^ZC N A1920/21 ■ ŠTEVILKA 16
rvAvpoTie
IZDAJA UPRAVA l\A' RODNEGA ELEDAIIKA VLIUBUANIUREIA OTON ŽUPAMČIC
CEINA3K
Spored za 17. teden
Drama
Torek,	4. jan. — Zaprto.
Sreda,	5. jan. — Sen kresne	noči v opernem gleda-
lišču ob dramskih cenah	B
Četrtek, 6. jan. —	Cvrček za pečjo.	Izven.
*3etek, 7. jan. —	Smrtni ples I.	D
Pobota, 8. jan. —	Smrtni ples II.	D
Nedelja, 9. jan. —	Cvrček za pečjo.	Izven.
P°ned., 10. jan. —	Smrtni ples I.	C
I°rek, 11. jan. —	Smrtni ples II.	C
Sreda, 12. jan. —	Zaprto.
Opera
Torek, 4. jan. —	Fra Diavolo.	C
Speda, 5. jan. —	Sen kresne noči. Dramska predstava. B
etrtek, 6. jan. —	Vesele žene windsorske.	Izven,
^etek, 7. jan. —	Od bajke do bajke.	E
Pobota, 8. jan. —	Fra Diavolo.	A
Nedelja, 9. jan. ob 3. uri popoldne mladinska predstava. — Od bajke do bajke.	Izven.
Nedelja, 9. jan. —	Fra Diavolo.	Izven.
^°ned., 10. jan. —	Zaprto.
I°i‘ek, 11. jan. —	Tosca.	B
' reda, 12. jan. —	Fra Diavolo.	E
□
^ drami se pripravlja Kraigherjeva Školjka, ki jo je avtor nanovo priredil, v operi Thais.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Sen kresne noči
Komedija v petih dejanjih. Spisal WiIIiam Shakespeare, prevel Oton Župančič. Glasba F. Mendelssohna.
Dirigent: I. BREZOVŠEK.
Režiser: OSIP ŠEST.
Tezej, vojvoda atenski ....
Egej, Hermijin oče.......................
Lisander, )	.. ...	TT ..	(
Demetrij, j zalJubIJena v Hermijo j
Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju Dunja, tesar .
Klopčič, tkalec Pisk, mehokrp Nosan, kotlar Trlica, krojač Smuk, mizar .
Hipolita, kraljica amazonska Hermije, zaljubljena v Lisandra Helena, zaljubljena v Demetrija Oberon, vilinski kralj .
Titanija, vilinska kraljica
Spak.......................
Grašek	I	.
palčki
Pajčevina
Vešča
Gorčica
g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Terčič. g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g Daneš. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Peček, g. Plut.
gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova. gna Repovževa. Juvanova ml.
Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo in Hipolitino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu blizu
njih.
Začetek ob 8.
Konec okrog 11.
Cvrček za pečjo
Božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickensu dramatiziral Lodovic de Francmesnil. Prevel Ivo Šorli. Glasba J. Masseneta.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	O.	ŠEST.
John, voznik.........................................g.	Terčic.
^otka, njegova žena...............................ga	Rogozova.
Caleb, lesorezec.....................................g.	Kralj
Berta, njegova hči................................gna Wintrova.
Edvard, njegov sin................................g.	Gregorin.
Tackleton, trgovec................................g.	Ločnik.
Mrs. Fiedlingova	............................gna Rakarjeva.
Maya Fiedlingova,	njena hči •.................ga Juvanova.
Prvo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Calebu. Godi se v bližini Londona leta 1800.
— 3 -
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Smrtni ples
(I. del)
Štiri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida.
Režiser: O. ŠEST.
Edgar, kapitan pri trdnjavskem topništvu Alisa, njegova žena, bivša igralka Kurt, karantenski mojster .	.
Jenny, služkinja........................
Starka........................... ....
Straža..................................
g. Rogoz, ga Borštnikova, g. Gaberščik. gna Maškova. gria Rakarjeva. g. Rakuša.
IV
-	4
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Smrtni ples
(II. del)
Tri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida.
Režiser: O. ŠEST.
Edgar...........................................g- Rogoz.
Ai*	oo
.......................................ga	Borštnikova.
Kurt..............................................g.	Gaberščik.
Allan, Kurtov	sin.............................g.	Peček.
Judita, Edgarjeva hči.............................ga	Šaričeva.
Poročnik........................................g.	Kralj.
- 5 -
Začetek ob 8.
Konec okrog 11.
Fr a Diavolo
Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Funtek, vglasbil D. F. E. Auber.
Dirigent A. BALATKA.	Režiser	F.	RUČAR.
Fra Diavolo, pod imenom marchese di San
Marco (tenor)..........................g. Drvota,
Lord Kookburn, potujoč Anglež	(bariton)	.	g. Pribislavski.
Pamela, njegova žena (mezzo sopran)	.	.	gna Šterkova.
Lorenzo, častnik (tenor).....................g. Šindler.
Matteo, krčmar (bas)..........................g. Zupan.
Zerlina, njegova hči (sopran)...............ga Levičkova.
Giacomo, (bas)	..................g. Zorman.
Beppo (tenor) /	\.....................g. Trbuhovic.
Podčastnik (bariton)........................g. Drenovec.
Mlinar (tenor).................................g. Rus.
Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice.
Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu.
— 6 —
Fra Diavolo.
I.	Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častnik Lorenzo, veselo popliva, le Loren20 je žalosten, iker mu krčmar Mat-teo ne da za ženo hčere Zexline, ki je namenjena bogatemu Fran-cescu.
Lord Kockburn in njegova soproga Pamella prihitita vsa razburjena, bila sta (ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi Fra Dliatvolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svoji ženi razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem maprani nekemu niarkilju to Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markija di San Maroo. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane Zerlina sania, ki mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. Prihajajoča rotparija Beppo in Giacomo javita, da se nli posrečilo, An-?ležu vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo na zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki se v,1'nejo in prineso veselo novico, da so roparje premagali in Pametim 'krasni nakit .zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari Zerlini
—	Lorenzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zenitne in Lorenza mogoča.
H.	Zerlini 11 a spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako ibi mogel do Angleža, da bi ga orotpal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v zria-menje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skoz! j*kno. Zenlina se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni so-lc>. Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, -hočejo razbojniki takoj k ^Kležeana — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se r°?anjii zopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poizvedovat, od kod ta hriuip in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer s° sikriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pride naproti • ttiarki di San Marco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da ,Je bil namenjen k Zerlini, lordu pa, da je hotel k Pameli. Tako ie rešil sebe, Lorenzu in lordiu pa zbudil ljubosumnost.
III.	Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit in akne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, naj ?u 'dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati ž"leža, potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beppo in Gia->no sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. Lo-Zo pride i,n toži o Zerlimini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom ,ve Zerlina, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri tej lio ' *’ 'Cer sta lna'° Preveč pila, izdata, iprepevaje ono pesem, ki Je bila pela sinoči Z edina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pri-. 10 °ba bandita in res najdejo listek,, ki (ju izda. Lorenzo zapove ražitii cello okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, pri-
s^ien
oCc k Angležu, ga vojaki ustrele.
j. , !>0 Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in baš
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Vesele žene wi n d sorske
Komično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah)-Besedilo po W. Shakespearu; prevel A. Funtek, vglasbil
O.	Nicolai.
Dirigent: I. BREZO VŠEK.	Režiser:	F.	BUČAH.
Sir John Falstaff (bas) . . . Fluth, meščan (bariton) . . .
Pa ge, meščan (bas).............
Fluthova (sopran)...............
Pageva (mezzo-sopran) . . . Fenton, mlad meščan (tenor) Ana, hči Pageva (sopran) . . Slender, bogat meščan (tenor) Dr. Cajus, Francoz (bariton) .
Natakar ........................
Prvi meščan  ...................
Drugi meščan....................
Meščani in meščanke, bajne sorju na Angleškem
.............g. Zathey.
.............g. Romanovski.
.............g. Zupan.
............. gna Zikova.
. . . . . . gna Sterkova.
.............g. Kovač.
...........ga Levičkova.
.............g. Trbuhovič.
.............g. Zorman.
.............gna Vrhunčeva-
.............g. Simončič.
.............g. Drenovec.
prikazni. — Godi se v Wind-j začetku 1 7. stoletja.
1. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enako glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način.
Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo ženskam-
—	Pageva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Slenderja, drja Cajusa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši Pa odklanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v zakon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da si piidobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo.
2. Soba pri Fluthovih.
Falstaff pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gosp* Pageva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa raziburjena s i>trašn° novico, da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca urnorJt*-Ves prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v velik0 košaro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na beli^e
— S
ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprog Fluth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika po stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluthova im Pageva se delata užaljeni in 'ker tudi Fluthovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio vsi Fluthu pretirano ljubosumnost.
3. Gostilna.
Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažen Pa je šele, ko prejme zopet pismo od Fluthove, naj pride k njej, ker je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek vina in nekateri so toli predrzni, da si upajo s Falstaffom tekmovati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Brook Pri dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in tako •zve dan in uro sestanka.
4. Soba pri Fluthovih.
Končno je Failstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in obžaluje včerajšnjo nezgodo na belišču. Zopet ju moti Pageva z neprijetno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli ženi Falstaffa v obleko neke tete, kateri pa je bil svoj čas Fluth Prepovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje in zaman prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo preoblečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč
00	njej, skoizi vrata.
5. Vrt pri Pagevih.
Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, pride Slender, ali hitro se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi upa uzreti isvojo Ano.- Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentona peti serenado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno ljube-Zen- Veseli ženi sta razodeli svojima soprogima vso burko s Fal-staffom in sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat na Sestanek v windsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prija-leljcv velika čarobna burka, Falstaffu za kazen.
6-Windsorski park o polnoči.
Falstaff pride kot bajni lovec Herne, veseli ženi se mu p.ridru-Zlla a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek raizkošja, nastane
Parku vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v aine prikazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne spokori. — luth, Page in njiju veseli ženici razodenejo Falstaffu vprizorjeno Urko, Falsitaff prizna svojo pregreho, sprejme ponujeno mu spravi 'n vesele igre je konec.
- 9 —
Začetek ob 8.
Konec okrog 10 12-
Od bajke do bajke
Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav NovakT vglasbil Oskar Nedbal.
Dirigent: A. BALATKA.
Režija : V. POHAN-
I.	Habiča pripoveduje bajke.
Babica. .	.
Nje vnuka	.
Stražnik .	.
Dekletce .	.
Stara devica
gna Jakhlova. gna Turkova g. Mencin, gna. Fajgelova. gna Vrhunčeva.
Prestar Lajnar . . Turist . . Postrežček Vajenec .
g. Simončič, g. Klepec, g Ižanc.
g. Drenovee-g. Parcer.
II.	Kraljevič začaran v povodnjaka
Kralj .... g. Ižanc. Kraljična Zlatolaska . . . gna Svobodova. Povodni mož . gna Jezerškova.
Kraljevič .	.	.	gna	Chladkova-
Poljski kraljevič, gna Haberlova. Turški kraljevič, g. Simončič.
III.	Pogumni krojaček.
Krojač Iglič .	. gna Svobodova.	Črni vitez .
Vrag . .	.	.g. Pohan.	Njegova žena
Krasotica .	. gna Špirkova.
Vražički
g. Ižanc.
gna Vrhunčeva.
IV.	Trnoljčica.
Kralj ... g. Drenovec. Kraljica .	.	gna Vrhunčeva.
Rožica . . . gna Haberlova. Kraljevič iz devete dežele, gna Bežkova. Stražnik .	.	g. Ižanc.
Vodna vila. Kresnica
Dvanajst mesecev, lovci.
V. Zveri in razbojniki.
. gna Špirkova.	Profesor .
. gna Ruta.	Spremnik
Klepetulja .	.	gna Lapajnetova
Predica .	.	.	gna Jakhlova.
Prvi kuhar . g. Simončič. Staro stoletje, g Mencin.
Novo stoletje. gna Vavpotič9va-Češki dudaš . g. Klepec.
g. Drenovec, g. Faigel.
Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin.
Solo-plese plešejo dame: Svobodova, Špirkova, Chladkova, Bežkova-
Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše baletu« zbor in gojenci baletne šole.
Godi se na otroškem igrišču.
— 10 —
I. Babica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in deca jo-prosijo, naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje.
II. O princu, ki je bil začaran v povodnjaka. in ga kraljična Zlatolaska, ko ji je prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odrešL
Hr. O pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hudiču iz rok in ga odnesel v vreči.
IV. O Trnoljčici, ki so ji rojenice določile, da sc zbode v prst se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo It»
yse kraljestvo kraljevič iz devete dežele, ki se vanjo zaljubi in *° Poljubi.
V. O gozdnih vilah in možičkih. o zvereh in razbojnikih.
VI. Babica konča svoje pripovedovanje, stemnilo se je. otroci Se neradi ločijo od babice.
— 11 —
Začetek ob 8.
Konec ob 103/*-
TOSCA
Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V Sardouju napisa'3 L. Illica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini.
Dirigent: F. RUKAVINA.	Režiser: F. RUKAVINA-
Floria Tosca, slovita pevka (sopran) .	.	.	gna Zikova.
Mario Cavaradossi, slikar (tenor)	....	g. Kovač.
Baron Scarpia, policijski načelnik	(bariton)	.	g. Levar.
Cesare Angelotti (bas)......................g. Zorman.
Cerkovnik (bariton)......................g. Trbuhovic.
Spoletta, birič (tenor)....................g. Mohorič.
Sciarrone, orožnik (bas).....................g. Vovko.
Jetničar (bas)...............................g. Perko.
Pastir...................................gna Šterkova.
Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik' vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo.
Godi se v Rimu leta 1800.
Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny.
Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu.
1.	V cerkvi St. Andrca della valle v Rimu.
Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel 1 ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov Prl' jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cav3' radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod tarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred &a' sledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj skrije v njegovi vili, ako pa proti nevarnost, v vodnjaku. Oba <**, ideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na pdd° spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossj ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti CavaradosS
— 12 -
v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija.
II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večerji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti.
Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku, pavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca 'zdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, aa ie Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, *?ko, cla spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika, carpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda carpijj, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko ^aeuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se jj10 uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-me vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-S|)u. da bi ž njim pobegnila.
III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu.
Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s ^uiom Scarpijevitn, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da 0 'e na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da
1	Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Se l Puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da
e dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v sl°bočino.
-	13	-
Malo spomina.
*
Desetletje, kar je izšla Kraigherjeva Školjka v knjigi-Celih deset let je morala čakati, da pride na ljubljanski oder. Kako je ta odlašek vplival na razvoj pisatelja, ki bi nam bil v tem desetletja lahko dal novih del, in na razvoj naše dramatike sploh, o tem je vsaka beseda odveč. Če pomisliš, da so morali tudi Cankarjevi Hlapci približno tako dolgo živeti samo na papirju, vidiš jasno, da v tem zaviranju nekaj ni v redu.
Pod prejšnjim režimom, je imelo slovensko gledališče dvojne spone : državno in deželno cenzuro. Najbolj črn m°z v Sloveniji, minus pred vsem, kar se zove morala, duševnost, človečanstvo, napredek, je bil vrhovni varuh naše kulture-Tako je našla slovenska drama v deželnem odboru edine slo' venske pokrajine v Avstriji, tam, kjer bi bila imela po vsej pravici upati, če že ne pospeševanja, vsaj dobrohotne nevtralnosti, sam hlad, neljubezen in odrivanje.
Državna cenzura nam je ljubeznivo preprečila vprizori' tev Smrti majke Jugovičev.
Z najpriljudnejšim nasmeškom na ustnicah je namignila policija intendanci, naj blagovoli poslati po izvod drame, k1 je bila predložena v odobritev. Dobra beseda je našla dobro mesto; izvod je prišel nazaj necenzuriran: to se pravi, poli' cija je ni prepovedala. In Vojnovičeva drama, ki je imela takrat za naše duhove še vse drugi pomen nego danes, je po par skušnjah lepo na tihem izginila z repertoarja. In slovenski kulturi se ni bilo treba pritoževati nad krutostjo cenzure. Nasprotno : vse v obzirnosti, v rokavicah, po prijaznih staroavstrijskih manirah.
Zoper klasično dramo ni imela klasično izobražen® Avstrija nič; v Shakespeareovi Komediji zmešnjav .I1 je zadostovala ena sama črta; bistroumna tudi ta ni bila, Pa o tem morda kedaj drugič.
Deželna cenzura pa je imela tudi do klasikov svoje posebno, osebno razmerje. Črni mož je dobro vedel, je meril Moliere s Tartufom nanj, zato je Tartuf Tartuf® „ odsvetoval".
—	14
In Hlapci in Školjka? Govoriti hlapcem, da so res hlapci — vrtoglavost, puntarsko početje! Anathema! Gledati ljubezenske zapletke in razmerje spola do spola drugače nego skozi sentimentalne rožnate pajčolane, bi bila „reč pohujšljiva 'n zapeljiva!" — Anathema!
In tako sem prepričan, da je ostalo mnogo naših dram P°d tein režimom nenapisanih, zakaj pravi dramatik — in Oslini da jih je vsaj par takih res bilo med nami — piše oder, ne za knjigo, in se more učiti samo z odra, kjer v>di svoje delo osvetljeno z neusmiljeno nepristrastno lučjo, 116 pa iz pisanih kritik.
- 15 -
Gledališka kronika.
Prvi zvezek ..Gledališke knjižnice" je izšel za novo leto. 2 njim so dobili prijatelji lepe knjige in čestilci dramske umetnosti klasičen prevod Gogoljevega ..Revizorja" iz peresa odličnega znanstvenika in poznavavca slovanskih literatur d r j a Ivana Prijatelja. Knjiga, ki je zelo okusno opremljena, obsega devet pol in prinaša poleg teksta Gogoljeve komedije zanimiv uvod s podatki o pisateljevem življenju in delovanju, pripombe za igravce o značajih in kostumih, umetniško izdelano Gogoljevo sliko ter Gogoljeve lastnoročne skice k . nememu" prizoru ..Revizorja". Cena 32 kron. — V prihodnji številki ..Gledališke knjižnice" izide Kraigherjeva „Školjka“ v novi prireditvi za oder, ki jo je oskrbel pisatelj sam. — Nadaljne številke prineso med drugim prevod Goethejeve ..Ifigenije" ter prevode iz francoske, angleške, ruske in grške dramske literature poleg dobrih izvirnih del. ki bodo imela seveda prednost pred vsemi drugimi.
Moskovsko ..Umetniško gledališče" gostuje z nenavadnim vspe-hom že tretji teden na odru zagrebškega Narodnega gledališča. Med člani igralske družbe, ki je že pred štirinajstimi leti vzbudila pozornost ne le ruskega, ampak tudi nemškega in zapadnega sveta, je poleg mnogih drugih umetnikov tudi vdova po Čehovu gosP:l Knipper-Čchova. Največje vsipehe je dosegla doslej družba z dramami in komedijami Čehova, ki jih vprizarja res mojstersko. Uprava ljubljanskih gledališč se pogaja s člani ..Umetniškega gledališča' zaradi gostovanja v Ljubliani.
— 16 —
Ponatiak dovoljen le z označbo vira.
list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj -'»njunega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti delj^3 'n ('ru{Jod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih G0lla'n °jih avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel A|0jJ. ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, J Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
^ciaiiški
0a1u
TISKft UČITELJSKA TlSKORMn V LJUBLJANI.