomoči. Največ je kot po navadi razdelila ezulom: 5841 podpor v skupni vsoti 25 milijonov 968.560 lir. Medtem je razdelila revnim tržaškim družinam 5438 podpor za skupnih 18 milijonov 475.502 liri. Za 840 oseb, od katerih 632 odraslih in 208 otrok, ki so v raznih zavodih, je ECA porabila 23 milijonov 706.478 lir. Nadalje je izdala: za dnevno hrano 598 družinam navadnih podpirancev (46.809 obrokov) 4.784.928 iir; za živilske bone 477 družinam 1.323.500 lir; za menzo klinično •>-zdravljenih bolnikov tbc 940.500 lir: za brezplačno prenočevanje v ljud skih prenočiščih za 269 oseb 392.000 lir; za brezplačna stanovanja beguncem 1.257.000 Ur; za obleko, posteljnino in obutev 383 revnim družinam 1.432.732 lir; za ortopedske aparate 15 osebam 44.275 Ur. V kritičnem stanju zaradi padca z motorjem Včeraj popoldne se je hudo ponesrečil 44-letni Gigliante Degras-si z Opčin št. 1075, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na II-kirurški oddelek. Degrassi se je nekoliko pred 14. uro peljal z motornim kolesom znamke «Morini» po Ul. Alfonso Valerio proti Opčinam. Iz neznanih vzrokov, verjetno pa zaradi mokre ceste, je pred gostilno «Americana» zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zletelo na levo stran ceste in se prevrnilo v obcestni jarek, globok pol metra. Iz bližnje gostilne so prihiteli ljudje, ki so slišali trušč in so ponesrečencu nudili prvo pomoč ter poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico. Degrassi si je verjetno zlomil tilnik, dobil je pretres možgan in je hudo krvavel iz levega ušesa. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Na II. kirurški oddelek pa so včeraj popoldne sprejeli 50-letne-ga Alojzija Janežiča iz Zavelj št. 931, ki se je ponesrečil z avtomobilom. Peljal se je iz Milj proti Zavijam, na ovinku pri potoku Osp pa ga je zaneslo s ceste in je treščil v električni drog. Pri tem je bil precej poškodovan sprednji del avtomobila, Janežič pa se je pobil in ranil po čelu in desni nogi ter je dobil živčni pretres. Šofer, ki je kmalu nato privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in je poklical rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico. Tatvine motornih vozil Avtomobilske miši so se spet lotile svojega nečednega posla in prijave o tatvinah se kopičijo na raznih komisariatih. Tako je Giovanni Pregi iz Ul. D’Angeli 10 prijavil, da mu je nekdo ukradel avto z evidenčno tablico TS 36062, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Lucia Saraceno iz Ul. Sant’Anastasio 16 je prijavila, da so ji neznanci ukradli aVto z evid. tablico TS 21569, ki ga je parkirala blizu doma. Arrigo Raffaelli iz Ul. Beato Marcello 2 se je pritožil, da so mu ukradli avto z evid. tablico TS 33647, ki ga je parkiral blizu svojega doma. Pietro Ceppi iz Ul. Veltro 57 je prijavil, da mu je nekdo ukradel vespo z evid. tablico TS 21614, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. Neznanci pa so s ponarejenimi ključi odprli avto, ki ga je Claudio Wernigg iz Ul. Doda 5 parkiral blizu svojega doma. Odnesli so mu plaid, 5 1 bencina, nekaj orodja in nadomestnih delov. Bosco, jo je povozil z lambreto 17-letni Lucio Dreos z Lonjerske ceste 173. Lamhrefist je namreč prav tedaj zavozil na gramoz in ga je zaneslo, tako da ni mogel obvladati vozila. Rosaria se je nekoliko pobila po levi nogi in opraskala po levi roki, zaradi česar se bo morala zdraviti nekaj dni. Tat v trafiki Spretni tat je predvčerajšnjim popoldne kar izpred nosa lastnika trafike na Korzu Garibaldi št. 2 ukradel izza prodajne mize razne kolke in kolkovane papirje, v skupni vrednosti 150.000 lir. Malopridnež je odšel, ne da bi prej lastnik zapazil tatvino. Ko je to zapazil, ni bilo o tatu ne duha ne sluha, ostala mu je le pot na komisariat, da prijavi tatvino. Vlak povozil žensko pri postaji na Kozini Včeraj so se v Trst vrnili s pogreba sorodniki 30-letne Rožice Dariš od Mihelov, ki jo je v nedeljo popoldne smrtno povozil vlak približno 500 m od železniške postaje na Kozini. Nesrečna ženska, ki zapušča moža in tri otroke, je bila v nedeljo na obisku pri svoji materi v Markov-ščini in se je peš vračala na Kozino, kjer jo je čakal mož. S seboj je imela 90.000 dinarjev, da bi z možem plačala junico, ki sta jo kupila nekaj dni prej. Mudilo se ji je in je šla po stezi, toda prav tedaj, ko je stopila na tračnice, je privozil iz Divače tovorni vlak. Strojevodja je žensko zapazil zadnji hip in je močno zavrl, toda ni mogel preprečiti nesreče. Zaradi močnega sunka je žensko vrglo po škarpi in je bila na mestu mrtva, ker si je prebila lobanjo. Aretiran tat s starini grehom Na dan Novega leta je policija aretirala 55-letnega Valeria Nes-sija, brez stalnega bivališča, ki ga je 35-letni Remigij Djurdjevič zasačil v skladišču železnine v Ul. sv. Marka 46, kjer je ukradel 300 lir. Ko ga je čuvaj zapazil, je Nessi skočil nanj, da bi se s pretepom rešil in zbežal, toda Djurdjevič je klical na pomoč in nekdo je poklical policijo, ki je pravočasno prišla ter aretirala Nessija. Med preiskavo pa je prišlo na dan, da mora Nessi odsedeti leto dni zapora zaradi tatvine, kakor ga je obsodilo sodišče lanskega oktobra. Tako bo zdaj Nessi čakal na novo obsodbo in bo medtem moral odsedeti tudi staro kazen. bocisterno, ki jo bodo gradili za pomorsko družbo «Santa Lucia» iz Palerma. Danes ob 18.30 bodo v novinarskem krožku na Korzu Italia 12 predstavili model novega preko-mornika «Oceanie» in orisali razne značilnosti tega novega bisera ladjedelniške produkcije tržiške ladjedelnice. Model bosta predstavila in ga orisala v vseh podrobnostih upravni delegat brodarskega podjetja, ki je lastnik ladje, dr. Charalambos Keusseoglou, in u-pravni delegat CRDA inž. Giuseppe Carnevale. Razdeljevanje drv po znižanih cenah Tudi letos bodo v tržaški občini razdeljevali drva po nižji ceni brezposelnim in upokojencem, ki imajo pokojnine izpod 31.000 lir mesečno. Vsaka oseba bo lahko' dobila po dva stota drv in 70 kg ploščic iz lignita, vse za 3000 lir. Bone za drva in ploščice bo razdeljevala podporna ustanova ECA proti plačilu 3000 lir. Blago pa bo razdeljevala prefektura v skladiščih v Ul. Campo Marzio 3 in v paviljonu narodov na tržaškem velesejmu. Vsi, ki imajo pravico do te ugodnosti, naj se zglasijo v uradih ECA v Ul. Conti štev. 1 od 16. do 18. ure vsak dan, in sicer od 12. t.m. dalje. Osebam, ki so dobile drva lansko leto, pa ni treba napraviti prošnje, ampak bodo dobile na dom poziv, naj pridejo po bone v urade ECA. Osebe, ki prebivajo v okolici, naj vložijo prošnjo odnosno naj pridejo po bone na občinske izpostave na Opčinah, v Križu in na Proseku v uradnih urah od danes dalje. Najdeni predmeti Županstvo sporoča, da so na občinskem ekonomatu soba štev. 108 na razpolago lastnikom najdeni predmeti v decembru, in sicer: valuta, denarnica z denarjem, moška ura, prstan, zapestnica, par ženskih čevljev, suknja, razbit razdeljevalec žvečilnega gumija, moški ln ženski dežniki, električni aparat za britje, steklenička parfuma, krzneni ovratnik in lahko motorno kolo. Včeraj nekoliko po polnoči je na ortopedskem oddelku umrla 85-letna Caterina StfadelTà vd. Ma-ranzana iz Ul. Ireneo della Croce 9, ki je 10. novembra nerodno padla v spalnici in si pri tem zlomila desno nogo. Iridata ulednidim «Daši je že znano, da ni naš tržaški radio posebno tenkočuten, za kritiko dostopen in ima za marsikaj krokodilja kožo, vendar nisem pričakoval, da si bo dovolil takšen «špas» in nam postregel z nemško koračnico, ki jo je nacistični škorenj v zadnji vojni neprestano prepeval. Ko sem jo v soboto popoldne poslušal, nisem mogel verjeti svojim ušesom. A po vsem telesu mi je lezel mr-ščav, ker me je ta nemški glasbeni «umotvon pahnil v Bosno — Banjaluko, kjer smo jo slovenski izgnanci morali od jutra do večera poslušati. Nemški osvajalec je ošabno, naduto in samopoveli-čevalno ubiral to koračnico, celo takrat, ko je vodil naše ljudi na morišče. Kdor to koračnico pozna in ima zadnjo trohico človeškega dostojanstva, vesti, narodnega ponosa in časti, ga pretrese in globoko užali. A ker je njena melodija nekaterim gospodom pri slovenskem radiu najbrž zelo všeč, bi jo morali zaradi njihovega pomanjkanja čuta in obzira poslušati tudi tisti, ki jim obuja spomin na najbolj črno usodo pregnancev? Ali nekateri gospodje pri slovenskem radiu res mislijo, da je 18 let dovolj dolga doba, da se lahko pozabi, kaj smo pretrpeli pod nacistično okupacijo in da se nam lahko servira tako ogabno popoldansko razvedrilo...? Bivši deportiranec Program otvoritve sodnega leta S prizivnega sodišča so uradno sporočili, da bo slovesna otvoritev novega sodnega leta prihodnji torek ob 10.30 v veliki dvorani porotnega sodišča. Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki civilnih, vojaških in drugih oblasti. Med drugimi bosta navzoča vladni generalni komisar dr. Mazza in tržaški župan dr. Franzil, Kot vsako leto bo prisostvoval otvoritvi tudi predstavnik višjega državnega sodnega sveta dr. Carnesecchi. Kot vsako leto, bo tudi letos otvoritvena svečanost potekala na zelo slovesen način. Sprevod sodnikov in predstavnikov državnega pravdništva bo krenil iz drugega nadstropja sodne palače, se spustil po stopnicah na notranje dvorišče, kjer bo stala častna straža predstavnikov policije in karabinjerjev. Na čelu sprevoda bodo šli sodni uslužbenci, ki bodo nosili znamenja pravice. Potem ko bodo sodniki in povabljeni gostje zasedli svoja mesta v dvorani porotnega sodišča, bo_ prvi kanclist prizivnega sodišča dr Acconcia prebral odlok o Ureditvi prizivnega sodišča, kazenskih in civilnih sodišč ter pre-tuj na območju tržaške, goriške in videmske! pokrajine. Sledilo bo poročilo £f?peralnega državnega pravdnika dr. Migliardija o delovanju sodnih organov v preteklem letu. Na koncu bo prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Car-panzano slovesno proglasil otvoritev novega sodnega leta. OGORČENJE KOVINARJEV ZARADI RAZBITJA POGAJANJ Izgovori Confindustrie so brez vsake podlage Stavka varilcev v Sv. Marku in vseh delavcev v podjetju Durissini Nezgoda mornarja na bolgarski ladji Na bolgarski ladji «Arda», ki jo zdaj popravljajo v Tržaškem arzenalu, se je včeraj dopoldne ponesrečil 40-letni gasilec Chiril Mladenov, ki je vkrcan na omenjeni ladji. Ko je šel po stopnicah je Mladenov nerodno stopil in je padel 4 m globoko, pri tem pa si je zlomil levo ramo in se je pobil po kolenu desne noge. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec. PO PODATKIH INŠPEKTORATA ZA MOTORIZACIJO 6740 novih avtomobilov registriranih lani v Trstu Dejansko pa se je lani število avtomobilov po-večalo samo za 4932, motornih koles pa za 752 Po podatkih inšpektorata za motorizacijo je bilo lansko leto v Trstu registriranih 6.740 novih av. tomobilov, svtobusov in kamionov, 1488 motornih koles in 40 prikolic. Istočasno so iz seznama avtomobilov v naši pokrajini črtali določeno število vozil, tako da se je število avtomobilov dejansko povečalo za 4932 (v glavnem osebnih avtomobilov), število motornih koles pa za 752. Lansko leto so v Trstu izdali 5.327 voznih dovoljenj novim avtomobilistom in 1812 voznih dovoljenj novim motociklistom. Po podatkih inšpektorata je bilo la- ni v tržaški pokrajini 816 prometnih nesreč, ki so se končale samo z materialno škodo na vozilih in z nekaterimi lažjimi poškodbami oseb, 154 nesreč pa se je na žalost končalo s smrtnimi posledicami ali pa s hudimi telesnimi poškodbami. Poleg tega je inšpektorat lansko leto sporočil prefekturi, naj odvzame vozno dovoljenje 147 avtomobilistom (tu niso vključeni tisti, ki jim je bilo vozno dovoljenje odvzelo na osnovi razsodbe sodišča), 445 avtomobilistov pa je moralo obnoviti vosno dovoljenje. Vest o razbitju pogajanj za skle. nitev nove delovne pogodbe za kovinarje zasebne industrije je vzbudila veliko nezadovoljstvo tudi med tržaškimi kovinarji, ki se pripravljajo na borbo, na podlagi sklepov, katere bodo sprejela sindikalna vodstva jutri v Milanu. Med delavci se slišijo komentarji, da bo treba tokrat voditi borbo do skrajnosti, saj se industrijci sicer ne bodo spametovali. Danes ob 18. uri bo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta enotna skupščina, na kateri bodo sindikalni voditelji poročali delavcem, kako so potekala rimska pogajanja in zakaj so se razbila. Kot je znano, je tudi v Trstu precej zasebnih kovinarskih podjetij sklenilo sporazume v obliki predujma na bodočo pogodbo. Med temi je tudi podjetje Durissini, ki je podpisalo sporazum, a se ga ne drži. Lastnik je izplačal delavcem samo mezdni predujem v obliki 10-odstotnega poviška plač, ni pa izpolnil sporazuma glede skrajšanja delovnega urnika, plačila bolniške podpore itd. Zato je nastalo med delavci vrenje in so se včeraj sestali na skupščini ter sklenili, da bodo stavkali danes od 15. ure do jutri zjutraj. Tudi ti delavci se sestanejo na skupščini danes ob 16. uri. Ko b° splošna stavka zasebnih kovinarjev, bodo delavci stavkali tudi v tem podjetju, če se medtem lastnik ne premisli in izpolni sprejete obveznosti. V zvezi z razbitjem pogajanj so vsedržavni tajniki sindikatov kovinarjev ostro obsodili ravnanje Confindustrie. Tajnika FIÓM Piero Boni in Bruno Trentin sta poudarila, da je razbitje pogajanj še toliko bolj resna stvar, ker kaže jasno politično voljo delodajalcev in ne izvira iz gospodarskih razlogov v zvezi s pogodbo. Sindikalista sta nadalje izjavila, da ne bo nikogar premotila trditev velikih industrijcev, češ da je treba zaščititi interese male industrije. To je služilo Con-findustrii le kot pretveza na zadnjih pogajanjih na ministrstvu za delo. Javno mnenje že dobro ve, da je spor o absorbiranju prejšnjih poviškov, o kvalifikapijah in mezdni enakopravnosti delavk prizadel predvsem interese velikih kovinarskih podjetij. V teh pogojih se kovinarji vedro pripravljajo na bodoče borbe, ker se zavedajo, da so na strani pravice ter da so bolj strnjeni kot kdajkoli. Glavni tajnik FIM-CISL Macario je dejal, da sta glavna razloga za razbitje pogajanj zahteva Confindustrie, da se absorbirajo dosežene pridobitve v novo pogodbo ter da se podpiše slabša pogodba, kot so jo kovinarji dosegli z Intensindom (zvezo podjetij z državno udeležbo). Ce bi sprejeli stališče delodajalcev o ab. sorbiranju doseženih povišanj bi postavili vso sindikalno prakso na 8*av0> kajti vsedržavna pogodba določa le minimalne pre-jemke. Poleg tega pa so sindikati pristali na absorbiranje skrajšanega delovnega urnika. Ce bi sindikati pristali na zahteve delodajalcev, bi se s tem tudi dejansk° odrekli načelu razčle-njenih pogajanj po podjetjih, s katerimi je delavcem uspelo do-6ef‘ “penjena izboljšanja. Taj-nik FIM-CISL je ostro zavrnil trditve Confindustrie, da bi zvi-sanje plač zasebnih kovinarjev povzročile tragične gospodarske in valutne posledice, saj se zaradi izboljšanja plač pri Fiatu, v pod-jetjih z državno udeležbo in v mnogih drugih podjetjih ni nič takega zgodilo. Nasprotno, za ta podjetja se celo predvideva zvišanje njihovih investicij. Podobno izjavo je dal tudi tajnik UIL. Nova stavka telefonskih uslužbencev Zaradi prekinitve pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe bodo telefonski uslužbenci 17. in 18. januarja stavkali po vsej državi. Kasneje pa bodo stavkali še tri dni po posameznih mestih in deželah. V GALERIJI «LA CAVANA» Otvoritev razstave Klavdija Palčiča Smo v letni dobi, ko je umetniška dejavnost najbolj intenzivna. Zato se umetniške razstave vrstijo druga za drugo in ko nekje kak slikar sname s sten svoje slike, razobesi na njih mesto svoje umotvore kdo drug. Tako je sinoči v galeriji Rossoni zaključil svojo razstavo mladi Robert Faganel, hkrati pa smo prisostvovali otvoritvi kar dveh novih razstav. V Galeriji sodobne umetnosti «La Cavana» se je k otvoritvi slikarske razstave, ki jo je pripravil podjetni in marljivi Klavdij Palčič, zbralo nenavadno mnogo ljudi. Poleg zelo številne mladine, predvsem slikarjevih prijateljev in študentskih kolegov, smo v galeriji videli zelo veliko tržaških slikarjev. Mladi likovnik, ki ga zadnje čase srečujemo na vseh, tudi najpomembnejših tovrstnih prireditvah v Trstu, je za to razstavo pripravil 10 novih del Razstava vsekakor zasluži, da si jo ogledamo. Odprta bo do 22. t.m. Uro pred otvoritvijo Palčičeve razstave pa smo v občinski galeriji prisostvovali otvoritvi osebne razstave, ki jo je pripravil V. A. Cocevar. Cocevar, ki je bil nagrajen na 31. beneški Biennali, je po stenah občinske galerije razvesil 20 olj v pretežni večini marin in miljskih ali obmorskih motivov nasploh. Nadalje je razstavil kakih 10 keramik, predvsem vaz. Občinstvu je na vpogled tudi mapa kakih 10 njegovih akvarelov, ali kot jih on imenuje akvareliranih risb. Cocevarjeva razstava bo odprta do 21. t.m. Prosvetno društvo Prosek -Kontovel ponovi v nedeljo, 13. januarja v prosvetnem domu na Opčinah ljudsko igro v štirih dejanjih PRISEGA OPOLNOČI Spisala Manica Romanova Režira Stane Raztresen Začetek ob 16.30. Obvestilo kmetovalcem Razdeljevanje močnega krmila za kokoši jajčarice po znižani ceni Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo sporoča, da bo pričelo v četrte, dne 10. t. m. izdajati nakazila za nakup močnega krmila za ko-koši-jajčarice pri tukajšnjem kmetijskem konzorciju. Dan bo prispevek v znesku 50% nakupne cene, razdeljevanje pa bo trajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. V ta namen bo danih 5 kilogramov krmila za vsakih 25 kokoši. Ob prevzemu nakazila bo zaintere-siranec plačal razliko v prid kmetijskega konzorcija. Nakazila bo izdajal živinorejski ESQbétS-Ws ga, štev. 6/1, med uradnimi urami od 8.30 — 12.30 . C Šolski sluge, ki so pomagali pri ureditvi volilnih sekcij, lahko dvignejo nagrado, ki jim pritiče v občinski zakladnici v Ul Nordio 11 ln sicer od danes dalje Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 13. t. m. ob 17. uri na KONTOVELU André Roussin «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prepovedano mladini pod 18. letom Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. url uprizori tržašk* Stalno gledališče za red F dramo Fui-j via Tomizze «Vera Verk». Zadnjo! ponovitev. — Rezervacija in prod» ja vstopnic v Galeriji Protti, telefon 36-372. Cene: parter 1000 lir, I. galerij*; 650 lir, II. galerija 450 lir, lože 3006 lir, vstop k ložam 300 lir, vstop h ga-lertjam 250 lir. V petek 18. t.m. bo v gledaliSW Verdi v organizaciji Koncertne druž* be, koncert Benedetta Michelangeli-ja. Program koncerta slavnega plani* sta obsega Beethovnovo Sonato ol». 2 N. 3, dve Chopinovi maztirki in •* no baiato, Ohlldren’s Corner in d v* seriji Debussyjevih «Images». Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Tl giom« più lungo». Nastopa 44 svetova* znanih umetnikov. Arcobaleno 16.00 č. pri Narodni ban-U It. 600-14-603-0«. mm na nmmrk- predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film: PASCALE AUORET MARIANNE KOCH IBAN LOUIS TRINTIGNANT « DANY SAVAL Piena luce sull'assassino (Razkrinkani morilec) Grozna tajnost za zrcalom Igrajo: JEAN BABILEE, GEORGES ROLLIN, GERARD BUHR, ROBERT VATTIER, JEAN OZENNE KINO ROSANDRA-BOLJUNEC predvaja danes II. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Superscope barvni film: «ANNIBALE» (Hanibal) Igrajo: Victor Mature, Gabrie-le Ferzetti, Rita Gam, Milly Vitale m Rlck Battaglia Včeraj-danes Mali oglasi RAZNO OSEBJE — kuharico, pomožno kuharico, sobarico, iščem za nov hotel-restavrant v Sovodnjah pri Gorici. Ponudbe na Casella Postale 459 Trieste. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. januarja 1963 se Je v TP stu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 5 O* seb. UMRLI SO: 83-letini Giuseppe Se« nizza, 79-iletna Antonia Sancin por. Pettirosso, 65-letni Riccardo Ceoctui) 55-letma Giustina Braida por. le rman. 85-letina Caterina Stradella vd. Ma* ranzana. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Trg Garibaldi Si Benussl, Ul Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl. Trg Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. Oi* lino (Sv. Ivan). Darovi in prispevki Gospa Nada daruje 3000 lir jaško Matico. v starosti M^et6 naš& draga žena’ mama- nona i« pranona MARIJA ŠKRINJAR roj. SEPIN pokopališče drage pok°Jnice bo danes popoldne na sežansko Žalujjoči: mož Anton, sinova Vladimir in Tonin, hčerka Dora, snahi, zet, vnuki in pravnuki Sežana, 11. januarja 1963. Nevzdržne socialne razmere in njih posledice Gaj razkrivajo dojfodki v Peruju Na čelu upora rudarji in kmetje brez zemlje - Velikanske socialne razlike med predstavniki aristokratske oligarhije in kmečkim ter delavskim proletariatom Trenutno že tako napeto politično dogajanje Latinske Amerike, dogajanje, ki ima svoje razloge v številnih nerešenih socialnih in gospodarskih vprašanjih, tem težje tošljivih zaradi določenj tujih intervencij, se je zdaj v zvezi z burnimi dogodki v Peruju še bolj Spletlo. Prvič, odkar je vojaški odbor prevzel oblast, Je deželo Pretresel tako silovit vihar množičnih nemirov. V štirih okrožjih je bilo proglašeno stanje pripravljenosti, bilo je nekaj stotin mrtvih •n ranjenih, na tisoče delavcev, “todentov in kmetov pa aretiranih in zaprtih. Nemiri so se začeli v majhnem mestecu La Oroya. 1* Oroya, ki leži visoko v An-d'h, od Lime, glavnega mesta, oddeljena kakih 200 km, je eden nejboij znanih rudarskih središč Peruja. Tu se nahajajo rudniki svinca, cinka in srebra, ki pripadejo veliki severno ameriški družbi «Serro de Pasco Corporation». Prizadeti od stalnega naraščanja *lvljenjskih stroškov, so rudarski sindikati pred kratkim zahtevali svlšanje svojih mezd ter izboljšanje težkih pogojev dela. Družba j® ssahteve enostavno zavrnila, na-e*r je 13.000 rudarjev stopilo v Slavko. Nekega ponedeljka decem-bre lansko leto, pa so se zbrali ne glavnem trgu, da bi tu priredili mirno demonstracijo. Takoj le z največjo brezobzirnostjo nastopila policija in ob uporabi strelnega orožja ter solzilnih bomb skušala demonstrante razgnati. Toda ti so se s policijo spopadli n Jo po večurnem boju pognali v beg. Zatem so zasedli rudnike in tovarne, blokirali železniško progo *n Porezali telefonske žice. Preplašeni vojaški odbor pa se l® v Limi nemudoma zbral na iz-todnl seji. Naslednji dan so bili J La Oroya odposlane močne po-jloljske in vojaške enote, ki jim je kasneje šele z velikimi napori u-spelo streti odpor delavcev, zaba-Hkadiranih v rudarski četrti Oro-y° Viejo. Krvavi incidenti v La Oroyl so 'toeli močan odjek v vsej deželi. JU v znak solidarnosti z rudarji, 1® prišlo do številnih demonstracij proti vojaškemu odboru, ki so Jih organizirali ostali delavci in studenti v deželi. Vlada je na to bhgovorila z obsednim stanjem v Uekaterih okrožjih in pa z zaprt-Jem univerz ter drugih šol v štetih mestih. • ./V oblasti Cuzcoa Je hkrati pri-jj® do upora brezzemljašev. Gve-ulski odred, ki mu poveljuje khlečki voditelj Hugo Blanc, je bbkolil mesto Quillamba, zahteva-J°b. da se puste na svobodo šte-vllni zaprti brezzemljaši. Mesto so ?tod kapitulacijo rešile šele voja- ške enote, ki so mu prišle v po- jb°č, vendar sam dogodek ni cito! brez posledic: številni veleposestniki so začeli bežati v večja jhesta, začele so se množiti zah-?to po vojaški moči, trgovinska bornica Cuzcoa pa je od vlade j htevala, da takoj preide k izva-)auju agrarne reforme, jjl’uda nemiri se nikakor še niso Pptoiriii in prišlo je do novih tovk. iz tega je moč zaključiti, a gre v tem primeru za izredno aPeto socialno stanje, pri čemer je ®ba tudi predvidevati, da pred-tovijajo omenjeni nemiri šele za-etek nekega novega burnega raz-°ja. v Peruju so doslej o usodi ®tole odločali izključno v vojaš-vjCah in plutokratskih palačah, tem ko Je širša javnost morala rS61®J samo pasivno sprejemati a2ne «revolucije» in državne u-p to, ki so si zapovrstjo sledili. r®v zaradi tega so bili domači >la’>ln,111,1)",., ,^,,,1,n,mn, ■iiiiiiiiiiiiiiiHiaiiiiiiii Sreča je prišla nepričakovano pisatelj S o ^ tonni angleški Maugham hoče razdedi-1 Svojo a cer lady Elisabeth D ”, soprogo člana britanske-barlamenta in b všega vojne- militaristi in predstavniki kapitala tudi tako presenečeni, ko so iz-neneda izbruhnili dramatični dogodki. Poleg tega se jih je lotila velika zaskrbljenost. Takšno stanje, kot že poudarjeno v začetku, Ima svoje korenine v družbeno politični strukturi dežele obenem pa zelo značilno nakazuje bodočo smer njenega razvoja. Delavsko gibanje Je zajelo izrecno radikalno razpoloženje, a obenem so se tudi indijanski brezzemljaši, ki predstavljajo večino prebivalstva, začeli zavedati, kje so pravi vzroki njihovega izredno težkega položaja. Tako eni kot drugi čedalje bolj o-čitno izražajo svoje nezadovoljstvo s sedanjim režimom in družbenoekonomsko ureditvijo dežele. Ta situacija je končno dovolj zgovorno označena tudi z nekaterimi u-radnimi statističnimi podatki. Povprečni letni dohodek za skoraj 6,5 milijona prebivalcev, ki se preživlja pretežno s poljedelstvom, znaša samo 1.600 solov (60 dolarjev) na prebivalca, v tem ko znaša za 3.75 milijona ostalih državljanov, ki se ukvarjajo z ostalimi dejavnostmi, okrog 5.200 solov (190 dolarjev). Tem «povprečnim» podatkom Je treba pristaviti še sledeče dejstvo: velikansko razliko, namreč, med dohodki bogatih kapitalističnih krogov v «beli« aristokratski Limi na eni ter mestnimi, oziroma vaškimi siromaki, ki predstavljajo večino prebivalstva, na drugi strani. «Naša vprašanja so nujna», Je sredi dramatičnih dogodkov priznal Vargas Prada, generalni tajnik vojaškega zbora in edini civilist v dosedanji peruanskl vladi. Takojšnje izvajanje ustreznih ekonomskih ln socialnih ukrepov, je dodal, predstavlja edini način, da se prepreči nadaljnje naraščanje nezadovoljstva ln dežela reši pred splošnim požarom. Kongresne in predsedniške volitve bodo 9. junija: «Vojaški odbor pa bo, ne glede na to, kakšen bo rezultat teh volitev, oblast predal zmagovitemu kandidatu» V Peruju pa malokdo veruje, da bi ekonomsko-socialni ukrepi, ki Jih je vojaški odbor napovedal v skladu z načeli severno-ameriške «Zveze za napredek», mogli predstavljati uspešno zdravilo za težke in kronične perujske socialne bolezni. Postavlja pa se še vprašanje, kakšen bo novi volilni zakon, ki ga zdaj pripravljajo militaristi, ln pa, ali bo vojaški odbor svoje obljube v celoti izpolnil. Kdo bolj trpi, psiček, ali ona? JUTRI SVEČANA OTVORITEV tiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHmiiimiiiiiitumiiiiimiiiiiMiimitii Na Holandskem so morali cepiti proti steklini vse pse. Kaže pa, da je zdravnikova injekcija bolj zabolela malo deklico kot njenega psička •mimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiuintiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMtiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiuuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiit C(, ministra Johna Hopea. Pranj Se bo pričel v Nici 23. ja-wrža. Pisatelj zahteva, da l ^oleina Elisabeth vr mu (tj’1"0 teina Elisabeth vrne vse, rSr Ji je kdaj v življenju poda-tnjj.itt to ni malo: približno 10 t'"Jono« :e0( leto malo: približno novih frankov. Poleg POVELJNIK SOVJETSKIH RAKETNIH SIL MARŠAL VARENCOV TRDI Vojaška moč SZ je v raketnem orožju v čemer so ZDA zaostale nie' k* bi ga imela dobiti od Sove razkošne vile na Azur-p0 °bali. Njena vrednost znaša rna„rnnenjn strokovnjakov naj-frn?! okrog 500 milijonov starih okov. G/ «kr0- ni vzrok te odločitve je Pe a?na nehvaležnost lady Ilo-nei fci da je prišla na dan pred ja*®3 mesecl> ko se Je Ehsabeth setil!1 Proglasila za lastnico de-JVfa„ ,s!ifc. ki jih je Somerset lev,-- am prodal londonski ga-131 Sotheby. hp^oja hčerka je skrajno ne-pri ® ' £°leg tega ima Maugham Pa , .“h neko orožje: njego-t) tllčerka je nezakonska. Tudi labkVl Pogledu se bo, verjetno, toko usPp^no oprl na francoski otro n’ Po katerem nezakonski dry g' nimajo istih pravic kot iZ‘o korist od vsega tega pa bo 4! Maughamoo tajnik, 50-letni lan,? sfarle, ki ga je ta aprila naijK0 ‘«to posinovil. Lahko je jen,VSe sre(en, saj bo po po svo-dobi novem očetu, če ta pravdo }gn ’ Ppdedoval nič manj kot ™ milijonov starih, frankov. Kubanska zadeva je vsaj za sedaj mimo. Med raznimi komentarji več ali manj zainteresiranih ljudi, ki so se Drstili po kubanski krizi, se je v zvezi s popuščanjem Sovjetske zveze nasproti izredni «onemi» določenih ameriških krogov, reklo, da se je Hruščov ustrašil Združenih držav, t.j. njihov» «neprekos.ljive» udarne moči.. Samo ob .sebi se razume, da pametna politika, ki jo je SZ v tem primeru ubrala, do ločenim krogom ni pogodu, zato so sedaj odkrili «strah», pa čeprav ves čas govore, kako SZ ograža ves svet. Čeprav smo že neštetokrat rekli, da bi bilo veliko bolje, če bi se ogromna sredstva, ki se dajejo za oboroževanje, uporabila n miroljubne namene, bi kot odgovor onim, ki tolikokrat ponavljajo o «strahu» Sovjetske zveze, navedli to, kar je v moskovskem listu «Izvestija» zapisal maršal Sovjetske zveze Varenccv, glavni poveljnik raketnih sil Sovjetske zveze. Ta je v glavnem povedal sledeče: jCe bi prišlo do nove svetovne vojne, bi ta bila v glavnem raketno jedrska vojna. Vojska in vojaški objekti bi bili uničeni z jedrskim orožjem, ki bi ga na cilje prinašale rakete. Ta postavka je temelj nove sovjetske vojaške doktrine. Na osnovi tega so bile najprej formirane raketne enote strateškega značaja. To so formacije, ki so opremljene z raketami, ki so v stanju prinesti na cilj večmegatonske jedrske konice, pa naj je cilj na kakršnikoli razdalji. Hkrati je bilo raketno orožje izročeno pehoti, letalstvu in mornarici, kot tudi enotam protiletalske in protiraketne obrambe. Mnenja sem, da ni potrebno zadrževati se na značilnostih raketne oborožitve strateškega značaja, ki razpolaga z raketami vseh dometov, vključujoč sem tudi medcelinske in globalne rakete. O njihovih lastnostih moremo soditi, če vzamemo v poštev dosežke sovjetske raketne tehnike, ki jih izkoriščajo v miroljubne namene. Tehnične lastnosti sovjetskih raket so prišle do izraza tudi pri njihovem izstreljevanju (brez zadnjega člena) na področju Tihega oceana, pri izstreljevanju umetnih satelitov in pri izstreljevanju kozmičnih ladij. Raketa mora kot vojno orožje imeti tri osnovne lastnosti: Imeti mora neomejen domet, ki daje možnost, da se sovražniku zada udarec ne glede na njegov zemljepisni položaj. Imeti mora ogromno silo v jedrski ali termojedrski konici, kar omogoča uničenje kakršnega koli vojaškega objekta z enim samim udarcem. Biti mora praktično neuničljiva s strani obstoječih sistemov protiletalske in protiraketne o-brambe. Razen teh lastnosti imajo rakete še eno prednost pred ostalimi orožji in ta je v njihovi neodvisnosti od klimatskih, zem- IZ ANKETE REVIJE «VIE NUOVE» Zakaj je v Italiji bolezen razkošje Pred kratkim smo pisali, koko naj bi se dala na ministrstvu za zdravstvo v Rimu registrirati tudi zdravila, ki dejansko ne obstajajo. Znana je namreč zadeva, ki jo je sprožila milanska revija «Quattrosoldi» in ki je poiegnila za seboj cel plaz negodovanja, tako da so se celo v ministrstvu za zdravstvo začeli spraševati, ali ni morda tudi med zdravili, ki se dejansko prodajajo, kako zdravilo, ki je bilo registrirano in odobreno s potvorjenimi dokumenti, ki se, kot je bilo razvidno iz ankete «Quattrosoldi», dajo nabaviti za 200.000 lir. Ne bomo se ustavljali pri tej zadevi, ki je še v razvoju in bo o njej, upajmo vsaj, dalo• zadnjo besedo sodišče, pač pa se bomo ustavili pri nekaterih podatkih, ki so prav tako v zvezi z zdravstvom in sicer pri podatkih, ki jih italijanska revija «Vie Nuove» prinaša o zares blaznih cenah zdravil. Revija «Vie Nuove» je v svoji zadnji številki prinesla prvo nadaljevanje daljšega članka z naslovom «Tekma za patent je v prid «velikim»». Hkrati je revija prinesla podrobno analizo osmih zdravil s podrobnimi podatki glede na cene surovin, cene ambalaže, proizvodnih stroškov ter cene, ki jo državni odbor za cene določa s tako imenovanim koeficientom 3, to sé pravi, da osnovno proizvodno ceno pomnbži s tremi. Oglejmo si sedaj, kako drago plačujemo zdravila in koliko bi ta zdravila dejansko morala stati. «Tetracetina» je zdravilo, ki ga proizvaja podjetje «ilarmitalia». V lekarni plača potrošnik to zdravilo 1.300 lir. Po podatkih, ki jih prinaša revija «Vie Nuove», pa surovine za to zdravilo stanejo 86,60 lire, ambalaža 20 lir, stroški delovne sile v vseh fazah proizvodnje 35 lir, to se pravi, da znaša celotna tovarniška cena 141,60 lire. Ce vzamemo v poštev še koeficient 3, ki je v navadi pri državnem odboru za določanje cen, bi morali za to zdravilo v lekarni plačati 425 lir. To se pravi, da plačamo dejansko trikrat več kot bi morali plačevati in to kljub že upoštevanemu koeficientu 3, kajti sicer je cena v odnosu na proizvodne stroške mal o manj kot 1:10. Isto farmacevtsko podjetje izdeluje tudi zdravilo «Katabios», ki nosi na nalepki ceno za potrošnika 675 lir (pred kratkim celo 750 lir). Dejanska tovarniška cena pa znaša 95,58 lire in sicer 40,58 stanejo surovine, 20 lir ambalaža, 35 lir stroški delovne sile o vseh fazah proizvodnje. Ce upoštevamo še koeficient 3 bi to zdravilo. smelo v lekarni stati 290 lir, plačujemo ga pa po 675 lir. Isto veliko farmacevtsko podjetje «Farmitalia« proizvaja tudi zdravilo «Spiracetina». Oglejmo si dejanske stroške in ceno, ki joza-njo plača, kdor ga potrebuje. V lekarni stane «Spiracetina» 1.215 lir. Revija «Vie Nuove» pa je v svoji analizi navedla sledeče številke: surovine lir 185,56 cena ambalaže lir 20, stroški delovne sile v vseh fazah proizvodnje 25 lir, industrijska proizvodna cena torej lir 230,56. Ponovno vzamemo v poštev koeficient 3 državnega odbora za določanje cen in dobimo ceno lir 695, kolikor bi «spiracetina» morala stati. Bolnik, ki mu jo zdravnik predpiše, plača skoraj dvakrat več. «Fargan» stane potrošnika 550 lir. Proizvaja ga isto farmacevtsko podjetje. Koliko pa bi dejansko moral stati? Po pisanju revije «Vie Nuove» stanejo ustrezne surovine, iz katerih se zdravilo dela, 9,50 lire, ambalaža stane 30 lir, stroški delovne sile v vseh fazah znašajo nadaljnjih 30 lir, to se pravi, da jf proizvodnja cena 69,50 lire. Ce to pomnožimo s koeficientom 3, dobimo (vedno zaokroženo) 210 lir. Bolnik pa plača za zdravilo 550 lir. Navedli bomo še «Stemetil» od istega farmacevtskega podjetja. Za zavojček petih svečk plača bolnik 335 lir. Surovine pa po računih «Vie Nuove» stanejo 6,40 lire, konfekcija in ambalaža 22 lir, delovna sila v vseh fazah 30 lir, industrijska cena bi torej znašala 58.40 Ce upoštevamo koeficient 3, dobimo 180 lir, potrošnik pa, da ponovimo, plača 335 lir. S podobnimi številkami bi mogli nadaljevati, kajti «Vie Nuove» navajajo še druge primere. Toda dovolj to. K tem podatkom bi mogel kdo pripomniti, da niso upoštevani v številkah, ki jih navajamo kot proizvodno ceno, stroški, ki jih farmacevtska podjetja imajo v dolgih, zapletenih in dragih laboratorijskih raziskavah in preiskavah. To je res, toda za to je tu koeficient 3, ki podjetjem daje zadostno maržo. Zato bi bil vsak komentar odveč, pač pa drži že zelo razširjen rek, da si pri nas navaden človek ne -sme privoščiti bolezni, ker je bolezen preveliko razkošje. ...........................immillili.IIIIIIIIII.umi.............»»mm...»mimmi...mmmmiimimm.... napeti odnosi v družini. Počivajte. Tehnične lastnosti sovjetskih raket - Vesoljski poleti so dokazali, kaj zmorejo - Izredna sigurnost, preciznost in domet - Američani se skrivajo za letalstvom OVEN (od 21.3. do 20,4.) Skušajte naglo uresničiti svoje zamisli. Vaše samoljubje vam ne sme preprečiti, da bi vaše kritike bile objektivne. Nervoznost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pozabite nekega nasveta, ki vam ga je dal neki predstojnik. Z iskrenostjo vam bo uspelo rešiti neki nesporazum. Počivajte. DVOJČKA (od 21,5. do 22.6.) Raz-štlrite krog svojih poslovnih zvez. Uresničile se bodo vaše najbolj tajne želje. Ne kadite preveč. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uporabite svoj trezni razum, da bi se rešili iz neprijetnega položaja. Prijeten večer v družini, Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopil je ugoden trenutek, da Iznesete svo- je zahteve. Nepozabne ure z ljubljeno osebo. Zdravje zadovoljivo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugoden dan, posebno za vsa dela, ki Jih je potrebno opraviti skupno z drugimi. Družinski član bo potreben vaše pomoči. Zdravje nespremenjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prenaglite se v poslu, ki zahteva potrpežljivost. Dogodki bodo opravičili neki vaš ukrep. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22,11.) V svojem delu boste morali uporabiti predvsem dobro voljo. Nekoliko STRELEC (od 23.11. do 20.12.) O-dllčen Oan, ki vam bo omogočil postavitev novih finančnih temeljev. Zadovoljstvo za vse, ki ljubijo u-metnost. Nevralgia. KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Iz neke ponudbe, ki vam je bila predložena, boste potegnili odlične koristi. Poslušajte glas svojega srca. Zdravje odlično. • VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrudite se in izboljšajte upravno plat svojega poslovanja. Ne kažite v družini svoje sebičnosti. Živčna napetost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaupanje, ki ga uživate pri predstojnikih, vam bo omogočilo dober poslovni raz-zvoj. Ne bodite krivični do najmlajših, Zdravje dobro. ljepisnih in meteoroloških razmer. Raketne enote, oborožene z jedrskimi in drugimi raketami, so postale osnovna sila pehotnih formacij. Raketna oborožitev je zelo povečala udarno možnost pehote, kar je postalo tudi pogoj, da se je v zadnjih letih številčno stanje pehote močno skrčilo. Bojne lastnosti raketne o-borožitve dajejo pehoti možnost, da vodi operacije na široki fronti. Na račun izrednega dometa ima raketna oborožitev nadalje možnost, da se njeni manevrski problemi drugače rešujejo kot so se doslej. Ce smo prej hoteli napasti sovražnika, je bilo treba na določenem sektorju fronte zbrati vso vojaško tehniko od puške in avtomatičnega individualnega orožja do mino-metalcev in topništva. Zaradi tega je učinek akcije bil odvisen od možnosti manevriranja z razpoložljivimi silami in sredstvi. Danes je zaradi velikega dometa sodobnih raket možno uničiti vsak vojaški objekt, vsako vojaško grupacijo na kakršnikoli razdalji od frontne linije. Za to je dovolj izvršiti «manever ognja» ali kot se temu tudi reče po novem «manever orbite». Za takšen manever pa je treba le malo časa. S takegà stališča je logičen zaključek, ki ga delajo mnogi tuji vojaški strokovnjaki: v sodobni strategiji je treba razporeditev vojske organizirati in uresničiti v odvisnosti od učinka raketnega orožja. Značilna posebnost raketnih enot je tudi ta, da pne morejo biti zelo naglo pripravljene na dejstvo, nadalje da morejo s svojimi silami in' sredstvi biti naglo premeščene iz enega kraja v drugega in da pri tem ne izgube prav nič od svoje pripravljenosti. To je bilo potrjeno tudi na številnih vojaških vajah, ki so bile izvršene v najrazličnejših zemljepisnih pogojih, podnevi in ponoči in pri različnih vremenskih pogojih. Izstreljevanje raket različnih zvrsti je potrdilo njihovo sigurnost, visoko preciznost in u-činkovitost. Do sedaj ni bila zabeležena niti ena neuspela izstrelitev, kar je, kot poroča zahodni tisk, pogost pojav v a-meriški vojski. Osnovna prednost raketnih sil je njihova stalna pripravljenost. Ne bomo polemizirali z vojaškimi strokovnjaki zahodnih sil, ki hvalijo ameriško vojaško tehniko in grajajo našo raketno oborožitev. Brez vsakega omejevanja moremo izjaviti, da je sovjetska armada oborožena z najsodobnejšimi raketami. Te rakete so po svoji kakovosti in po udarnih lastnostih mnogo boljše od onih, s katerimi so opremljene armade in mornarice ZDA ter drugih kapitalističnih dežel. Pri proučevanju sodobnih mjš-lenj in pogledov ?rfiC"VfOftì raketnih sil ter topništva v operacijah pehote je nemogoče ne dati nekaj pripomb vojaškim teoretikom ZDA, ki so pristaši letalstva, češ da je to edino sposobno prinesti rakete do cilja. Vsekakor bi bilo nepravilno odrekati vlogo, ki jo v vojni ima letalstvo. Toda precenjevati vlogo letalstva v sodobni vojni je posledica zaostalosti ZDA v razvoju raketne in kozmične tehnike, zaostalosti, ki jo priznajo ameriški specialisti. V naporih, da bi še nadalje podpirali «hladno vojno», se ti teoretiki trudijo, da bi v očeh javnosti «u-blažili» šibkost raketne tehnike ZDA in trdijo, da NATO razpolaga z večjim številom letal kot Sovjetska zveza. Razvoj artilerije in drugih klasičnih orožij vojaški strokovnjaki zahoda po navadi povezujejo s tako imenovanimi lo kalnimi vojnami. V teh vojnah oni dajejo veliko vlogo topništvu. Ni potrebno posebej dokazovati, da ta gledišča pričajo o ozkosti njihovega operativnega mišljenja... «Moda 1963» v ljubljanskem Gospodarskem razstavišču Na letošnjem 8. sejmu MODA 1963 bo razstavljalo svoje izdelke 124 industrijskih podjetij in kombinatov. To število kaže na znatno večjo udeležbo kot lani’ (113 razstavljavcev), saj na letošnjem sejmu razstavlja vrsta velikih industrijskih kombinatov, ki so še lani nastopali kot več samostojnih podjetij. Posebna značilnost letošnjega sejma je tudi močna udeležba razstavljavcev iz vse države, saj je več kot polovica razstavljavcev iz drugih republik. To dejstvo kaže na vedno večji pomen specializiranih modnih sejmov na Gospodarskem razstavišču, ki je letos dobil že izrazito jugoslovanski značaj. Letošnjega sejma se udeležuje prvič vrsta velikih podjetij kot so-.Makedonka — Stip, Nova Makedonija — Skoplje, Crvena zvezda — Skoplje, Vunarski kombinat — Bi jelo polje, Tvor niča te-piha — Zrenjanih, RIO — Reka, Odeča — Vršac m drugi. Kot rečeno bodo na sejmu MOD4 1963 razstavljali tudi nekateri veliki industrijski kombinati, kot so: BBKO-Beograd, LE-TEKS-Leskovac, RONUS-Slov. Konjice, MAKEDONKA-Stip, MTT-Maribor in drugi. Zaradi številnejše udeležbe, ki ji dajejo poseben pečat še nekateri industrijski kombinati, bo na modnem sejmu letos tudi pestrejši asortiment razstavljenih izdelkov. Med drugim bodo na letošnjem sejmu prvič razstavljene tudi preproge, ki jih proizvaja znana tovarna v Zrenjaninu. Letošnji modni sejem ne bo imel mednarodnega značaja, prvič zato, ker je že za domače raz. stavljavce primanjkovalo razstavnih prostorov. Razen tega pa v sedanjih pogojih ni realnih možnosti za nakup večjih količin tovrstnega inozemskega blaga. Kljub temu, da na sejem niso bili povabljena inozemska podjetja, so se nekatere firme v inozemstvu prijavile. Seveda pa sejem MODA 1963 zaradi odsotnosti tujih razstavljavcev ne bo prav nič izgubil na svoji privlačnosti, saj bodo izbiro -fazftjivlje-nih izdelkov obogatili domači proizvajalci. Letošnji sejem bo, sodeč, po nekaterih znakih, poslovno zelo raz. giban in si mnogi domači razstavljavci obetajo od sejma precejšnje poslovne uspehe. Sejem MODA 1963 bodo nedvomno obiskali predstavniki vseh večjih trgovinskih podjetij in industrije, pričakujejo pa tudi obisk nekaterih pomembnejših kupcev iz tujine, ki so jih na sejem povabili jug. proizvajalci. Posebna zanimivost modnega sejma bo tudi v zelo pestrem asortimentu modne obutve, saj bodo na sejmu razstavljale vse vodilne jugoslovanske tovarne o-butve. Za poslovne kroge pa je Gospodarsko razstavišče ob sejmu pripravilo bogat katalog MO. DA 1963, v katerem je posebna zanimivost seznam vseh jugoslovanskih podjetij tekstilne in usnjarske industrije ter vseh grosističnih podjetij za tekstilno in usnjarsko stroko. Kot rečeno, se pričakuje, da bo modni sejem poslovno zelo razgiban, saj so že v pripravah za sejem prav temu posvetili veliko pozornosti. V pripravah za čim močnejši poslovni karakter modnega sejma je Gospodarsko razstavišče vzdrževalo tesne stike z nekaterimi velikimi podjetji, zlasti s trgovinskimi grosisti, ki so dali med pripravami za sejem obilo koristnih pobud, informacij, napotkov in podobno. Posebna zanimivost letošnjega sejma je nedvomno tekmovanje modelarjev v čevljarski stroki, ki se ga udeležujejo čevljarji-modelarji iz vse države. Posebna komisija priznanih strokovnjakov bo ocenila vse modele in za najboljše podelila skupno 16 nagrad. Kot vsako leto bo tudi leto» modni sejem spremljala modna revija, ki jo organizira Center za sodobno oblačenje v Ljubljani. Revija bo vsak dan, ves čas sejma v Festivalni dvorani — popoldne s pričetkom ob 16.30, zvečer pa ob 20. uri. V skoraj dve-urnem sporedu se bo obiskoval- cem revije predstavilo 174 različnih modelov. Od teh je večina (164) za ženske m moške, ostalih 10 pa za otroke. Največ modelov so pripravile tovarne, ki izdelujejo metrsko blago (106), 20 modelov bodo pokazali konfekcionarji, 45 pa trikotažna industrija. Obiskovalci revije bodo videli predvsem modele za letošnjo spomladansko in poletno sezono, kot so ženske in moške obleke, kostumi, lahki prehodni plašči, kopalne obleke, itd. Seveda sodelujejo na modni reviji tudi proizvajalci usnjene modne obutve (8 tovarn), vrh tega pa še nekatera podjetja, ki bodo prikazala najrazličnejše modne izdelke. Skupno sodeluje na reviji nad 40 različnih proizvajalcev. Slavnostna otvoritev sejma MO. DA 1963 bo jutri 12. januarje 1963. ob H. uri v veliki hali Gospodarskega razstavišča. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12,00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Gianni Safred na marimbo; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Violinist Karlo Rupel; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Tržaški skladatelji: «I-van Grbec»; 19.00: Radijska uni- verza; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Sestanek s Fallabri-nijem; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Iz pesniških gajev: «Vida Taufer»; 22.15: Jazz koncert; 22.50: Schumann: Simfonične etude. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Orkester tedna; 13.35: Zborovsko petje; 13.50: Zanimivosti In anekdote; 14.00: Simfonični kon- cert; 14.25: «Med Mirno In Riža-no»; 14,30: Furlanska narodna glasba. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistične informacije; 12.50: Glasba po željah; 13,40: L. Marič «Pesmi prostora»; 14.06: Zabavni mozaik; 14.30: Dunajske melodije; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Domače aktualno- sti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasbeni program; 16.30: Današnje teme; 16.40: Iz ruskih oper; 17.40: Filmska glasba; 18,00: Prenos RL; 19.30: Prenos RL; 22.15: Gordon in njegov orkester; 22.40: Ramovš Sonata za violino ln klavir; 23.00: Prenos RL; PETEK, 11. JANUARJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro Jutro; 9.05: Klasiki lahke glasbe; 9.50: Operna glasba; 10.30: Sola; 11.30: Kon- cert; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15,15: Filmske ln gledališke novosti: 15.30: Glasbeni karnet; 16.00: Program za najmlajše; 16,30: Koncert za mladino; 17.25: Sopranistka K. Flagstadt; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: G. Stu-parich «Ritorneranno» — šesto nadaljevanje; 21.00: Simfonični koncert; v odmoru: Knjige tedna. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8,35: Poje Aurelio Fierro; 9.00: Ital. pesmi; 9.35; Pisan program; 10.35: Pesmi; 14.00: Pevci; 14,45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Pisan program; 16,35: Plošče; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: E. Gough: «Kitajska skodelica»; 18,15: Carosone in njegov orkester; 18.35: Enotni razred; 20.35: Gala della canzone; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Na programu Porena in Berlo; 19.15: Jugoslovansko slovstvo; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40. Vlvaldijeva Sonata za violoncello In klavir; 21.20: Bruck-ner: «Past»; 22.55: Martinujeve a-rabeške. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Doweli: Indijanska suita; 8.40: Popevke se vrstijo; 8.55: Pionirski tednik; 9,25: Lljubl. godalni kvartet; 9.45: Blaž Arnič: KladlvarJI novega sveta; 10.15: Bolto: Scena iz opere «Mefistofeles»; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Melodije izpod Pohorja; 12.30: Sopranske arije; 13.15: Obvestila; 13.30: Od ameriških prerij do madžarske puszte; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pesmi in plesi narodov; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Jug. pevci zabavne glasbe; 15 45: Jezikovni pogovori: 16.00: Vsak dan za vas; 17.05. Naša zemlja v orkestralnih podobah; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Prvi večerni ples; 18.30: Argentinske narodne; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene raz- glednice; 20.00: Trije domači ansambli; 20.15: Zunanje-politični pregled; 20.30: Stiri sto let klavirske glasbe; 21,00: Mojstri klaviature; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Popevke; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Nočni kom ert. Ital. televizija 8.30, 8.55, 12.15 ln 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Osebnost: 20.00: Film: «Bruegel starejši»; 20,20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Richard Nash: «11 mago della pioggia»; ob koncu Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: TV Igra «Slepa ulica»; 21.55: Dnevnik; 22.20: Potovanje na Luno Jug. televizija 18.00: Kulturna panorama; 18.30: Naše življenje v številkah; 19.00: Kratki film; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja: 20.00: TV dnevnik; 20,30: L. Pirandello: Cepiča s kraguljčkl — postavitev SG Trst. ŽUPAN NA OBISKU V SAFOG 1.700 milijonov potrošila IRI za modernizacijo tovarne Livarna jekla proizvaja 3500 ton - Precej izdelkov prodajo tudi v Sovjetsko zvezo Goriško županstvo sporoča, da je bil župan dr. Poterzio predvčerajšnjim na obisku v tovarni SAFOG, kjer si je v spremstvu ravnatelja dr. Ghisolija ogledal tovarniške naprave in se seznanil s proizvodnjo ter s položajem tamkajšnjih delavcev. Z zadovoljstvom je ugotovil lep razvoj te industrije, katere kvalitetne izdelke zahtevajo v veliki meri tudi v inozemstvu, zlasti v Svici in v Sovjetski zvezi. Zelo dobre izglede ima tovarna ža bodočnost, ker razpolaga z eno najboljših livarn jekla v Evropi in z zelo važnim oddelkom za izdelovanje tekstilnih statev. Poleg tega ima tovarna popolne naprave za delavstvo: obednico s kuhinjo, prhe, ambulanto itd. Upoštevajoč, da je še v začetku leta 1959 bilo podjetje v krizi ter bi skoraj nehalo s proizvodnjo, kar bi zelo oškodovalo važen del goriškega gospodarstva, je sedanji razvoj podjetja še toliko bolj važen. Obnova livarne za jeklo, ki je dvignila proizvodno zmogljivost od 2100 na 3500 ton letno in obnova vseh drugih naprav, vštevši asfaltiranje bližnjih cest in trga, za kar so potrošili 1.200 milijonov ter nadaljnje povečanje livarne z nabavo novih modernih strojev, za katere so potrošili drugih 500 mi- lijonov, da je približno sliko o prizadevanju IRI za okrepitev tega podjetja. To daje jamstvo za bodoče delovanje podjetja, ki nudi Goriei važno osnovo za go- fpodarski razvoj. Slab četrtkov sejem Na običajnem prostoru za Ljud-fkim vrtom v Gorici je bil včeraj prvi letošnji sejem v Gorici. Skrajno slabo vreme, saj je vse dopoldne pršilo in je bilo vse ozračje prenasičeno z vlago, je dalo slutiti potujočim trgovcem, da tokrat ne bo dosti kupčij in zato jih dober del sploh ni prišlo. V resnici je bil obisk bolj slab in so prišli na sejem le taki kupci, ki niso mogli več čakati z nakupom tega ali onega predmeta. Malo so se ustavljali pred razstavljenim blagom in opoldne so tudi take kupčije prenehale. Prodajalci so knjaln začeli pospravljati svoje blago in ob 13. uri je sejmišče imelo zopet videz praz-ne ulice, po kateri se razvija samo obhodni promet. Na sejmu je illlllllllllllllllHIIHIlllllllllllllllllllll|i|IHIIII,,IIIHIII bilo občutiti tudi pomanjkanje obiskovalcev z jugoslovanskega področja, ki so v takem vremenu rajši ostali doma in odložili svoje nakupe za drugo priliko. Poviški državnim uslužbencem (udi za krajevne nameščence Sindikati QISL sporočajo: Iz Rima je prišla vest', da bo senat v kratkem odobril ukrepe za po- višanje plač državnim uradnikom. Ti poviški bodo veljali od 1. januarja letos. Kot je znano, so dobivali državni uradniki od 1. januarja 1962 dopolnilno doklado, in sicer po 70 lir mesečno za vsako točko koeficienta. To doklado so priznali tudi nameščencem krajevnih ustanov in sicer na posredovanje tega sindikata. CISL sedaj ugotavlja, da vsi krajevni uslužbenci napeto pričakujejo, da priznajo tudi njim vse poviške, ki jih bodo prav gotovo odobrili za državne uradnike. SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Odobrena je gradnja raznih slovenskih šol Okvirni osnutek za slovensko šolo v Stražicah ne sme prejudicirati lokacije, ki mora biti v centru Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je imel v sredo zvečer ponovno sejo, na kateri je med drugim odobril tudi naslednje predloge posameznih občin in pokrajinske uprave: GORICA: Popravilo poslopja otroškega vrtca v Standrežu, Ul. sv. Mihaela 95, splošno popravilo poslopja osnovne šole v Standrežu, Ul. sv, Mihaela 97, odobritev začasnega načrta za gradnjo novega poslopja v Pevmi za novo šolo s petimi učilnicami; v ta namen je predviden strošek 32 milijonov. Odobrili so tudi začasni načrt iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiirfvniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiii* PRIPRAVIMO SE NA POLETNO SEZONO Goriški turizem lahko zaživi z uvedbo tranzitnih vizumov na Predelu Skozi Soško dolino je pot do morja precej krajša, omogoča pa tudi ogled novih krajev in njihovih naravnih lepot Zimski čas Je najpripravnejšt za razmotrivanje o poletnem turizmu: turistov je malo, zato imajo turistični delavci na razpolago dovolj časa za izdelavo obračunov in tudi načrtov za prihodnjo sezono. Eden izmed takšnih načrtov je prav gotovo valorizacija Soške doline. Najbolj pereče vprašanje mednarodnega turizma skozi Soško dolino je sprostitev režima na Predelu. Ta prelaz je po svoji legi najbolj prikladen za usmeritev reke avstrijskih in nemških turistov, namenjenih na Jadran, skozi dolino Soče. S tem bi bilo mogoče doseči dvojno korist: izkoristile bi se turistične kapacitete tega najzahodnejše-ga slovenskega ozemlja, ki je tako bogat na naravnih lepotah, obenem pa bi si pridobila turiste tudi Gorica, ki je zaradi svoje odmaknjenosti od glavnih prometnih žil obsojena, vsaj kar se turizma tiče, na životarjenje. Soška dolina je v zadnjih sedmih letih, odkar so vzpostavili maloobmejni promet, postala privlačna izletniška in počitniška točka italijanskih državljanov. Za turistične delavce, predvsem za uresničitev njihovih pobud, pa se zahteva nekaj novega, kar bi bistveno pripomoglo k nastopu novih časov v dolini Soče. Potrebno bi bilo najprej omogočiti tujim turistom, da bi si oskrbeli na prehodu Predel tranzitni vizum, ki naj bi trajal en dan, morda pa tudi več, da bi jim omogočil krajši prehod iz alpskega VERDI. 16.30: «Lolita», !. Mason, S. Winters in S. Lion. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.30: «Il disordine», C. Jurgens, A. Valli, R. Salvatore in A. Lualdi. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.00: «Enigma dell’orchidea rossa», C. Lee in M. Meli. Angleški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Il mio amore è scritto sul vento», S. Montiel in R. Kenan. Italijansko-španski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel št. 26. tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-Višjo temperaturo 7 stopinj ob 12. uri, najnižjo 4,4 stopinje ob 16.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 95 odstotkov. Dežja je padlo 11,2 mm. mmiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiii HUDA NESREČA ELEKTRIČARJA PRI SELVEG Pri delu je padel z 9 m visokega droga Hudo ranjenega so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje Včeraj nekaj po 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 45-letnega Ferdinanda Ma-niasa, doma iz Gorice, Ul, Prato št. 2, ki se je zelo hudo poškodoval pri svojem delu. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da sl je mož zlomil več reber na levi strani, poleg tega je imel poškodbe notranjih organov in udarce na glavi. Dobil je tudi pretres možganov. V nezavestnem stanju so ga obdržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Manias, ki je uslužben pri go-riškem podjetju SELVEG, se je mudil na delu v Pierisu. Tu je splezal na visok drog električne napeljave, od koder pa je iz neznanih vzrokov strmoglavil na tla z višine 9 m ter dobil zgoraj navedene poškodbe. Avto podrl kolesarja Včeraj popoldne okrog 15.50 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 51-letnega Bruna Leonija iz Gorice, Ul. Mighetti 4, Zdravniki so ugotovili, da se je mož udaril na spodnjem delu trebuha in dobil poškodbo tudi na desnem stegnu. Zato so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Leoni se je malo prej peljal s kolesom po Korzu Italia, kjer je šofer nekega avta nenadoma odprl vrata svojega avtomobila in ga pri tem vrgel na tla. Motociklist iz Stražic podlegel poškodbam Včeraj smo poročali o prometni nezgodi 48-letnega Bruna Comellija iz Stražic, Ul Bassano 5, pri kateri je dobil hude poškodbe, da so ga morali z avtom Zelenega križa odpeljati v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovanju. Co-melli, ki je bil že 30 let uslužben kot električar pri občinskih podjetjih v Gorici, se je v sredo okrog poldne peljal s svojim motociklom proti domu. V Ul. Leopardi, nedaleč od sedeža bolniške blagajne, pa se mu je nenadoma zlomila os pri zadnjem kolesu, da je kolo odletelo in je Comelli z vso silo treščil na trdi tlak. V bolnišnici so si zdravniki prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju, vendar je ponesrečenec že v sredo ob 20.30 uri podlegel hudim poškodbam, ki jih je dobil na glavi. Pogreb bo danes ob 9. uri iz mrtvašnice v civilni bolnišnici v Gorici. Pokojnik je zapustil ženo in 15-letno hčerko. osrčja do morja kot Je sedanja sicer široka cesta čez Videm. Med slovenskimi in goriškimi turističnimi strokovnjaki že obstajajo tozadevni stiki. Izračunali so, da bi s sprostitvijo prehajanja turistov čez Predel potovalo ob Soči letno io 5.000 inozemskih avtomobilov. Seveda pa je pobuda pogojena z ureditvijo nekaterih cestno-prometnih vprašanj. Predvsem bi morali misliti na primerno ureditev italijanskega dela ceste od Rablja do jezera in dalje na sam prelaz, kakor tudi jugoslovanskega dela v smeri proti Bovcu. Z ureditvijo ceste bi se pojavilo še vprašanje novih turističnih objektov, posebno prenočišč in gostišč . Kolikor nam je znano, se goriški turistični krogi na vso moč oklepajo takšne zamisli, ker vidijo v njej možnost za oživitev tujskega turizma. Zato bi morali tudi po naši sodbi pristojni organi v sosednji republiki sprevideti koristnost takšnih predlogov. V časopisju so se že pojavila mnenja kvalificiranih predstavnikov slovenskega turizma, ki se odločno zavzemajo za valorizacijo predelskega prelaza, zato bi bilo potrebno samo poiskati ustrezno rešitev že za novo sezono. Danes stavka zdravnikov Danes in jutri bodo v okviru splošne vsedržavne stavke zdravnikov stavkali tudi na Goriškem vsi zdravniki, ki so vpisani v zdravniško zvezo. Stavkali bodo tudi v ambulatorijih INAM ter v bolnišnicah, razen v nujnih primerih, ko so tudi vsi drugi zdravniki dolžni pomagati. Neuspel vlom v Čedadu Neznanci so skušali včeraj ponoči vdreti v trgovino z monopolnim blagom Alvisa Drestija v Ul. Mazzini v Čedadu. S seboj so prinesli vse potrebno orodje. Naklepa pa niso uresničili, zakaj lastnik trgovine je zjutraj našel pri lokalu dežni plašč in dve torbi orodja. Verjetno jih je kdo pregnal, morda pa so se ustrašili kakšnega ropota in so se izgubili v noči. » * • Včeraj so v podjetju Italcemen-ti v Čedadu nadaljevali z volitvami notranje komisije. To je največji industrijski obrat v Benečiji, Ker je delo urejeno v več-izmenski obliki, so volitve trajale cel dan. za gradnjo poslopja v Stražicah, v katerem naj bi dobile svoje prostore slovenske šole, in sicer otroški vrtec, osnovna šola, srednja šola, učiteljišče in gimnazija-licej. V ta namen je predvidenih 275 milijonov lir stroškov. Kot že rečeno je odobritev gradnje poslopja za slovenske šole v Stražicah in šole v Pevmi le okvirnega značaja (provvedimento di massima) ter ne more prejudicirati zlasti izbire gradbišča na drugem bolj primernem mestu. Za goriško občino so odobrili tudi razpis tretje dražbe z višjim zneskom za povečanje in dozidavo županstva. Odobrili so nadalje tudi splošno popravilo šolskega poslopja v Podgori, Ul. Sla-taper, v katerem sta slovenska in italijanska šola. Za Gorico so odobrili še razširitev podvoza pod železnico v Ul. Aquileia. TRZ1C: Odobrili so ustanovitev delniške družbe «Industrijska in pristaniška cona» v Tržiču. STEVERJAN; Odobrena je prošnja za državni prispevek pri gradnji občinskega vodovoda po zakonu št. 454 od 1.6.1961. POKRAJINSKA UPRAVA: Odobrene so nove cene za gojence v pokrajinski gluhonemnici in v zavodu za otroke za leto 1963, Priletni moški napadel 10-letno deklico V okolici Via Torriani je predvčerajšnjim ponoči okoli 40 let star moški napadel 10-letno deklico. Razlogi njegovega dejanja nam ge niso znani. Stisnil jo je za vrat in jo skoraj zadušil. Dogodek je vzbudil med prebivalstvom tamkajšnjega okoliša veliko zgražanja. Podrobneje bomo o zadevi poročali, ko bomo točneje obveščeni. VČERAJ V GORICI MEDNARODNO SREČANJE Beograd zasluženo premagal košarkarje Goriziane z rezultatom 99:79 (57:37) Korač dosegeI 41 točk - Najuspešnejša Goričana sta bila Nanut in Tomasi Včerajšnja mednarodna košarkarska tekma med domačo Goriziano in Beogradom se je zaključila z zmago gostov z rezultatom 99:79 (prvi polčas 57:37). 2e rezultat sam pove, da je bila tekma zelo zanimiva. Z njo so bili zadovoljni prav vsi, najbolj pa občinstvo, ki je skoraj napolnilo veliko dvorano. Bilo ga je več kot na prvenstvenih tekmah, na katerih nastopa domača petorka. Navijači pa niso bili samo iz Gorice, prišli so iz okolice, in kar je najbolj zanimivo, tudi iz Nove Gorice: slišati jih je------------------ bilo, ko so spodbujali Beograjča- dan (nastopil je v Vareseju, Bo- ne z vzkliki «Plavi, plavi!».. Čeprav je Beograd odigral od nedelje dalje vsaj po eno tekmo na logni in Vidmu), je v celoti potrdil sloves, ki ga uživa. Pokazal je zares lepo igro polno duhovitih po- iiiiiimmiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiinmiHiiiiiiiiiimiiHiimtmiiHiiiHHmHHimmmimHHiiMmmiiiiim PO DOLOČITVI DATUMA IN KRAJA POVRATNEGA DVOBOJA Nezadovoljni Liston obljublja besede... Sedanji prvak zahteva nastop v Baltimori SAN FRANCISCO, 10. — «Nekega dne bom že spregovoril, verjetno še pred dvobojem» je Sonny Liston izjavil novinarjem, ki so ga spraševali, kaj misli o datumu in kraju povratnega dvoboja za svetovni naslov težke kategorije s Floydym Pattersonom. Do včeraj namreč ni nihče obvestil Listona, ki je brez dvoma največji intera sent, da bo dvoboj 4. aprila letos- v Miami Beachu. Svetovni prvak je flegmatično dodal: «Povejte jim, da če me ne bodo čimprej uradno obvestiti o svojih sklepih, bom v četrtek med tiskovno konferenco jasno povedal svoje mnenje». V Pattersonovem «elanu» pa poudarjajo, da je bil o sklepu opozorjen Listonov svetovalec Jack Nilon, ki je, čeprav z nejevoljo, vzel na znanje sklep. Nilon bi raje videl, da bi bil dvoboj v Baltimori, kjer bi bil inkaso prav gotovo večji. Vendar, je dodal Nilon, ni mogoče ničesar storiti: če patterson želi nastop v Miami Beachu, nam ne preostane drugega kot sprejeti. Kot se je že predvidevalo, Je Floyd Patterson določil na podlagi podpisanih pogodb ob priliki prvega spopada, ki se je zaključil z zmago Listona s k. o. v prvi rundi, datum in kraj povratnega dvo boja, ki bo v mestu, ki je ostalo bivšemu svetovnemu prvaku v dobrem spominu. To predvsem zaradi zmage s k. o. v 6. rundi nad Švedom Ingemarjem Johanssonorn, kateremu je tedaj odvzel svetovno krono. To je bilo 31. marca 1961. leta. Liston je kasneje izjavil, da dvoboja aprila ne bo. Ce bo Patterson hotel povratno srečanje, bo moral čakati do maja in še to pod pogojem, da mu izplačajo znesek, ki mu ga dolgujejo še iz prvega srečanja. tez, ki bo precej časa ostala v : minu vseh, ki so ji prisostvoval Za tako visok rezultat je posP bel predvsem Korač, ki je sam 6® segel za beograjsko ekipo 41 toči1: sledijo mu Gordič z 18, Rajko'1' s 13 in Nikolič z 12 točkami. Med Goričani sta se najbolj & likovala Nanut (27), Tomasi in Z0<’ zi, ki sta spravila v koš po 17 to$ Sledijo jim Turra z 8, Cella s " Ponton s 4, Loatti s 3 in BavOo( z 2 točkama. Goričani so v prvem polčasu P' stopili z naslednjo petorko: Turi* Tomasi, Cella, Zorzi in Nanut. V drugem polčasu je Turra stopil t® igrišče šele proti koncu tekme, njf ga pa je nadomestil Ponton, Zof zija pa je proti koncu zameni®1 Bavcon. Tekma je vseskozi potekala v b°f benem duhu in objektivno ob# stvo je iz razumljivih razlogov V®* skozi podpiralo težavno delo G# ziane, obenem pa je tudi nagrsJ®' vaio akcijo gostov Gledalci so ' 7. minuti drugega polčasa dobese"' no eksplodirali, ko so predstav# domačih barv v razmeroma Mr kem času 2 minut zmanjšali re*'1*' tat od 71:52 na 71:58. Zadnje minute igre so bile p°* ne razburljivih napadov in protin®' padov. številni igralci so bili pfl' siljeni zaradi storjenih petih nap®* zapustiti igrišče, občinstvo pa I' glasno zahtevalo trištevilčni re*1®' tat: zvonec, ki je naznanil ko# tekme, pa tega ni dopustil. Tekmo sta objektivno sodila VH glini in Plocher iz Tržiča. G. V- SMUČARSKI SKOKI MOSKVA, 11. — Današnji nast«? v smučarskih skokih, ki je bil J mednarodno udeležbo v Moskvi, ® je zaključil z zmago domačega te®.' movalca Zakadzeja, ki si je na# 227,75 točke. Na drugo in tretje # sto sta se uvrstila sovjetska pr«®' stavnika Kovalenko (224,75) in K®' mensky (224,50). .........IIIIIIIIIHIIIIII.....................mm.......iiimiiiiiiimiiuiiii...mi.....iiuiiinii...im.......immillimi.im...mmmmmii...........milil'® OBJAVLJEN POTEK T0URA 1963 21 etap s 4.076 km Start (23. junija) in cilj (14. julija) v Parizu PARIZ, 10. — Letošnji 50. Tour de France bo od 23. junija do 14. julija. Etap bo 21 v skupni dolžini 4.076 km, to se pravi 198 km manj kot lani. Etape letošnje kolesarske Virke za profesionalce so naslednje: JUNIJ 1. etapa — nedelja 23.: Pariz-Eper- nay (147 km) 2. » — ponedeljek 24.: a) Reims-Jambes (185 km) b) 20 km na kronometer na krožni progi 3. » -— torek 25.: Jambes-Rou- baix (200 km) 4. » — sreda 26.: Roubaix- Rouen (230 km) 5. » — četrtek 27.: Rouen-Ren- nes (284 km) 6. » — petek 28.: a) Rennes-Angers (121 km) b) 24 km na kronometer za posameznike 7. » — sobota 29.: Angers-H- moges (236 km) 8. » — nedelja 30.: Limoges -Bordeaux (230 km) JULIJ 9. etapa 11. — ponedeljek L: Bordeaux -Pau (196 km) — torek 2.: Pau-Bagnares de Bigorre (149 km) — sreda 3.: Bagnares de Bigorre-Luchon (135 km) 12. » — četrtek 4.: Luchon-Tou- louse (174 km) 13. » — petek 5.: Toulouse • Aurillac (233 km) — sobota 6.: počitek 14. » — nedelja 7.: Aurillac - St. Etienne (235 km) 15. » — ponedeljek 8.: St. E- tienne-Grenoble (172 km) 16. » — torek 9.: Grenoble- Val dlsere (200 km) 17. » sreda 10.: Val dTsere - Chamonix (228 km) 18. » — četrtek IL: Chamonix - Lons le Saunier (210 km) 19. » — petek 12.: Arbois - Be- sanqon (52 km na kronometer za posameznike) 20. » — sobota 13.: Besangon Troyes (227 km) 21. » — nedelja 14.: Troyes-Pa- riz (186 km) Prireditveni odbor je objavil tudi etape III. amaterskega Toura, ki se bo začel 30. junija in se zaključil istega dne kot profesionalni. Amaterski kolesarji bodo prevozili 14 etap, od katerih bo ena na kronometer. ZA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 1964. LEU V Innsbrucku obnovljene skoraj vse naprave Največja skrb (in največ denarja) progam za alpske disciplini RIM, 10. — Preko rimske zveze športnih novinarjev je priredi' teljski odbor IX. zimskih olimpijskih iger, ki bodo 1964 v Innsbriv eku, obvestil predstavnike tiska o poteku del okoli naprav, ki bodo prizorišče te svetovne prireditve. Ta bo od 29. januarja do 9. februarja prihodnjega leta. Kot se je že zgodilo v Cortini, so tudi V Innsbrucku skoraj na novo prenovili vse potrebne naprave. Začeli so s stadionom, kjer bo hokey in u-metno drsanje, ki ima, edini na svetu, na zunanji strani stezo za tekme v hitrostnem drsanju. Zimski stadion lahko sprejme 10.000 ljudi. Tudi skakalnico so popolnoma preuredili po naravnem pobočju hriba, kjer je bil že podoben objekt, ki pa ni dovoljeval dolgih skokov. Na novi skakalnici bodo možni skoki med 90 in 92 metri. ki Tudi olimpijsko naselje, sestavljeno iz osmih velikih zgradb je že v gradnji. V stanovanjske hiše bodo po zaključku iger naselili državne uradnike. Napravili so tudi nove proge za tekmovanje v bobu in v sankanju, ki bo za olimpijske igre popolnoma nova panoga. Najdražje pa bo stala prireditelje olimpijskih iger ureditev no# prog za alpske discipline, za katf re so posebno pazili, da bodo v*®' no zasnežene. Tekmovanja v nordijskih dis®1' plinah bodo v Seefeldu, ki je K® kih 20 km od Innsbruck. To # steče so izbrali zaradi pripravi)®’ ga terena za tovrstno tekmovanj® in po pravici je treba povedati, je okolica podobna skandinavS^ pokrajini. Za dosego tega kraja 1 najboljšem in najkrajšem času ®® zgradili dve široki cesti z enosr#' no vožnjo. Lahko se torej reče, <** so skoraj vsa na novo začeta del® že skoraj pri kraju in da bo Inf* bruck popolnoma pripravljen, »? bo nastopil dan začetka zims# olimpijskih iger. »•*•«•*•«•« »««•••«• (JANKO FURLAN ) V BISTRENICI OB VARDARJU PRED TRIDESETIMI LETI Ko so Turki zasedli balkanske dežele, so mnogi domačini zapustili svoje domove in zbežali proti severu in severozapa-du. Mnogo se jih je naselilo na ozemlju sedanje Slovenije, a nekaj celo v teh krajih. Rekli so jim uskoki ali pribegi. Tem v bistvu enaki so bili primorski ubežniki izpod fašizma, ki so tajno preskočili državno mejo in se naselili pretežno v Jugoslaviji. Nekaj takih «Uskokov» se je okoli leta 1930 odločilo, da spusti sidro svoje usode na tla južne Makedonije — v samotno in nemo muslimansko selo Bistrenico ob Vardarju v bližini Djevdjelije. Tamkaj je nekaj Kraševcev, Vipavcev in Goričanov sestavljalo drobec brezdomcev, tamkaj na nizki planoti tik levega brega Vardarja, med plešastim gričevjem izpostavljenim polet- nim žgočim žarkom južnega sonca, a z nepopisno lepim in nikoli zagrebli, je jata teh po-žrešnežev takoj izvohala in po» skrbela, da je v dobri uri ostalo le okostje. Pogrešali smo vsak nekaj zelenja, ne mogoče onih nekdanjih gozdov, ki jih ni iztrebilo le siromaštvo, marveč mnogo bolj turška oblast. Gozdovi so nekoč ščitili upornike-hajduke, nekam tako kot so bili odlično zatočišče partizanom v narodnoosvobodilni vojni. A v kotli* čudovito spokojnim zvezdna- nah( kot je bila naša ob Var. tim nebom. Tam si je ta peščica skušala skovati svojo usodo z nepretrgano sanjo o svoji zasužnjeni domovini. Tja sem po nalogu 1931. leta odšel tudi jaz, da prevzamem vodstvo kolonije organizirane v «Zajednici primorskih nase-Ijenika». Nekaj družin je zasedlo prazne muslimanske kolibe, ostali — samci, pa večje poslopje, lastnino bivšega veleposestnika, ob Markovi kuli (stolpu) nekako sredi vasi, kjer so na zidovju gnezdile štorklje, ki so jim drugo vali golobi in vrane. Iz velike višine je bistro oko jastreba-mrharja stalno nadzorovalo naselje in njega okolje in stikalo za mrhovino. Poginulo živinče (konja, govedo, ovco), ki ga domačini niso dar ju, je plodna, ponekod še deviška zemlja, primerna za raznovrstne kulture in ne le za tiste, ki so jih skrajno zaostalo gojili domačini (žitarice, tobak, mak, sezam, lubenice). Skromna paša je govedo (bivole in krave buše) in male, a izredno iskre konjiče ščiti’’, pred gladovanjem, saj sena niso poznali. Zemlje nam ni manjkalo. Domačini so imeli svojo, zajed-nica svojo, se pravi ono veliko ravnino ob Vardarju pretežno za krmo (seno), na planoti oranice, seveda vse brez organskih snovi (negnojeno), a vendarle primerne tudi za razne okopavine, ki pa jih domačini še niso poznali. Na bližnjih gričih je bila nekoč vinska trta za zgodnje grozdje, ki so ga izvažali na Dunaj. Zemljišče, namenjeno naseljencem, je odkupila država od domačinov, ki so se po prvi svetovni vojni izselili v Turčijo. In les, ki je povsod potreben? Ta je v bolj stranskih goratih krajih še ostal. Iz nekaj ur oddaljenega gozda in celo pragozda z orjaškimi bukvami so nas domačini zalagali s potrebnim kurivom, ki so ga pritovorili konjiči na svojih hrbtih. V tem lesu se je razen divjačine skrivala tudi zverjad — volkovi, medvedi, vepri, risi. «Očeš, da vidiš našu veliku šumu? Ajde sa mnom!...» (Želiš videti naš veliki gozd? Pojdi z menoj!) me je tik pred božičnimi prazniki povabil domačin. Kot da bi bil poznal mojo željo! Saj sem se večkrat namenil tja (in tudi drugam), a posli so me tako vpregli, da nisem mogel nikamor iz sela. Razen tega sem se tudi držal načela «Trije Slovenci — pevski zbor»... Pa smo težave in osamljenost odganjali s petjem. Kos življenja v tem ogromnem lesu severovzhodno od našega naselja (proti Bolgariji) pa sem mogel kmalu zatem vi- deti v — selu. Nekaj domačinov je privleklo v vas velikega volka. Sicer so se te nevarne zveri večkrat priklatile v bližino vasi in odnesle kakšen plen. Posebno pa jih je tisto zimo mikala sicer dobro zavarovana in z močnimi ovčarskimi psi zastražena ovčja staja blizu nar šega sela. Več sto glav drobnice, ki so jo bili s planin prignali k nam na pašo, je pred poginom rešila naša kolonija. Zima in sneg sta prestrigla pa šo in živali so že onemogle. Prodali smo gospodarju te drobnice nekaj kop sena, da je vzdržala do prve odjuge. Se bolj kot gospodar nam je bil za to hvaležen njegov pastir 78-letni Marko, izredno čila in duhovita makedonska korenina. Za volkom so nam lovci predstavili divjega prašiča (vepra), težkega okrog 70 kg. Naši fantje so poslušali zgodbo o zalezovanju in ustrelitvi tega nevarnega gozdnega čekanca in ob njem zbijali šale. Nekdo je pristavil: «Takihle se Turki menda ne branijo.» Musliman je razumel, kaj fant meni in je odvrnil : «Zdi se-mi, da je prav želodec katolika pripraven za tako zverjad.» «A ta je divji prašič in torej čista žival, kot jo je bog dal.» (Kot znano, muslimani ne u-živajo prašičjega mesa, ker smatrajo prašiča za nečisto žival. A so se le dobili vaščani, ki se tega mesa niso branili. K tem je spadal naš prebrisani informator (Šukrija smo mu pravili), ki je poleti živel le od lubenic (angurij). Takole je modroval: «Pustite jih, siroti-nje, če pa ne vedo, kaj je dobro! Vi več in bolje delate in morate več in bolje jesti.»). «Je res divji prašič, a mi bi radi to meso prodali,» je odgovoril lovec na gornjo opazko našega človeka. «Fej!» je smeje se vzkliknil Komenčan Godnič, idealni mla-denič-hrušt, sposoben za vsako delo. «Kaj fej?... kakšen fej?! če še ne veš, ti pa jaz povem, da je to najboljše meso,» se je skoro jezno oglasil Svetoivan-čan Tavčar, naš zajedniški kuhar, sicer po poklicu vrtnar. In Godničev odgovor; «Seveda, pri vas koljete divje prašiče od nedelje do nedelje, saj prihajajo k Sv. Ivanu s Korša (Corso).» Tavčar je bil užaljen ir kot kuhar ponižan. «Dobro... če ti to meso smr- di, pa ga ne žri!... Kdo je za to, da kupimo par stegen?... in drob,» je pristavil Godnič. «Prav imaš... še drob. Ta bo še najboljši,» je rekel Tavčar. Velika večina je bila za to, nasprotniki pa so omahovali. Ko pa je Tavčar strokovnjaško omenil, da se jim bodo ob tej rihti cedile sline, je vžgal njih skomine. Naši Bistreničani so nestrpno čakali na gostijo. Iz kuhinje je prihajal vedno bolj prijeten vonj. Tavčar se je s posebno svečanostjo vrtel o-krog ognjišča, mešal, prilival in nekaj mrmral. Končno je nekajkrat pokušal, pomlačkal in zadovoljno pokimal z onim pomembnim «Hm...». «Kaj takega še niste jedli,» je zaklical iz kuhinje, ko je bil gulaš na mizi jedilnice. Vsi smo že pri prvem grižljaju morali priznati izreden okus tega mesa. a tudi Tavčarjevo kuharsko umetnost. «O ben... Tako mi dopade... še najbolj pa mi je všeč, ker je meso s tržaškega Korša do-padlo tudi Karlotu (Godniču),» je žarečih oči rekel Tavčar. Sodim, da je prav to «slovesno kosilo» pripravilo našega kuharja, da nam je še eno «nakuhal», tokrat prav točno na božični večer. Ob Vardarju j® na mivkasti naplavini raslo ne' kaj drevja in grmičja. Tja SO se pred zimo skrili polži. Tavčar jih je ne vem kdaj zavohal-jih izbrskal in skrivoma vtihfr tapil v kuhinjo, in to nekaj rešet. Le dvojica je vedela za t» «kontraband». Ostali so nekaj slutili, a v kuhinjo niso smeli' Ko je Tavčar razgret in potai1 napohal polne krožnike polžje pečenke in pripravil zelenjavo« smo dobili večerjo na mizO' Tavčar je s sumljivim nasmeh kom nategnil : «Komur to gre« jej, če ne, pusti!» Nato se je U-maknil v kuhinjo in od tan1 škilil v jedilnico. Le trenutek je šlo z uživanjem pečenke bolj počasi, poskusno, nakar so se roke vedno hitreje stezale po pečenki' Končno so jedci pozabili na zelenjavo in naravnost tekmovali v nabadanju. Vilice so skakale proti skledi kot makedonske bolhe na nas, ko smo prestopili prag zapuščene kolibe. Ko je bila večerja pri kraju, se je oglasil Tavčar: «o ben-Vidim, da so vam makedonski polži dobro teknili!» «živio Tavčar! Jutri pojdimo ponje z vozom,» je rekel šta-njelčan Švagelj. UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četr1' letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS Ljubljan®' Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročaio Dri’ uDravi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst