Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto.. . $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov :- list slovenskih delavcev v Ameriki Qj Sundays and Holidays :- TELEFON PISARNI!: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 124. — ŠTEV. 124. NEW YORK, THURSDAY, MAY 27, 1915. — ČETRTEK, 27. MAJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK T"tttt, > V DOLINI SOČE SE RAZVIJA VELIKA BITKA. NADVOJVODA EV6EN JE PROSIL ZA POVEUSTVO. ITALIJANSKI KRALJ JE ODŠEL NA VOJNO POZDRIŠČE. IZ 3IMA SE POROČA O NAPRE DO VAN JU NA CELI DOLGI FRONTI. — ITALIJANOM JE NAJVEČ ZA TO, DA SI PRIBORE POT DO TRSTA IN ISTRE. — POVELJNIK AVSTRO-NEM-ŠKE ARMADE PROTI SRBIJI, NADVOJVODA EVGEN, JE NAPROSIL AVSTRIJSKEGA CESARJA, NAJ MU POVERI POVELJSTVO PROTI ITALIJI. Z Francozi drže pozicije. Iz poročil iz Pariza je razvidno da so se morali Francozi umakniti le na enem mestu. OPERACIJE ANGLEŽEV. | Iz Berlina se poroča, da se je od bilo vse naskoke, kvzemši pri Gi-venchy. Položaj v Mehiki. Velika bitka med Carranzovimi in Villovimi četami pri Leonu do-sedaj še ni odločilna. SPOPADI V TRIDENTU. GLASI SE, DA BO KRALJ VIKTOR EMANUEL PREVZEL VRHOVNO POVELJSTVO NAD SVOJIMI ČETAMI. — BOJI ZAPRELAZE V ALPAH. — POSLANIK BUELOW JE DOSPEL V BERLIN. London, Anglija 27. maja. — Od Gardskega jezera pa do tržaškega zaliva so s«- vršili včeraj spopadi med avstro-nemškimi iti italijanskimi četami. Z izjemo ene torke v Karnijskih Alpah so se vršili vsi boji na avstrijskih tleh. Italijani so precej napredovali v dolini reke Soče ter so prišli pri njihovem prodiranju v stik z glavno avstrijsko ohrambno črto. Ob Soči. v neposredni bližini Goriee. se je pričela razvijati bitka, ki iio najbrž najostrejša na odseku od Dornberga do Nabrežine. Ta črta tvori polukrog gričevja, kojega najvišji vrhovi se nahajajo kakih 15 milj južnozapatino od Dornberga ter se dvigujejo do višine 1200 črev-ijev. To je naravna meja pri prodiranju od italijanske meje proti Tr-i-tti ter je bila od Avstrijcev močno utrjena. Jz poročil iz Kima je razvidno, da je bila težka artilerija eeli dan na delu ter obstreljevala avstrijske pozicije na gričih za Žagra-dom. Avstrijska artilerija je odgovarjala na ogenj in vojaški opazo-valei smatrajo to za pričetek resnične bitke za Trst. Nadalje se poroča iz Kima. da so zasedli Italijani več manjših vasi in prelazov velike strategične vrednosti v Tridentu ter pognali avstrijske mejne straže nazaj. Te mejne straže so pognale pri umikanju v zrak vse mostove ter tako v številnih slučajih popolnoma zaprle pot >a seboj. Italijanski pionirji pa so hitro popravili mostove ter odstra-l.ili zapreke v gorskih prelazih. Glede ofenzive v Tridentu se ne poroča ničesar, vendar pa se domu. 'va. da so bo s tako ofenzivo počakalo, dokler se lie doseže večjih uspehov v Kurlaniji in na Goriškem. Kralj Viktor Kmanuel je baje v pretekli noči zapustil Kim ter ve podal na severoiztoeno fronto, kjer namerava prevzeti vrhovno poveljstvo. Pričakovalo se je italijanske blokade avstrijske obali od trenutka naprej ko j-- bila proglašena vojna. Mornariški izvedenci tukaj so mnenja, da bi dovede! poskus, izvesti tako blokado, do prvega velikega spopada iii'd avstrijsko in italijansko mornarico. Prošnja nadvojvode Evgena. Ženeva, iSvica. 26. maja. — Nadvojvoda Evgen je naprosil avstrijskega cesarja, naj ga postavi na čelo armade, ki se bori sedaj proti Italiji. To kaže jasno, da se je opustilo vsako misel ofenzivne j.keije proti Srbiji, odkar je stopila halja v vojno. Cesar Frane Jožef je brzojavil včeraj vsem vojaškim in mornariškim poveljnikom, naj izvojujejo zmago za vsako ceno in naj delajo brez usmiljenja. Pruski princ Adalbert j*- bil imenovan poveljnikom enega oddelka a' strijske mornarice. Razdejanje v Tridentu, Rim, Italija. 2«i. maja. — Dasiravno s«- je skrivalo od potovanje kralja na fronto, s«- je vendar vest z bliskovito naglico razširila po celi državi. Iz Trideuta prihajajo poročila, da so odredile avstrijske voja-s'-,-'- oblasti razdejanje vladnih poslopij, barak, samostanov in cer-A"V, da -m« omogoči prosto streljanje za artilerijo. \ zadnjem ofieijeliiem poročilu glede dogodkov na fronti se g'asi: - Na vseh frontah naše čete tekom 24. pričele z ofenzivo ter zasedle Force 11 a, Montezzo, Tonale in Poute Caffaro v dolini Gin-dicaria in ozemlju severno od Ferrara. — Na karnijski fronti smo zavzeli z bajonetuim naskokom v noči 24. maja prelaz v dolino Inferno. Na furlanski fronti smo dne 25. maja. uspešno nadaljevali operacij,- v bližini Caporetto. Svoje čete smo razpostavili po osvojenih višinah med Judrijo in Sočo. — Avstrijska artilerija srednjega kalibra na višinah pri Santa Maria in Santa Lucia j«' otvorila živahen ogenj na višine med Judrijo in Sočo, a brez znatnega uspeha. Ob dolenji Soči smo nadaljevali z ofenzivnim gibanjem, tla pridemo do črte ob reki. Avstrijci so se povsod umaknili ter razdejali za seboj mostove in razdrli komunikacije. \*j,ši a vi jat ik i so obstreljevali elektrarno in železniško postajo v Tržiču (Monfalcone). Vojaške oblasti v Benetkah so odredile, tla ne sme biti v me-Ntn od solnčnega zahoda pa do vzhoda nikakih luči. katere bi se videlo od zgoraj. To se je odredilo v varstvo proti napadom iz zraka. Paris, Francija, 26. maja. — Danes popoldne je bilo izdano sledeče oficijelno poročilo: "Angleške čete so nadalje napredovale v smeri proti La Bas see ter ujele 60 Nemcev, med njimi par častnikov. Severno od Arras so Nemci zopet skušali osvojiti ozemlje, katero so izgubili pri Angres. Bitka se je vršila celi dan z izvanredno ljutostjo. goča razdelitev uplivne sfere, da 2*jenih P«*0*«*«* Prj . r . _ ' y ornailles smo se morah vsled smo lnteresiram na celem Ralka-____. • . . ... nu, da pa nočemo nobene hegcJ P^^skoka sovražnika sprv, ne- monije (nadvlade). > k°hko umakmtl> a v1manJ kot eni Tretja obtožba Salandre je bi- lm s™° OSVOJlh P°Z1C,J° ter jo obdrjtali. ' London, Anglija, 26. maja. — | Vojno ministrstvo je izdalo danes ia. da smo kršili pogodbo trozve-ze. ker se nismo preje domenili z Italijo glede ultimata, stavlje-! nega Srbiji. Kaj takega bi bilo' !ledeC'e, Poroi:'ilo: V1^'a ?rinada potrebno le v slučaju, tla bi se iz-premenilo "status quo" na Balkanu. Do pred pkr dnevi ni noben italijanski državnik trdil, da smo kršili pogodbo in v pogaja njih. ki so se vršila, se ni nikdar omenilo take kršitve. Vse vodilne osebe še vedno napreduje iztočno od Festubert. Od prvega maja naprej je napredovala za tri milje na celi fronti." Nemško poročilo. Govor grofa Tisse. Budimpešta, Ogrsko. 27. maja. Grof Stefan Tisza. ogrski ministrski predsednik, je imel v po slanski zbornici znamenit govor z ozirom na vojno z Italijo. Rekel j*' - — Pogajali smo se z Italijo \ prepričanju, da je nemogoče, da bi nas napadla država, ki se imenuje civilizirana in je bila zvezana z nami. dočim bi se mi nahajali v vojni. To pa tem bolj. ker smo ji ponudili v*e. Sedaj pa hočemo bolj kot kedaj nase moči, odločnosti in edinstva. Ogrski narod, združen z avstrijskim in nemškim, bo izvojeval ta Berlin, Nemčija. 26. maja. — v Italiji so Glavni stan nemške armade je iz opetovano dale izraza želji, tla bi dal danes sledeče poročilo: Italija, dasiravno izven konflikta.' kljub temu ostala zvesta svoji zaveznici. "Odbilo se je nočni naskok so vražnika na naše novopridobljene pozieije zapadno 6d gozda Belle- Tisza je nadalje rekel, da se je waard. Angležem smo odvzeli de-vothlo pogajanja s stališča, tla so set strojnih pušk. Severoiztočno interesi Italije in Avstrije iden-|od Givenchv so angleške koloni-tieni in da mora Avstrija nekaj ja|ne ('cte pretekli noči zavzele žrtvovati v skupni blagor. Proti! predlogi Italije pa so bili taki. da nej5ih zakop0v." jih ni bilo mogoče sprejeti. naprej štrleči del naših najsKraj boj tlo zadnjega tlihljaja proti vsem vragom pekla ter bo usodi iztrgal zmago iz rok. Nadalje je izjavil grof Tisza : Ministrski predsednik Salandra je dvignil tri obtožbe. Prva je bila. da je ultimatum Srbiji porušil ravnotežje na Balkanu. Splošno ___^ _ ^ _ znano je. da smo takrat objavili Papež ni doidaj~podil še Nobene Knez Buelow je dospel v Berlin. Berlin, Nemčija, 26. maja. — Knez Buelow, nemški poslanik v Italiji, je dospel danes zjutraj v Berlin. Izjavil je. da je zapustil Rim brez vsakih zaprek. Narod nima baje nič proti Nemčiji in I-talija je baje na skrivnem upala, tla se bo dalo preprečiti vojno z Nemčijo in tla se bo pričelo s sovražnostmi edinole proti Avstriji. Dogovor glede civilistov. Rotterdam, Holandsko. 26. maja. — "Courant" je priobčil brzojavko iz Berlina, v kateri se glasi, tla se je sklenilo med Nemčijo in Italijo dogovor. glasom katerega se ne l>o niti interniralo civilistov, niti zaplenilo njih privatne imovine. Avstrijski vojaki, ki kri če "Ewi-va Italia!" Italijanska fronta, 26. maja. — Pet prvih avstrijskih vojnih vjet-nikov se je prevedlo v Verono in eden teh je neprestano kričal — "Evviva Italia!" Jaz sem iz Trideuta ! — Ostali štirje vojni jetniki so bili Poljaki. Amerikanci v Italiji. Washington, D. C.. 26. maja. — Dasiravno ne bo imel vstop Italije v vojno velikega upliva na Ame-rikance, mudeče se v Italiji, se vendar pričakuje velikega izseljevanja Amerikancev. V Italiji se mudi veliko ameriških turistov in dijakov lepih umetnosti in veliko teh je naprosilo državni department. naj jim preskrbi za slučaj vojne z Avstrijo dokaze, da so v istini ameriški državljani. Papež pripravlja proklamacijo. Palis, Francija. 26. maja. — Canadski vojaki. Ottawa, Out., Canada, 26. maja. General French, vrhovni angleški poveljnik v Franciji, je dal izraza svojemu občudovanju canadskih čet. ki se nahajajo v Franciji. Ministrskemu predsedniku Bordenu je brzojavil: "Ponosni smo, da so se naši canadski vojaki izkazali vrednim velikih tradicij angleške armade. Tekom sedajne vojne so izvršili take čine junaštva, da so vzbudili občudovanje vseh Angležev." vsem velesilam, da ne mislimo na teritorijalne osvojitve. Vsled tega je obtožba Salandre notorično neresnična. Druga obtožba je bila. da smo prej presenetiti svet z vzgledom izpremenili uplivno sfero na Bal- kanu. To je precej nerazumljivo. izjave glede vstopa Italije v vojno. vendar pa se poroča iz zanesljivega vira. da pripravlja tozadevno proklamacijo. Italijanska vlada bo upoštevala garancije, dane Vatikanu. Nemški in avstrijski poslanik pri Va- ti lede Balkana smo vedno zavze- jtikanu sta se prostovoljno podala mali stališče, da je sploh nemo-1 v Švico. Ameriški paraik "Nebraskan" torpediran ali pa zadel na mino. London, Anglija. 26. maja. — Ameriški tovorni parnik "Nebraskan" je bil torpediran v torek 40 milj od južne obali Irske od nekega nemškega podmorskega čolna. Tozadevno poročilo je izdala admiraliteta. Življenja ni izgubil nihče in na krovu ni bilo nobenih potnikov. Kapitan Green je sporočil svoji črti, da je bil parnik torpediran ali pa da je zadel na mino. Sprva se je mislilo, da se bo parnik potopil in moštvo je šlo v rešilne čolne. Pozneje se je pozvalo ljudi zopet na krov in parnik se je vrnil v Liverpool s preplavljenim sprednjim delom. Ta dogodek bo zopet otežkočal sporazum v krizi, ki je nastala vsled potopa "Lusitanije" med Združenimi državami in Nemčijo. Holandska ni dvignila protesta. Haag, Holandska, 26. maja. — Uradno je bilo danes razglašeno, da ne namerava Holandska dvigniti protesta radi potopljenja "Lusitanije" od strani nekega nemškega podmorskega čolna. Kot vse druge vlade, je tudi Holandska ogorčena vsled potopa "Lusitanije". Ker pa ni nobenih dokazov, da je pri tem izgubil kak Nizozemec življenje, ne more Holandska protestirati zgolj iz človečanskih ozirov, razven če bi se vse nevtralne države odločile -za tak korak. Washington, D. ('.. 26. maja — Villov zunanji minister je bil že pred dvema dnevoma izjavil, da so Villove čete popolnoma porazile armado generala ('arranze. kateri .je poveljeval general Ohre- gon. Bitka se je vršila pri Leonu. Danes je pa dobil državni department iz zanesljivega vira poročilo tla bitka še ni končana in da so vse vesti o Villovi zmagi neresnične. Armadi sta sklenili za en dan premirje, jutri se bodo pa sovražnosti znova začele. Ta boj je mogoče najbolj vroč in najbolj obsežen, kar se jih je vršilo zadnja leta v Mehiki. Nekateri celo zatrjujejo, da bo oil tega boja odvisna usoda dežele. Iz Froutere so sporočili državnemu departmeutu, da so se v severnem delu države Tabasco začeli zopet nemiri. Del Villove armade se je približal mestu Monelo-va. Vojaki nameravajo mesto z naskokom zavzeti in se že pripravljajo na napad. Tukajšnji Villov agent zatrjuje, tla je M one lov a že v rokah Villovih vojakov. V Monterey vlada popolen mir. Prebivalstvo se čisto nič ne pritožuje nad Carranzovo posadko. V najkrajš eni času bo zopet otvor-jen promet med Laredo in sosednimi mesti. PRODIRANJE MAGKENSENOVE ARMADE. TURKI POTOPILI ANGLEŠKO KRIŽARKO. NEMCI IN AVSTRIJCI POROČAJO O VELIKIH ZMAGAH. — RUSKI VOJAŠKI KRITIKI SO MNENJA, DA JE NEMŠKA O-FENZIVA ČISTO BREZ POMENA. — PRZEMYSLA BAJE NI j VEČ MOGOČE ZAVZETI. — TURŠKI PODMORSKI ČOLN JE TORPEDIRAL ANGLEŠKO BOJNO LADIJO "TRIUMPH". — USTAJA V SEVERNEM DELU PERZIJE. — VELIK USPEH ANGLEŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA. Za varstvo zvezne lasti. Washington, D. C., 26. maja. — Da se prepreči izgubo ali škodo na puškah, katere daje vlada moštvom državnih milic, je vojni tajnik Garrison danes odredil, da se mora vso povzročeno škodo povrniti in da so za to odgovorni milični častniki in moštvo. Tornado v Nebraski. Spalding, Neb., 26. maja. — Včeraj se je pojavil nad tukajšnjo okolieo strašen tornado, ki je porušil hišo farmerja T. Kelleya. Žena farmerja je bila mrtva, sam je pa zadobil smrtnonevarne poškodbe. _ i Pozor, pošiljatelji denarja! Dasiravno je Italija napovedala Avstriji vojno, vseeno pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Češko, Hrvatsko in Ogrsko, tako zanesljivo, kot prej. Avstrijska poštna uprava ustavi promet na vseh poštah, katerim preti nevarnost od sovražnika. — Denar namenjen v ogrožene kraje se sploh z Dunaja ne odpošlje naprej, temveč nam nazaj s pripombo, zakaj se ni mogel dostaviti, nakar ga mi vrnemo pošiljatelju. Toraj se ni bati nikake izgube. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. t 19.81 ai.4£ 83 1C 24 75 2G 4C 28 OS 29.70 31.35 33.00 41.16 49.SC 57 75 66.00 74.25 82.5* 99.0C 115.50 132.00 148.5f 163.0f Ker se cene sedaj jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglu. TVRDKA FRANK SAKfiKR, 82 Cortlandt St, New York, N. 7. Cene: K * K 5 ... .90 120 .... 10 ... 1.75 130.... 15 ... 2. GO 140.... 20 ... 3.40 150.... 25 ... 4.25 160____ 30.... 5.05 170____ 35 ... 5 90 180____ 40 ... 6.70 190.... 45 ... 7.55 200.... 50 ... 8.25 250... 56.... 9.10 300.... SO ... 9.90 350.... 65____ 10.75 400____ 70____ 11.55 450.___ 75... 12.40 500.... 80____ 13.20 600____ 85 ... 14 Of> 700.... 90____ 14.85 800____ 100.... 16.50 900____ 110.... 18.15 1000____ Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 26. maja. — Avstrijske in nemške čete so stopile v srednjem delu Galicije v ofenzivo in uspešno napredujejo. Armada generala Maekensena je prekoračila reko San in sedaj prodira proti Lvovu. Z južne strani se približujejo Avstrijci trdnjavi Przemysl. Trdnjava se ne bo mogla dolgo ustavljati, ker jo bodo z vseh strani obkolili iu ker je ruska posadka baje zelo slabo preskrbljena z živili. Veliki nemški generalni štab poroča: Armada generala Maekensena prav dobro napreduje. .Jugovzhodno od Radymna je zavzela z naskokom vas Sviato. Jugovzhodno od Radymna si je priborila prehod preko reke San in se sedaj nahaja komaj šest milj oddaljena od Przemysla. Tri Zapolo-vu smo vjeli večje število sovražnika in zaplenili precej vojnega materijala. Na severovzhodnem bojišču so navalili Rusi parkrat na naše postojanke pri Dubici. toda mi smo jih vedno pognali v beg. 25,000 Rusov vjetih. Dunaj, Avstrija, 26. maja. — Kakor vse kaže. bosta nemška in avstrijska armada v najkrajšem času zavzeli trdnjavo Przemysl. Rusi so bili začeli sicer z novo o-fenzivo, toda naleteli so na tako premoč, da se ji niso mogli ustavljati. Avstrijski generalni štab poroča : Ofenzivno prodiranje zavezniških čet v zapadnem delu Galicije se prav uspešno vrši. Avstrijci in Nemci so vjeli zadnje dni v oko-liei Przemysla 25,000 vojakov, zaplenili 60 topov in 67 strojnih pušk. Severno od reke V is le so vjele včeraj naše čete čez tisoč ruskih vojakov. Petrogradsko poročilo. Petrograd, Rusija. 26. maja. — Iz poročila, ki ga je izdal danes ruski veliki generalni štab. je razvidno, da je nemška ofenziva pri Przemvslu brez vsakega pomena. Nemogoče je. tla bi Avstrijci in Nemci še kaj dalje prodrli, popolnoma izključeno je pa, tla bi zavzeli Przemvsl. Vojaški strokovnjaki nekaterih tukajšnjih listov pravijo, da se vojna na vzhodnem bojišču že približuje svojemu koncu. Bitka, ki se bije sedaj v srednjem delu Galicije. je gotovo zadnja. Vse kaže, tla bodo Avstrijci iu Nemci v tej bitki poraženi. Kakorliitro se to zgodi, nas bodo prosili za mir. Ko se je mudil nemški cesar zadnjič v Galiciji, se je gotovo dodobra prepričal, da je vse prizadevanje Nemcev in Avstrijcev brezuspešno. Ob reki Dnejster je položaj za Avstrijce naravnost obupen. V vzhodno baltiških provincah so Nemci sicer zasedli nekaj postojank, toda njihova fronta pri Varšavi je tako oslabljena, da ne morejo prodirati več proti severu. Ruska ofenziva v južnem delu Poljske je uspešna. Izpred Dardanel. London, Anglija. 26. maja. — Angleška admiraliteta naznanja, da se je pred Dardanelami potopila angleška bojna ladija • Triumph"'. Ko je bojna ladija obstreljevala turške postojanke na Galipolisu. da so se zamogle novozelandske čete izkrcati, jo je torpediral neki turški podmorski čoln. Velika večina častnikov in mornarjev se je rešila. Med rešenimi je tndi poveljnik. Podmorski čoln so zasledovali angleški tor- pedni rnšilei prav do vhoda v Dar-danele, pa ga niso dohiteli. Bojna ladija se je potopila v sedmih minutah. Berlin, Nemčija, 26. maja. — Neka brzojavka iz Carigrada naznanja, tla se je bojna ladija Triumphf* potopila v sedmih, minutah. Zadel jo je bil samo en torpedo. Bojna ladija "Triumph" je bila zgrajena leta 1902 v Barrowu za državo Chile. Leto pozneje jo je kupila angleška vlada. Prvo njeno ime je bilo "Libertad". Carigradsko poročilo. Amsterdam, Nizozemsko, 26. maja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Carigrada poročilo, da je pri Avi Burnu ob zalivu Saros, torpediral neki turški podmorski čoln angleško bojno ladijo z imenom 4'Triumph". Težki boji se nadaljujejo. London, Anglija, 26. maja. — Dopisnik je sporočil neki tukajšnji brzojavni agenturi, tla se na polotoku Galipolis vrše neprestano silno vroči boji. Zavezniki so dobili nova ojačenja in so začeli na celi črti prodirati proti notranjim utrdbam. Turki imajo precejšnje izgube in se umikajo proti severu. Šest ladij se je potopilo. Pariz, Francija, 26. maja. — "Balkanska agent ura" poroča iz Aten, tla se je posrečilo nekemu angleškemu podmorskemu čolnu dospeti v Dardanele. Podmorski čoln je baje torpediral tri transportne ladijo, dve torpedovke in neko ladijo za premog. A'eč sto turških vojakov je utonilo. Na tra-eijsko obal se jih je rešilo baje samo 12. Podmorski čoln se je nepoškodovan vrnil v neko pristanišče otoka Tenedos. Ustaja v Perziji. Petrograd, Rusija, 26. maja. — Iz Teherana naznanjajo, da so se Mohamedanci v severnem delu Perzije uprli, ter tla se na vsak način hočejo iznebiti ruskega nad-gospodstva. V Kasbin in Khry je poslala turška vlada precejšnjo množino vojaštva, ki ima nalogo napraviti mir med prebivalstvom. Grški kralj Konstantin. Atene, Grško, 26. maja. — Iz danes izdanega zdravniškega poročila je razvidno, da se grškemu kralju zdravstveno stanje ni poslabšalo. Prejšnjo noč je še precej mirno spal. Proti večeru so prinesli v svečani procesiji v palačo kip Matere Božje. Prebivalci so razsvetlili okna svojih hiš. Procesije se je udeležila skoraj polovica Aten. Bezposelnost. Wichita, Kansy 26. maja. —-Ker so tukajšnji časopisi pisali, da se bo v Kansasu potrebovalo poletn par tisoč delavcev, je dospelo sem toliko brezposelnih, da mestna uprava ne ve, kako bi se jih iznebila. V predmestjih so po., stavili šotore, v katerih je najmanj za 1600 oseb prostora. Večkrat se je že dogodilo, da je kakih petdeset brezposelnih vdrlo v železniški voz z namenom, da jih brezplačno odpelje na farme v, notranjost dežele. V nekaterih slučajih je moralo že posredovati vo, jaštvo. t^ POZOE1 Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da nam je zaloga importi-ranih KO8 popolnoma pošla. Slovenic Publishing Co. _ GLAS XAKODX 27. VAJA.. 1'Vir>. :,RUS NARODA" (SJuv*saK. Daily.) 'Vvned um] published by *b* llowenic Publishing Co. la • <»[«o an v«e ieto...........4.50 "IS ! ieta trtleta---- 2.55 1.70 XJLAS NARODA" izhaja vsak dan nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** I 'Voice of the People") iMQftd every day except Sunday« and Holiday*. Subscription yearly $3.00. M*«ituement on *fr««mcnt. Dojp»r bret podpisa in osobnosti se oe priebčujejo. m t!»go* oli pošiljati pc — .Money Order. W ap?et^f-mLi ikrajaa naročnikov pro-•-tt-c da se nam tudi prejfti\je ki*«liiče naznani, da hitre;« _najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "CLAS NARODA* ta < ottlandt Si, New York City. Telefon 4487 Cortlandt. ♦It Italijani na Kranjskem. (■lasom zadnjih vesti, ki so da-ins došle iz Rima. se je vnela ob dolenjem teku reke Soče na Go-risk« m vroča bitka, kjer se hočejo polastiti Italijani desnega brega reke. Itoji se torej vrše že na slovenskih tleh in bodo menda bolj srditi kot katerikoli na zapadnem ali iztočnem bojišču. Slovenska Goriška in Kranjska bosta postali pozorišče velikanskih bojev, katere se bo vojevalo z vso srditostjo. Oni rojaki, ki so še danes tako r.n>li-;»ij<'ni, da slepo obožujejo Av>s:-ij0 in njeno bankerotno politik". sovražno vsemu, kar je slovanskega, bodo menda sedaj izprevideli, ko se gre za kožo nabili rojakov in ne le ono vojakov, temveč tudi civilistov, ko so gre za slovenske dežele, ki bodo opu-sto.šene. Neštetokrat smo že pojasnili, a borno še dostikrat, da. je bila Av-Mrij.i slepa gled" nevarnosti, ki ji je pretila od juga. V Rusiji je videla svojo največjo sovražnico, a to le zato, ker ji je slednja branila pogoltniti balkanske narode, posebno pa Srbe. Skupno z Nemčijo sta se obe pripravljali na odločilen l»oj z Rusijo ter Slovani, a na Italijo se nista ozirali, ker se jim je zdela premalenkostna. Pač se jo utrjevalo meje in vež-balo nekaj čet za eventuelen boj proti Italiji. V splošnem pa se ni smatralo Italije za resno nasprot-nieo. To bi v resnici tudi ne bila, da ni prišlo tako kot je sedaj prišlo. V brezuspešnem boju proti Rusiji je izčrpala Avstrija vse svoje sile in za vratni Italijan je čakal ugodni- prilike, da lopne po svojem 41 zavezniku' Srbijo se je sicer uničilo, a se je ni porazilo in premagalo. Avstrijska strategija je doživela sramoten poraz in tudi proti Rusom je opravila z nemško pomočjo le toliko, da niso prišli Rusi na Dunaj. Sedaj «>e je situacija izpreme-nila do temelja. Vstop Italije v vojno je prekrižal vse načrte av-strijskih in nemških vojskovodij in treba je pričeti ves boj od konca. Vsled tega to velikansko ogorčenje, ki se je polastilo Dunaja in Berlina. Kričanje o perfidiji pa je smešno od ljudi, ki so perfidni po svojem, bistvu ter so uganjali perfidije povsod in vedno. Dokler se je šlo le za uničenje Slovanov in Rusije, je bilo vse dobro. Ko se pa Italija posluži istega načina, je pa grdo in per-fidno. Avstrijskega prestolonaslednika je baje umorila velesrbska propaganda in to se je porabilo za pretvezo, da se je napovedalo Srbiji že pred dolgim časom sklenjeno vojno. Avstrijsko cesarico pa je umo-j-.i Italijan, ki je bil morda tudi __. ................ Domžalski rojaki na dopustu. Med njimi je tudi Vinko Riedl, znan v newyorški slovenski naselbini. iredentist in anarhist. Takrat se kajšnja izobraževalna društva. Italiji ni napovedalo vojne, ker katera kljub slabim delavskim se je ni drugače nameravalo. j razmeram precej dobro delujejo. Nam ni žal in ni nam treba biti'Naša "Čitalnica"' prav nič 11 • za-žal za ofieijelno Avstrijo, ki ianje 1 ostaja za drugimi, ampak dobro sedaj to. kar je sejala. Žal pa nam j napreduje. Dokaz temu je pred je za slovenske pokrajine, ki bo-; kratkim ustanovljena nova po-do opustošene. Žal nam je za slo-jdružnica 11a West Allis, katera za-vensko ljudstvo, ki je tako vemo, rojake /. vsem potrebnim čti-služilo nemškim interesom ter do-!Vom. Ker se mi je pred kratkim bilo v zahvalo sovražnika v deže-'mkdo pritožil, da bi marsikedo lo. katerega je privabila tjakaj v ra(j pristopil k "Čitalnici", a ne bistvu napačna avstrijska zuna- ve ^jc jma svoje prostore, bodi nja politika. Uresničile so se besede, katere je pel slovenski pesnik Simon Gregorčič o svoji ljubljeni Soči: "Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan. vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga. Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga — Gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok. Krog tebe pa svinčena toča. I11 dež krvav in solz potok. In blisk in grom—oh, bitka vroča! Tod sekla britka bodo jekla, I11 ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo! Dopisi, New Ycrk. N. Y. — Kakor znano. dobila je naša slovenska naselbina v Greater New Yorku novega duhovnega pastirja v osebi č. p. Benigna Snoj O. F. M., ki je stalno prevzel vodstvo slovenske cerkvene občine sv. Cirila in Metoda. Podpisani odbor misli, da je naša dolžnost, da novega duhovnega pastirja pozdravimo ter mu zakličemo svoj iskreni 4"Dobro došel med nas!" Zato uljud-no vabimo vse Slovence v Greater New Yorku na pozdravni večer, ki bo v četrtek dne 3. junija ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Nikolaja na 135 Second St. v New Yorku. Obenem bo tudi občni zbor cerkvene slovenske občine, kjer se bomo pogovorili o našem delovanju za napredek naše cerkvene občine. V spored bo: 1. Pozdrav novodošlega č. p. Benigna Snoj O. F. M. 2. Računsko poročilo občine. 3. Volitev dveh trustistov in cerkvenih odbornikov. 4. Razni nasveti v korist občine. Rojaki! Vsi čutimo potrebo, da si zagotovimo stalnega slovenskega duhovnika za newvorsko naselbino. Dovolj nas je tudi, da si ga vzdržimo. Treba samo, da se združimo in vsak nekoliko žrtvujemo. Veliko slovenskih naselbin po Ameriki je manjših kakor je naša, pa imajo vse preskrbljeno za svoje duhovne potrebe. Ali naj samo mi newyorški Slovenci za-ostanemo? Zato. rojaki, pridite dne 3. junija na 2. ulico prav vsi in pokažimo, da se zanimamo 'a to potrebno našo stvar in da si želimo zagotoviti slovenskega duhovnika za našo naselbino. Res smo raztreseni po celem velikem New Yorku. vendar pa nam je potreben slovenski duhovnik za sprejem svetih zakramentov, zlasti za slučaj bolezni in smrti. Zato pridimo na ta shod vsi! K obilni udeležbi vabi — Odbor. Milwaukee, Wis. — Ker so dopisi iz naše naselbine razmeroma redki, ssra se odločil malo poročati širši javnosti o tukajšnjih razmerah, da ne bodo mogoče rojaki sirom Amerike mislili, da spimo spanje pravičnega. Ker so tukajšnji delodajalci precej solidni, nam preostaja seveda dovolj prostega easa, da zasledujemo krvavo barbarstvo Evrope ter pričakujemo boljše bodočnosti. Da nam pri vsem tem ni predolg čas, za to skrbijo seveda vsa tu- omenjeno na tem mestu, tla s»- nahaja "Slovenska Čitalnica" na 310 First Ave. V naši naselbini se goji tudi j tet je in dramatika. Za prvo nam preskrbi Slov. soc. pevski zbor "Naprej*' in za drugo njegov dramatični odsek, kateremu se tudi ne sme očitati malomarnosti. Tudi sedaj se pripravlja da nam bode preskrbel pristno domačo .zabavo. Dne 30. maja bo [priredil v Ilirija dvorani na 310 1. Ave. veseloigro s petjem "Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček'\ Kdorkoli bo prišel, se bo do solz nasmejal. Zatorej, rojaki, na svidenje v nedeljo 30. maja. tla se zopet malo zabavitno t.'i- pozabimo pri tem vsaj za par ur na žalostne sedanje razmere. — Naročnik. West Allis, Wis. — Kakor povsod, so tudi tukaj delavske razmere le bolj srednje. Kateri ima delo, je sreč«-11 in ga tudi vsak rad drži. če ga pa nima. ga pa tudi težko dobi. Ce delavci ne delajo, potem je samoobsebi umevno, tla tudi posamezne obrti slabo napredujejo. Da se nam pa ni treba preveč dolgočasiti, se pa vedno najde kak mladi parček, ki nas razvedri z malo zabavo, da si lahko vsaj za nekaj tednov dobre volje naberemo. Pred kratkim sta se v tukajšnji slovenski cerkvi poročila rojak Frank Žlebnik in gdč. Ana. Kračnik, maja pa sta sklenila večno zvezo rojak Ivan Turk in gdč. Zofka Kastelie. Na ženitovanju slednjih smo se vsi izvrstno zabavali do pozne noči. Vso čast in spoštovanje zaslužita gospod 111 gospa Kastelie za tako lepo vzgojo svojih brhkih hčerk. Ko l»i bil Terbovčev Tone nn tej svatbi, gotovo bi se zagledal v katero teh cvetk. Vsem no-voporočencem želim obilo sreče in blagostanja. Pozdrav! — Frank Skok. Tekom leta. Povest. — Spisal Josip Stariha. —0— (Nadaljevanje.) VI. Bukovec se je ravno odpravljal v cerkev, ko je izvedel, da je proglašena delna mobilizacija. "Ne bo samo ob tem", je dejal občinski sluga. "V kratkem bomo doživeli, da bodo poklicani vsi. kar jih je kda j nosilo orožje, pa še drugi." "Čemu bi bilo to potrebno? Saj Srbov ni toliko", je pritaknil Bu-kovčev sosed. "Čez mesec dni, pa bo reč opravljena in zopet bomo hodili po svojih opravkih kakor smo hodili dozdaj." "Govoriš kakor razumeš", se je raztogotil sluga. "Ali ne veš, koga ima Srb za hrbtom? Takšne boš še slišal, da boš zijal!" Bukovec je molčal; dasi je bil že pripravljen na to, kar je prišlo sedaj, ga je vendar hudo zadelo. Njegova domišljija je bila bujna in takoj 11111 je naslikala grozne slike pred očmi. in med vsemi temi slikami, v njih središču, je bil Francelj, vedno le Francelj. Vse je plesalo pred njim, oddaleč se krohotalo, svililo in pokalo, treslo se in žugalo kakor bi se bile odklenile vse peklenske pošasti in bi prihrumele v ta prej tako prijazni kraj, v prej tako tiho in lepo okolico. Kaj bo drugega, ako ne konce sveta.' In kaj bo s Fran-celjnom. ali ga bodo še kdaj videle njegove oči Ali se bodo ke-daj izpolnile sanje, ki jih je gojil I toliko let v svojem srcu, ki je v liijih izpolnitev žrtvoval, kolikor je premogel ? Ne, ni smel misliti 11a to, ni hotel več misliti 11a to. Ali z nevzdržljivo silo se je vedno vračalo in je peklo in pustošilo njegovo notranjost. Peklo kakor sama žrjaviea. "Kaj razmišljujete. Bukovce.'*' ji- govoril sluga. "Se nikdar ni*o vsi padli, tudi sedaj ne bodo. Kje je zapisano, da bi ravno moral pasti vaš sin? Ali 11 i lahko mogo-! če. da se povrne ovenčan s častmi in slavo, da ga boste veseli vi in vsa okolica?*' ! Bukovec se je okrenil. "Nič ne rečem, vse je v božjih rokah", je dejal počasi. "Ali me-i ni se zdi, da bi jaz vse te slave prav nič ne potreboval in da bi jo rati prepustil drugemu, ako bi bil j on doma. Pa pustimo to, sedaj je treba, tla imamo samo to pred očmi, kako se izkaže naša domovina. kakšna pride iz tega boja. I11 tu bi dal še drugeg«, sina, ako bi ga imel, samo da bi pomagala proslaviti domovino, ki je samo ena. Nc misli, sluga, da sem kukavica in da ne morem prenesti ničesar, ne, dragee, moje srce jej močno in o neumnih besedah, ki včasih pridejo 11a usta. ne ve ničesar. Sam bi šel, ako bi me še hoteli. pa kaj bodo sedaj z mojimi izniozganiiiii rokami in z mojim od dela vpognjenim hrbtom.'*' "Prav govorite, Bukovec", je potrdil sluga. "Vsi gremo, z veseljem gremo, za koga bi šli rajši nego za našega sivega cesarja?" Pred cerkvijo so se zbirali možje in mladeniči, mnogim je zadnjič zvonilo k maši za dolgo časa, mnogim pa .]»■ odzvonilo za vselej. Ko se bo zanje zopet oglasil zvon iz domačih lin. ga ne bodo več slišali, daleč, daleč v tuji zemlji bodo počivala njih prestreljena srca, njih prebodene roke in utrujene glave. Daleč, dal« č sredi neizmernega polja, sredi gozda ali močvirja, kamor ne bo segel ne glas zvonov, ne jok zapuščenih žena in otrok-sirot. Tam bo mir, tako globok mir... tako daleč... tako daleč... Tiho. tako čudno tiho je bilo tisto nedeljo v cerkvi. Molitev 111 potrebovala ust, 11a srčnih pero-tih je kipela proti nebu nevidna in neslišana, ni potrebovala lišp:i| in bele obleke, čista kakor je bila a tudi že resni bradati možje. I11 končal je pismo tako-le: "Ko vse to gledam in premišljujem. čutim, tla sem celo nekako zadovoljen, da me je doletelo to že sedaj. Kaj naj bi meni delalo težko src.*, ko sem še sam in ne joče nihče za menoj .' Nočem Vas s temi besedami žaliti, dragi stariši. ker vem, da ste in tla boste v skrbeh zaradi mene; al: ako bi se mi utegnilo pripetiti kaj hudega. se baste vedeli potolažiti, ker Vam nisem neobhodno potreben. Živeli ste. dokler ste morali še skrbeti za Minko in zame, ži-veli boste toliko lažje od zdaj dalje. Ako padem, padem v mislih na V;ts. zadnja pot njihova bode pri Vaših imenih. Toda ako vidim, koliko je že sedaj tukaj onih, ki imajo doma družine, po njih pla-kajoče in vi j oče svoje roke, tedaj me prevzame silna žalost in tedaj šele čutim, koliko žrtvujejo oni nasproti meni. I11 vendar so dobre volje, njih srce ne pozna strahu. Kedaj odidemo. še ne veni. sporočim Vam takoj, ko se odloči. Do tistikrat sprejmite vsi skupaj najsrčnejše pozdrave od svojega sina in ne vdajajte se nepotrebni žalosti. Moje srce je polno nade in zaupanja." Stari Bukovce je prebral pismo in ga brez vsake besede izročil materi in Minki. Odšel je v delav-liieo, ki se je tudi nekoliko izpraznila. ko so morali pomočniki na vojno. Kmalu je zopet pela žaga in oblič. nič ni kazalo velike izpremembe, ki se je izvršila v Bukovcu, samo hrbet njegov je bil še nekoliko bolj vpognjen, njegove do komolca razgaljene roke so bile videti še bolj izmozgane. njegove oči še zamišljenejše. (Pride še.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest. da nam je neizprosna smrt odvzela dne 4. aprila ljubljenega moža oziroma očeta FRANKA URENIK. Ranjki je bil doma i/. Iga pri Ljubljani in zapušča vdovo s tremi otroci, dva brata in v starem kraju mateV in tri sestre. Bil je član društva sv. Ime Jezus št. 25 K. S. K. J. Hvala vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Ostane naj j vsem v dobrem spominu in lahka naj 11111 bode tuja zemlja! Žalujoči ostali: Katarina Urenik, žalujoča vdova in trije otroci. Kansas City. Kan. Kje je LOVRENC J KRAS? Prejšnja leta je bival v Claridge. Pa., in Browder. K\\, in pozneje nekaj časa v Wasson. 11!. Za njega bi rad izvedel radi društvenih zadev. Ako kedo rojakov ve za njega, naj mi pošlje njegov naslov, ali naj se sam zglasi. — John l.atich, Box 20S. Claridge. l*a. Rad bi iz\edel za naslov svojih dveh prijateljev FRANA PRIMOŽIČ in JAXKZA RFGELJ. Obadva sta d-una iz Vrha pri st R up t rtu in bivata nekje v Clevelaiulu. o. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve /.-a nju naslov, naj mi naznani, ali naj se sama javita. — Joseph Rasperger, P. O. Box 533, Thomas, \\\ Va. NAZNANILO. * Slovensko podporno društvo SV. PETRA št. 50 J. S. K. J.. Brooklyn, N. Y.. priredi svoj LETNI PIKNIK v nedeljo 30. maja 1915 v Henry Walter Emerald Parku, Myrtle Ave., Cor. Martin Ave., Glcndale. L. I. I'ljudno se priporočamo cenje-, nim rojakom in rojakinjam v arati. kot ga vidite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V Ujj:; usnjati škatlji je poleg aparata tudi sedem najfinejših klin, ki so izdelane i:: najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri : Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE FO ILISTROVANI CENIK! / Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijakega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware . Katawba.. .....$1.00 galon . 75—Nje. galon Iv.es............65—70c. galon Rudeče..........55— GOc. galon Navedene cene veljajo za naročila od 3."> galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina do popolnoma naravna za kar tudi jamčim. imam tudi žganja po starokrajakem načinu žgana kot DROZENIvO in TROPINOVEC. Naročila se izvrže eamo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekar-! nah in naravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74 -80 W.,bi., t oo St.. Hew York, N.Y. OGLAS Cenjenim rojakom priporočam « ■ » ^ De nijz meče te proč! ako ne podplr&tj svojega rojaka Pri meni debite izvrstna domače vina galun r;o 75c, is. Prt odjema v»C kot 10 gxica dijem po p&ftt, ter sa poeebny priporočam elavma a.OTt'CBiim dru5tvaro ob priliki kaka v«se Ucr, tudi oaim na svatb«. V zalogi imam izrrstna domače fciobao« la vsakovrstno grocerij«ko blago, katereg* ljubi naj a&iod. Pošiljam denar oa v« strani sv tU in parobredne listke za vat projie. Z&atopam "Ulaa Naroda", prodajan tr. kupuiem avatrijiki danar. S tvidke Fran» ■3ak»«r setn v trgovki zvezi. Upravljam va« nr>ttor&xi pese! spadajoč« dela, k«i rmrr javni rour. '^ofa/jr **nblic.) Hf. , ki i »vetu ajt«č A v lili ,j»' vršil pred najvišjim šefom ministrstva • to. «la so me, po petletnem delovanju - / zobmi nahriilili z nt ste rusofil ali Avstrijet ti. tla trije COMMENPATORE fc" BOLLATl Avstrijske in italijanske bojne ladije, ki se bodo sedaj spopadle v Jadranskem morju. Na levi stra r.i zgoraj je avstrijski dreadnought "Viribus Unitis" ko je ravno steljal s svojega stolpiča štv. 2. taktnimi besedami: — Sedaj Na skrajni desni strani je avstijski dreadnougt "Erzherzog Franz Ferdinand." Sredi vidite krov * ; italijanske bojne ladije "Dante Alighieri" z značilnimi stolni, iz katerih štrliio nn tri i* roiiiranaVi ne bom tujini. Trupla iz premog-or ova. Jchnstcwn, Pa., 25. maja. — Trupla osem pri eksploziji ubitih premogarjev v enem rovu Smokeless Coal Co. se je danes spravilo na svetlo. Člani rešilnega moštva, ki so se onesvestili pri reševalnih delih, so danes že izven nevarnosti ter so zapustili bolnico. Bigamist. Včeraj so aretirali v Union Mills. Wash. Cenjeni g. Fnmk Sakser! Ne morem drugače, kakor da Vam na tem mestu izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo. ker v teh burnih časih pošiljate tako zanesljivo denar v staro domovino. Kaj bi počeli naši ljubljeni v starem kraju, da nimamo tako dobrega in poštenega g. F. Sa k.se rja ! One družine, ki imajo koga od svojih i v vojni, dobijo nekaj podpore, j naši so pa odvisni edino le od nas. i Prosim Vas. ostanite nam še najdalj e naš dobrotnik. Marsikatero j ročice se bodo za Vjis v molitvi New Yor-1 dvignile k Bogu. Tisočkrat po- ku 29-letnega natakarja. Georga I zdravljeni! Kličem Vam: Na mno- tov, Rin značilnimi stolpi, iz katerih štrlijo po trije velikanski nisem prestal hiti ono, kar sem in sem vedno topovi. Admirala Bollati in Viale pripadata italijanski mornarici. ■ .• in vprašal, kdo me je tako podlo denuneiral. | Dolgo so bili zadovoljni s tvojim vodstvom, mirno so gledali. ~ " iu mi niso hoteli razodeti imena denuneijanta. ko s; spravljala v svoj žep milijone. Niti slutili niso. tla bo napočil moj glavni zločin to. tla sem kot Slovan po-! ,-as. ko boš začela uporabljati na tis,»če pušk in topov nnov prišedši kakšne poslediee bo imela za Av- treb Pri 'lil le. da je bil Rusiji iu da sem imel, d< da sem z gotovostjo trdil na ž njimi. tli so me v Berlin iu me pridelili tamošnjemu poslaništvu, nenjati, da nis«» pozabili |«ovedati. kaj se je zgodilo z tati pa moram, da so gospodje postopali z menoj ka- j. Rus prave ričaiiji svaril, irsikat ►vo si n. ki s n in zaveznikom sila sovražni atmosferi, sem moral Mike. V pogovorih ^»'iii večkrat »lajal tluška svoje-tako da me je neko.'- neki moj intimni prijatelj na i s tem preneham. ker si lahke tem preneham, ker si ■ro nepriliko. ahko predstavljate, kako strašen duševni i rastno ljubi svoj narod, ki ljubi iz prepričanja, ..iti zasramovaiija iu udarce, ki so naperjeni proti sreih t »ni h tiso« lan brat' ' M egovega naroda, »oji morajo biti šel ovan o v. ki stoj.* v vrstah avstrijske arina«!«- m so p< »morili boj proti Srbom in Rusom. To je največji zh pušk m topov samo za tega- pogum. zagovarjati j da Slovanom enkrat za vselej uničiš željo po boljši bodočnosti, tla jim odvzameš. kar so si v stoletjih pridobili. Ploskali ste, avstrijski in nemški gospodje, ko je pridigoval Tolstoj v svojih nesmrtnih delih svojemu ljudstvu mir, ploskali ste iu pripravljali moriluo orožje. Niste mogli prehvaliti delo slovanskih mirovnih aposteljev. ki so prepovedovali ljudstvu rabo orožja. Slovani niso vedeli, kaj vi na tihem pripravljate, niso vedeli, da bodo morali plačati svojo miroljubnost s suženjstvom. Toda sedaj je minul ta čas. Zbudili ste jih baš tedaj, ko so sanjali o boljši bodočnosti. Izprevideli so tudi nakopljcm naj oni med njimi, ko so se navduševali za bratstvo in mir med narodi. i i o miru. če sosed rožlja Iprla o<"-i. odprla jih jim je za dolgo so prihajale iz Rusije. Začeli so m pa v ogrskih železniških tarifih. ki so tako ugodni, tla Ogri lahko ceneje spravijo svojo moko v Trst kakor pa kranjski Majdič. Posebno pozornost vzbuja S plinarn, ki imajo 17.-S9.000 K kapitala, in povprečno dobička 2ti odstotkov dividendo pa 20.3 odstotkov. Luč Schlesingera. Zagovarjati se bo' mt>ral zaradi higamije. Njegova j sedanja žena je naznanila sodi-j šču. da živi prva Schlesingerjeva } žena v Avstriji in da ima dvoje o-trok. Vzela ga je zato. ker ni o njegovem prešnjem razmerju česar vedela. ga leta! Živeli! Vaš Ivan Cikaua. 15. maja. Samomor bclne ženske. V stanovanju njene sestre Mrs. Aaron Cohen v Bayonne, N. J., s«- in deset tisoč .1. iz- i/vojujejo taki vojaki. \ iki! Na bojišču so morali «lati ra lastnega naroda, na jasnem iu Z1V- mui svet. Dvojno junaštvo je. ki ga počivajo ti ti vojno nesrečni juu Ijellje ti pogin svojih iu svoje* V tej stvari mora biti vsak I jam. d* pomeni zmaga Nemčije in Avstrije, zmago nemštva nad slovanstvom. Slovana, ki je količkaj razsoden, ne morejo v tej zadevi premotiti obljube iu zavijanja dunajske in hudimpeštanske vlade. ki je pravi mojster v zavijanju iu zaiirhtusti. Vojno je povzročila Nemčija da uniči Slovane, da se polasti svetovne trgovine in da zavlada celemu svetu. To je natančno omenjeno v noti, s katero je proglasila Nemčija vojno. ki V l>a. mi bo rekel ta ali oni Madžar ali Avstrijec, pri nas je bilo drujra. e. Avstrija ni pisala tako. — Je že r« s. toda Avstrija ni • ! t !uti odkrita, ker če bi bila. bi ne m«i«ila več drsati Slovanov, vico njene monarhije, na vajetih. v svoji premetenosti znala preslepiti Slo-v roko in šli klat svoje brate, oziroma, da « v klavnico. srcih t«*h tisočerih nesrečnih žrtev, se je pa sle«l-bup. -. u. /i. ta vaš zločin se bo nad vami samimi brid- ( izprevideli so. da je neumno govoriti o miru. če sosed rožlja z orož-boj tlivja jem. Ta vojna je Slovanom odprla časa. mogoče za vedno. \ se so presenetile ideje, ki verovati v mirovno misijo Slovanov. 1/. vzhoda prihaja luč! Luč miru in razodetja jim je sijala iz Jasna je Poljane tako jasno, kakor jim ni sijala že dva tisoč let. In ravno v tem leži temeljni razloček slovanske in nemške kul-{ ture. Slovani se ne morejo ogrevati za nemško kulturo, ker temelji miru naj j na surovi moči in surovi sili. Toda seznaniti se bodo morali prej ali •slej ž njo. če bodo hoteli ohraniti svojo eksistenco. Jaz s,-ni se bil silno začudil, ko sein po dolgem času zopet pri-jaz s,- enkrat ponav- j š,-l meti Nemce. To je bilo že za časa vojn.-. Mi smo zaničevali militarizem, oni jra pa obožujejo. Spomnil sem se: tla. to je "oborožen narod**. Možke. žensk«', otroke, vse preveva le ena misel: — svet moramo premagati, nove dež« le moramo zavzeti, spraviti v državo milijarde zlata, desetkrat več zlata, kakor smo ga leta 1 s7t>. Prvi vojni uspehi v nevtralni Belgiji so jih opijanili. Po vseh kotieih ill krajih so kričali:— Saj smo vedeli, da se našemu orožju, naši organizaciji ne more nikdo ustavljati. — 2. septembra (obletnica padca Seda na > bomo v Parizu, nato se bomo obrnili j »rt »t i Rusiji še prej. preduo bo zbrala svojo capinsko armado. — Belgija bo postala s svojo veliko nidustrijo nemška provinca. — (Nadaljuje se). ijska vlada jt .o vzeli orožje »J* A vst van«*, da so šli prostovoljn V glavah iu njič pojavil črn « < »orje Vam n ko kaznoval! Dni, ki se bo žava teme iu stra so bili zaslepljeni Naj izpade t vojni z Rusijo, u tako potrebna vsem. pa tako dra-'Je zastrupila včeraj Mrs. Prattner ga. samo da ima dobiček le nekaj IBaltimore. O. Bila je bolna na ljudi. Občine naj pogledajo te šte- j živcih, vilke! Družb za stroje, vozove in« o rož j" smo imeli 7 odstotno dividendo. L") transportnih družb brez železnic je imelo JO milijonov osnovnega kapitala, dobička j po S.si; odstotkov .in je delilo ! š.4J odstotno dividendo. f>2 družb v tekstilni iplctiiui' industriji je imelo 14J milijonov kapitala, po 6.52 odstotkov čistega dobička in 8.80 odstotno dividendo. 2-~» zavarovalnih družb, ki so imele 76 milijonov kapitala, so nosile 34.28 odstotkov čistega dobička in tleli le 1 >.20 odstotno dividendo. Italija je zavarovanje že monopolizi-rala! 7N družb za sladkorno indu- lo vrnili, ve bodo vrnili z novic««, da Rusija ni «lr-hot. da so se vsi oni. ki so mislili tako, motili, ker po lažeh in zavijanjih. i \ o j na kakorkoli, gotovo dejstvo je. tla v drugi • bo imela Avstrija Slovanov več na svoji strani. S|..venski vojaki, zvest«« ste služili Avstriji iu ste bili trdno prepričani. >i.i s- Bt-Hinu nebo nikdar p««srečilo Avstrijo privesti do te- da bo poslala Slovane v boj proti Slovanom. A\strija. v svoji zaslepijenosti niti ne slutiš, koliko zvestih src. razsodnih mož si odvrnila od sebe. ko si napovedala Rusiji vojno. Zbudili se bodo. in potem gorje tebi! Duhov, ki si jih klicala, se ne b,.š nikdar i/uebila. Iz vetra, ki si ga sejala, bo nastal vihar, strašen orkan, j ..In <~roma in tr.-^ka. ki bo nad teboj maščeval duše teh dvojnih mučencev! Ne veseli se prehitro, da si za vedno uničila slovansko solitlar-nost. io s.- pravi, da si mlušila željo Slovanov. «la bi živeli v miru lile«! seboj. Kakor ptič Feniks bo vstala iz pepela teh nesrečnih junakov, ki s., padli na bojišču Galicije. Poljske. Bukovine. Srbije in Vzhod-nje Prusijc v boju zoper svoje brate. v Avstrija, s svojim zločinskim delovanjem si napravila neslogo me« 1 Srbi in Hrvati, naščuvala si Hrvate, da so se kakor divji borili proti Srbom. Toda čas bo prišel, — mogoče bo prišel že po tej vojni _ ko bodo najbolj kratkovidni Slovani izprevideli, tla so le igrača v tvojih rokah. Izprevideli bodo, da je bil tvoj glavni načrt uničiti Slovane. Potem bo takt« gotovo konec tvojega gospodstva. kakor je amen v očenašu. Avstrija, dolgo si si prizadevala izruvati Slovanom spomin na njihovo pokolenje! Ni se ti posrečilo, in posrečilo se ti bo to sedaj še manj, ker imajo svoje šole in postajajo vedno bolj izobraženi. , .j.,* • .-!:,....' ..-s i.WHiS- > Avstrijske delniške družbe. Iz govora dr. Jan. E. Kreka: delniških družbah". V Avstriji je ustanovitev nove akcijske družbe odvisna od vladnega dovoljenja, v Nemčiji pa se akcijske družbe snujejo prosto in zato je med njimi konkurenca večja in tudi tlela se več, čeravno z manjšim dobičkom kakor pa v Avstr iji. K tako mastnim dobičkom avstrijskih delniških družb precej pripomore carina. Odkar so se akcijske družbe kartelirale. nosijo dvakrat do trikrat večji dobiček. Železarska industrija je dajala svoj čas '2r'r čistega dobička. leta 1910 po 13%. Govornik je nato razpravljal o posameznih akcijskih družbah v Avstriji. V obliki delniških družb smo leta 1910 imeli 69 denarnih zavodov, bank, kreditnih društev), ki so imele 1267 milijonov kron kapitala. Ce spomnimo še enkrat, da je vseh 709 delniških družb imelo 3354 milijonov kapitala, tedaj je takoj očitno, kakšna ogromna denarna moč je zbrana v teh 69 družbah. Vzrok tiči v tem, da se banke ne bavijo samo z denarnim poslovanjem. ampak obvladajo cele industrije, tako n. pr. dunajska Laenderbanka vse izdelovanje u- strijo je imelo 117 milijonov ka-spreminjati podjetja zasebni-! pitala, povprečno 8.57 odstotkov V teh j dobička in 8.56 odstotno dividendo. V razgovoru se je razpravija- kov v nove akcijske družbe slučajih navadno dobi prejšnji lastnik velik«« število akcij, pa te I lo o onih industrijah ki bi se mo- se lahko kmalu prodajo in tako i rale podržaviti: orožje, premog zavlada mesto osebe denar. De narni za votli so imeli zadnje «le-setletje povprečno 10.J odstotkov čistega dobička. Ker morajo skrbeti za močne rezerve, so delili samo 7 odstotno dividendo. Stavb- luč. plovba in zavarovanje. Sklicanje nemškega državnega zbora. Berlin, Nemčija, 25. maja. — nih družb imamo 15 s 35 milijoni j Državni zbor s»- bo Kitaj3ka in Japonska. Peking, Kitajsko. 25. maja. — Kitajski zunanji minister Lu-( eng-IIsiang in japonski poslanik Eki ilioki sta podpisala v imenu kitajske iu japonske vlade dve novi pogodbi. Besedilo pogodb d used a j še ni znano. Pogodbi se baje tičeta koncesij, ki jih bo dala Kitajska Japonski v Manždu- riji._ Farme v Wisconsin!!. Telluride. Colo. Cenjeni g. Sakser! Pošiljam Vam $20.00. da jih poni- !šljetc v stari kraj. Slučajno ne j vem. kakšne so danes cene. Nekoč sem videl v hrvatskem listu, da je 1«M > kron $16.00, sedaj pa ne nem. kako je. Prosim, sporočite mi, koliko denarja ste poslali domov. Jaz se vedno poslužujem Vaše banke, ki je najboljša iu najtočnejša. Vedno Vas tudi priporočam drugim Slovanom. Vaš udaui prijatelj Josip Sutej. P. O. Box 558. Smuggler, Colo. 8400 AKROV lepe farui.sk«; zemlje ob glavni progi Northwestern železnice. Postaja. pošta, trgovine iu druge potrebne naprave blizu. To zemljo lastujc The Fish Lumber Čoki daj«' delo kupcem zemlje, ako ga potrebujejo. Zemlja je valovita in se po kakovosti in rodovitnosti prišteva najboljši zemlji v Wise on sin u. Cena je od $10 do $20 aker; odvisna je od lege in količine lesa na njej. Prodaja se po 40. 60. 80 ali več akrov. Takoj se plača £2 na aker ali več. ostanek na lahke pogoje; kdor se pa takoj naseli, lahko plača samo $50 na 40 akrov. Drugi prodajajo tako zemljo po $25 aker ah še dražje. Št. 8:1. — Farma 160 akrov, 11 milje od postaje; 40 akrov očiščenih, ostalo lahko za čistiti. Dobra vojno proti isti dan formelno kapitala. Stoje precej slabo, pa so ( da dovoli vendar pri dobičku 5.79 odstotkov delile 5.58 odstotno dividendo. Boljše se godi 22 družbam za zastavbeni materijal. ki so imele nekaj nad 58 milijonov kapitala in 9.74 odstotkov povprečnega čistega dobička. Dividenda je bila tekom zadnjih 10 let povprečno 8.71 odstotkov. — Družb, ki votli jo rudnike in plavže smo imeli to leto 40. Imele so kapitala 497.484,000 K. Godilo se jim je dobro, kajti dobiček je znašal . štala s fundamentom 40X26. Iz-sestal v petek, j vrstna prilika za živinorejsko far-potrebne izdatke za mo v v^jVm oWgu. Cena ^2fJ(J Italiji. Najbrž se bo:takoj $12(X) Pazite na moj oglas prihidnji Chicago. 111., 23. maja. Spoštovani g. Frank Sakser! Naznanjam Vam. tla sem z velikim strahom poslal po Vašem posredovanju denar v Pilštajn. Tam v starem kraju so sedaj zavladale take razmere, tla sem se resno bal. da denar ne bo dospel na pravo mesto. Sedaj mi je pa žena pisala, da je vseh 1500 kron srečno sprejela. Prisrčno se Vam zahvaljujem, da ste vst« stvar tako redn«» izvršili. Vsem rojak«»m priponkam, da naj s<> obrnejo na Vas v vsaki sili. V kratkem času Vam bom zop«'t poslal 1000 kron. Več tisoč mojega denarja ste že poslali v stari kraj. pa nisem nikdar niti en cent izgubil. S«- enkrat s«* Vam zahvaljujem in ostajam Vaš naročnik. S spoštovanjem Josip Simouišek. 717 Grand Ave., Chicago. III. Zopet boljši napovedalo vojno, dasiravo bo tozadevni de- ^edenT Pfeite po cenik, kret izdan ze preje. j Mircvna pegedba med Argentino Brazilijo in Chile, j Buencs Aires, Argentina, 25 maja. — Med Argentino, Brazilijo in Chile se je danes tukaj pod-: pisalo mirovno pogodbo. Zastopani so bili ministri za Pridite ali pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis. iqo i x i- -j j ■ !deve treh republik. Pogodba je 1J.2 odstotkov, dividenda pa celo ;„«—.,.. u t - - " i v) in _j _ a i____ ,____ . 1 , , usp«-n misije, katero je pre«l par 13.10 odstotkov, ker so jo dopolnili iz rezerv prejšnih let. Podobno je z 70. pivarnami. ki so imele leti pričel dr. Lauro Muller. brazilski minister za zunanje zadeve. 148.663.000 kapitala. Dobiček je .^co/i^ ^ P°V0ljn0 1ZniŽa ° Kil povprečno 5.67 odstotkov, di- >??0t >U IZUCENA BABICA se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Wankegan, HI. zunanje za-^ kadar potrebujete babico, me po Posrodba ic kličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep. 6-t» Cuminings Avenue, (27-5—2-6) Waukegan. Ill bil videnda pa 6.69 odstotkov. To zadnje je uspeh kartela. Posebno dobro pa ni za avstrijske parne mline, ki so dajali 3.24 odstotkov dobička, leta 1910 pa nobene di-vidende. Vzrokov je treba iskati žigalie. Banke so tudi tiste, ki hi- na Ogrskem, v tamošnjih mlinih Ustreljen i* zasede. V Port Reading. X. Y.. je neki neznanec ustrelil 321etnega Matijo Rinaldo. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Morilca, ki je streljal iz zasede, še nimajo. Dosedaj so aretirali že več oseb, ki so pa A . i .......... A ............ NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu. Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo ' Glas Naroda". so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to.— Pišite še nam še danes za nadalj-na pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTR V ZDR. DRŽAVAH. - -i ----L-----. . .J GLAS NARODA, 27. MAJA, 1915. * J OHM J^W/MT^ LZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Saluer, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. X, Tajniki: Edward K&llsh, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Oblo. Rudolf Trošt, 3D3 W. Central l'ark, New York, N. Y. Jshn Jacer, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po alovensklb listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. ' EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. lasu podoben onemu v resnici! trila nezgodo, videla je fantka s jo turisti kot gorsko bolezen, ne Pa še ni odnehal, dokler se mu krvavim noskom in so se ji ulile j kaka obolelost vsled zračnega pri-slpflniii' ni nn, m> *a bode gotovo upoštevalo. — To raj nas deuje 5. junija zvečer. Za odbor podružnice Slovenske Lige: John Mačik, tajnik. Braddock, Pa. — Tukajšuim Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da se bo vršil 2!>. maja javni shod za Slovensko Ligo. Nastopilo bo več govornikov, ki bodo razložili namen in pomen te velevažne organizacije. Sliu.l bo začel dne 29. maja točno ob pol osmih zvečer v Knhcrstajiiovi dvorani na vogalu Washington Ave. in 11. ceste. Pridite vsi. katerim je pri srcu slovenski jezik in zatirana slovenska domovina. Pozdrav! Pripravljalni odbor. Opomba uredništva: — Glede pravil pišite glavnemu tajniku. Lost Creek, W. Va. — ( lani Slovenske Lige prosijo rojaka Karala Umerja. da naj naznani svoj naslov, oziroma naj pride osebno, da sc bo neka zadeva poravnala. dekelce se ji namreč šteje za mamico; ima pa poleg Milke še več druge dece: Spelico, ki je stara že čez dve leti in je zelo trpežen otrok, narejen od glave do nog iz klobučevine; potem zamorca, ki je revček brez rok, premalo je nanje pazil iti jih zasejal. kaj vemo. kdaj iu kje; in na belega medvedka ne smemo pozabiti, v trebuhu ima mnziko. Tudi o t<-m medvedku pravi moje dekelce. da mu je mamica. To je ona. On pa je njen debelo poldrugo leto stari bratce. Tako je dolg kakor širok. Komaj leto dni star je že jedel fižol in salato. nemara se je bas ob tej piči tako zredil. Dobiva koščnike, zato je po enem licu vedno rdeč in cedi sline, cedi jih toliko, da mu nameravamo speljati pod brado žleb, da bi se mu odtekale brez škode za njegovo fasado. Laske ima svetle, na zelenkasto jim gre barva — o, če bi jih videl Rikard Jakopič! — poseben znak njegov pa so na kolenih strgane nogavice, dasi vsako jutro dobi cele. Govori vse. vendar po svoje, pri čemur daje prednost črkama t in p. dočim je njegova sestrica za iste starosti oboževala črko k. Škatlja je tata". krompir je ' pompej". Lju- leto Ona je zvrhano pol t ret je Mara, on debelo poldrugo. Ona je očitno ženske sorl zgovorna in zvedava, poleg pa mila. da se samega dobrikatija in srčkanja redi. in plaha, da se boji celo naslikanega volka in prej vpraša, ali grize, potem ga šele pogleda od blizu. In modra je. Utihne in se zamisli, zamisli tako globoko, da niti tortice ne bi videla, če bi jo kdo prednjo postavil. Potem pa pride na dan z vprašanjem, ki priča, kje daleč ji že stikajo misli: — Atek, atek. atek! Ko si bil še v povojcu, ali so te takrat tudi ž<> klicali — atek? in — Atek. kje Ki bil pa prej. predno si prišel k nam? — ali pa: — Atek, atek! Ali žlica tudi umrekaf — Na.jraj-se pa izprašuje po vzrokih. Ves ljubi dan goni svoj — Zakaj T in — Zakaj? — in ni igrača jji dajati odgovorov. Vpraša te: — Zakaj se reče konju konj? — Povej a tek! — Zakaj? Pa ji odgovori! Celo v naučni slovnik lahko prej pogledaš, pa ne boš vedel. Le kar sedi — trojka! Odgovorim pa jaz., bi krepko govorico; svojemu za-ki sem bolj vajen: — Konju s - čudenju daje duška z vzklikom: zato pravi konj. ker nima rogov. ' Tiš boži! kar pomeni "Križ bo-( e bi imel roge. bi se mu reklo žji!" Kuharici pa. ki ima pri njej lie konj. ampak koza. Tako je! - zavetje in potuho ponoči in po- za v.i S tem odgovorom je dekelce lovoljno. dokaz, da ji je stvar a j jasna. — Toda ima že novo dnevu, njej privošči prijazni ogo-vor: — *uba duša", to je '4ljuba duša! — Niso mu priučene te in vprašanje: — Zakaj nima konj enake besede; naleze se jih in ne rogov? Povej, atek! — Kdor ni j vemo, kje in kdaj: so mu pač po-vajen, bi omagal pri takem izpi- sebno všeč. Zakaj? tu. Jaz sem vajen, jaz vem vse. Zakaj pa je njegova največja kar je in kar ni. meni ni težak | radost plezanje, radost in hkratu vir neprestanih opominov v be- odgovor: — Konj nima rogov, ker jih ne more imeti. Kaj pa misliš! Ce bi konj imel roge. ne bi bil konj. ampak koza. — Na to moje dekelce globoko vzdih ne in to pomeni. da jo je odgovor docela zadovoljil in je zdaj rešena iz tež kih dvomov. Drugače je zdrava. Najljubša jed so ji štruklji, teh se naje. da se ji ustavijo. Najljubša igrača pa ji je Milka, punčka dolga dve pedi. O božiču je bila stara eno leto, pa j«' še vedno cela. kar je najboljši dokaz, kako ljubeznivo £ njo ravna njena mamica. Moj« sedi in dejanjih? Ona, njegova sestrica, ni nikdar plezarila. On pa pleza; je pač fant! In kamne sila rad luča v vodo; ona jih ni. Tn za vlake se ona še pol toliko ni zanimala, kakor se zanima on. Teka po sobi, dela "š-š-š" in je vlak in moramo v kraj bežati, da nas ne povozi. On osebno je vlak! Tako je bilo odkraja. Pa mu ni miroval duh, mislil je in računal, iskal je in je našel in na nečuven način zboljšal železniški promet: obrnil je pručieo, sopihajoč jo dr- fantu zatrem duha. ki se mu tako lepo razvija? Kakšen bi bil oče! In sploh, zdaj je vojna . . .! Posebne simpatije goji inoj mladi mož za Milko. Milka je tista gospodična, ki se ji moje dekelce šteje za mamico. Citn jo zagleda, vse drugo izpusti iz rok in jo milo kliče: — Mita. Mita! 'epa Mita! — to je — lepa Mita ! — poleg pa cepeta z debelim nogica-ma. Ali ta ljubav je nesrečna : mala Milkina mamica in neusmiljena in z vikom in krikom in neizprosno mu brani svojo hčerko. Ne toliko iz ozirov na krepost in dostojnost — saj naš fant ni tak — ampak ker se boji, in to nc brez vzrokov, da bi mu padla i-rok in se ubila; zakaj hčerke Milke glava je nežna, je iz porcelana. In nesrečnemu mlademu možu nt preostane drugega, nego da sede in plaka. O, če se udari, takrat se ne bo jokal. — Bue! — pravi, če zadene ob kak rob in to je pogostokrat. zakaj njegova uboga glavica je takorekoč vsemu svetu na poti: — bumfati! — pa izjavlja. kadar pade. To je vse! Telesna bolest ga ne dirne nič, prav nič in včasi mislim, ali ga ne bi dal, da se izuči za fakirja. Srčna bol pa, tej ni kos: kar sede in se joka. In kadar se joka, vsakikrat sede kar skviška. — ker le sede je človek lahko prav od srca žalosten, le sedečemu se vse telesne in duševne sile nemotene in ne-prikrajšane osredotočujejo na žalost. — O slavnostnih prilikah nosi naš fant že hlače, in se lahko reče. da jih nosi brez posebnih nezgod. To sta torej naša dva in taka sta zdajle ob času vojne, in kakor sta nežne starosti, vojna ne hodi mimo. ne da bi je bila sve-sta. II. Vobče vojna dviga ugled vojaštva — pri naši deei ga ni dvignila. Ali zato nič misliti in resno svarim vsakogar, da kaj ne zine! Pri naši deei je že v miru igral vojak tako odlično vlogo, da sploh ne more odličnejše, niti v sedanjih razmerah ne. Zato in samo zato se mu pri naši deei ugled ni dvignil. Pri mojem dekelcu je bil sol-dat druga beseda, ki jo je sploh poznala : prva je bila knof — ta knof je istorija zase — druga sol-dat in za soldatom ni bilo dolgo nič. potem šele je prišel na vrsto ata. Moj fantek pa je znal prej salntirati kakor sedeti in čim zagleda na cesti vojaka, že ga ko-mandira : — Apap! — kar je nemška beseda in se piše: — Ilabt acht! Vojna je prinesla nekaj novega : ranjence. Prinesla jih je lepo število, vse časti vredno število Kaj bi ž njimi, da nimajo vlaka! Pa ga imamo in naš fant jih prevaža : Zamorca, ki je zasejal ro ki. Gašperčka brez glave — izreden junak, da navzlic resni poškodbi še sodeluje, kravo na treh nogah in raco brez koles, rjavega medvedka, ki sta mu iznohtani obe očesi — oh. kdo drugi mu jih je iznohtal kakor kruta sovražna lrhal! — Usmiljena roka mu je na mesto očesa prisila majhen o krogel gumb, da saj ni čisto slep uboga žrtev! — Vsi so obvezani in jih je veselje gledati, fant pa je vlak in jih vozi — šš-šš. — Stranka pod nami se mi smili, ali ne morem ji pomagati: vojna je vojna ! Sestrica sodeluje. Ne gane sicer prsta, zato pa giblje jezik: vrhovno je vodstvo in ukazuje ir kara, kriči v ubogi vlak. in take so je zgodilo in ni v zlo šteti via ku. da je izgubil glavo in zavozil v peč. Katastrofa! Prekucnil sc je vlak. izjaivl — buc! — in — bumfati! — začudeno se je ozri okoli in iz nosa mu je prilezla kri Spričo krvi je vrhovno vodstvo plaho moje dekelce. zagnalo ne usmiljen jok. vlak, začuvši jok. se je prestrašil in se tudi pričel dreti, okrog so ležali nebognjeni ranjenci in gledalcu se je krčilo sree. Pa je že prihitela pomoč. Na lien mesta se je pojavila kuhi- in pritožba je bila glasna in dolga in jok ni prej nehal, da je vmes posegla višja stopnja in globoko užaljeni pritožnici pomogla do pravice in ji obvezala glavo in povrh še eno roko. Morala sta pa ostati vsak v svojem koncu, fant v kuhinji, punca pa v sobi pri mamici, da ne bi tekma zaradi obvez razvnela nov zapljetljaj. — Zdaj sta bila oba srečna in ko sta šla spat, nista dala, da bi ju raz-vezali. Vojni motivi v igri! Ali trkajo na vrata otroške sobe, skoz okno kukajo vanjo tudi že skrbi in nezgode iz spremstva nakazne vojne boginje. Saj je šel splošen glas, da ne bo ne Miklavža, ne božička! — Zaradi težav v železniškem prometu. veste! Niti ni bilo izključeno. da prideta oba sovražnika v pest dragoceni njun tren tudi. Kako bi se jima godilo nesrečnikoma, ko bi sovražnik dognal, da dobavljata vojno konterbando. vojaštvo in vojaški materijal in vsega v taki meri! Koliko je bilo ugibanja in izpraševanja, bojazni in tipanja tiste dni in kako nemirne so bile noči! Trli smo orehe, pa je dekelce pobiralo luščine in jih skrbno spravljalo v škatljo. Če-mu ji bodo? — Veš, — je odgovorila sirota. — če bo še vojna in ne bo drugih igrač, se bomo pa z lušči na m i igrali. — Tako so stale akcije. No. stvar je potekla ugodno. Zazvončkalo je in je prišel Miklavž. častitljiv mož v mašnem plašču z dolgo belo brado in z zlato palico in se je obnesel in ni bil Čist o nič podoben stricu Alojziju. še glas je imel malo drugačen. Mi. kar nas je velikih, smo bilo tako zamaknjeni v nebeškega gosta in v njegov sijaj. —.20 Hnstrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet ._.20 Jama nad Dobrušo —.20 J aromil __20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb «_.20 Križana umiljenost _.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 —.20 —.20 —.20 —.20 «—.30 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.15 —.20 —.20 —.20 —.20 —.60 —.20 —.35 —.20 ■—.20 —.80 -M $1.00 —.25 —.70 —.35 —.20 —.60 —.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.28 —.15 1—.25 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.26 —.29 —.29 Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakov!« Na divjem zapadu, vez. Na indijskih otokih Najdenček Na jutro vem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripevesti, 1., 3 in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nesrečnica Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinaki 0 jetiki Odkritje Amerike, \cz. Pasjeglavci Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec —.29 Strah na Sokolskcm gradu, 100 zvezkov $5.06 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika ■—.30 Slovenski šaljivec —.85 ^tiri povesti —.29 Tegetthof ,—.25 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.SO Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 življenjepis Simon Gregorčiča —.56 Življenja trnjeva pot —.36 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 8PILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.26 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.36 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.36 12. z v. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.36 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.36 15. zv. Angel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.38 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja •—.36 TALIJA: Zbirka gredaliskih iger. Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri pušČavnika Pntifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Županova Micka ;—.26 —.49 —.26 —.36 —.26 —.26 >-39 •—.36 1—3/9 —J6 ■—.36 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini. poStni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poitnina je pri vseh «ss§h fe m&Bmtfb __ __________________- ■K- GLAS XAEODA, 27. MAJA, 1915. Jugsslovanska 13 Katol. Jedneta a I Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box iT, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MTKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AT'SEC, 5427 Hort-er Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30R—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. J, Ely Minn. JOHN GRAHEK, at., od druitva Slovene«, Itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bod«-oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incljative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi ' brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Padel na bojišču. Kakor >e tira d no poroča, je padi-l na bojnem polju Ivan Zamperlo, bivši poštar v Radovljici. Dva vojaka umrla. V ljubljanski" bolnišnici sta umrla prostaka 17. pršpolka -Jakob Kulan in Alojzij M aršič. Umrl je v Szatmar-Nčiucti na Ogrskem Vinko lionač, četovodja :{. gorskega topuičarskega polka in trgovski sotrudnik, n«*čak Ivana Bnna."-a v Ljubljani, vsled na bujmui polju dobljenih ran. Z bcjišča. ljubljanski listi pri-občujejo pistno nekega vojaka, ki se gla.si : 1't i |">eie Ruski*' so se nekega «lne spopadli avstrijski in ruski koujenikL Mladi poročnik M a t e j e i č (,i 2. ulatiskega polka, ki je bil dva dni poprej prispel naravnost i/ akademije v Dunajskem Novem mestu, je zagnal ita svojem b«'leu proti ko/.akom. Ht-lee pa tie. mladi poročnik težko ranjen pod njega. Z največjim naporom se prerine Matejčič nekoliko izpod konja, vzame samokres ter ubije štiri kozake. Peti mu s svojo sabljo prekolje glavo. Rusi so prenesli ubog t »g a mladega Matejčiča v Useie liuskie ter so mu izkopali na pokopališču »"•astni grob. Na krsto so mu polomili čapko iu sabljo tej- so m-sli mladega junaka skozi špaltr pre-zentujočih čet k zadnjemu počitku, Na grobu stoji križ, ovit z zelenim smrečjem. V ruskem ujetništvu se nahaja sin ljubljanskega dežel no vladnega svetnika dr. Praxmarerja. »*no- prostovoljee 27. pešpolka. oral Konrad Praxiuarer. Bil le 26. avgusta v Galiciji tež-anjen in priiel Rusom v roke. S«st riu-secev j«' bil v bolnišnici, o^l začetka meseea marea pa je v < hnsku v Sibiriji. — Rezervni praporščak 2. bosaiisko-hereegov-t»kega peipolka IV>ris Černe je tudi v ruskem ujetništvu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil deset li•domobranskega polka jj igo vez pri tvrdki amberg v Ljub-marca v Kar-►go in ujet. a v bolnis- lettl! korj je d ko r niei v Moskvi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil dne 2'J. aprila Fran Lajovie, član litijskega Sokola. Piše še z vožnje. Pravi, da se mu dobro godi. Najlepše pozdravlja vso znance in brate Sokole. Njegova karta je dospela v 1!>. dneh: oddana ji' bila dne 5. aprila. Kraj, kjer ostanejo, .še ne ve. — Iz Kijeva je pisal Ivan Iiemškar. podomače Kumer. ki je služil v Przemvslu ter je bil / o-ostalo posadko odpeljan v notranjost Rusije. Dopisnica je datirana z dnem 4. aprila. Remškar piše, da so na potu na določeno mesto; če Hog da, pride še zdrav in srečen »lomov k svojim dragim. — Obclel je vojni nadkurat Jakob Tajek v Karpatih iu so ga poslali v Smokovee (madžarski Tat ra-t'uml. spiški komitat) na oddih. ŠTAJERSKO. Smrtna kosa. I/, žalske podružnice e. kr. štajerske kmetijske družbe poročajo: Dobili smo obvestili) i/. Gradca, da je dne 27. aprila umrl nenadoma vsled srčne kapi generalni tajnik e. kr. štajerske kmetijske družbe Fran Juvan v ,">."». letu svoje starosti. Pokopali so ga v Gradcu. Na ga-liškem bojišču je družba izgubila svojega slovenskega tajnika inže-nerja llolza. Na Ogrskem bel, v Avstriji črn kruh. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: Časniki so jiriobeili vesti, kako je na Ogrskem v izobilju pšeničn ga kruha, tam še vedno dobijo kifelce itšenienega in rženega kruha, bidrov. potic itd. Čudile so se. ko so slišale, da je kaj takega pri nas prepovedano. Čudili smo se tudi mi ter si mislili: kdor prej pride, prej in več melje! Umestna naredba. Politična ekspozitura za okraj Knittelfeld je pred kratkim prepovedala izvoz živine. Zdaj so to naredbo v toliko omilili, da se sme živina izvažati le z dovoljenjem politične ekspoziture. Smrt zajcu! Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju pišejo: Že več let so se naši kmetje pritoževali nad škodo, ki jo je delal zajec na polju. Nekateri n. pr. niso dobili nič fižola, ali pa niti toliko ne, kolikor so ga posadili. Če so naznanili škodo, so imeli veliko potov, ' pričkanja stroškov, čakanja v Ptuju in pri grajščaku. ki ima lov. dobili pa niso nobene odškodnine, ali pa tako majhno, da niso bili niti eenilni stroški pokriti. Zastonj so delali, izvrženo je bilo seme! l^etos pa je zajčja nadloga še večja, ker so ti straho-petniki vsled razbijanja in hrupa pri stavbi barak zbežali na njive; v trumah po 15 skupaj se podijo po polju, celo na dvorišča zajde-jo. Ako se njih število ne zmanjša vsaj za tri četrtine, ne bomo letos mogli več fižola saditi, ker bi bila škoda za seme. Kaj to pomeni za naša gospodinjstva v sedanjih težkih časih draginje in pomanjkanja živeža, biti brez fižola, ki je skoro po večini edina tečnejša jed, si vsakdo lahko misli. To pomeni za premnoge hiše nič drugega kot lakoto! Kaj pomaga posejati in saditi, kakor zahtevajo stroge naredbe oblasti, če pa ta zalega nekatere reči. kakor fižol, popolnoma uniči, druge pa deloma. Zdaj. ko stotisoč vojakov gre v smrt, ni čas prizanašati zajcem. ali pravzaprav ozirati se na posestnike lova. Obenem pa bi se nekoliko odpomoglo pomanjkanju mesa, ki se nad njim pritožujejo po mestih. Zdaj. ko se z nepopisnim naporom doma ostalih obdeluje polje, je škoda za vsako najmanjše delo. za vsako zrnce. ki bi bilo brez koristi in ki bi ne prineslo sadu. Pri nas bi bilo na stotine delavnih dni brez uspeha in mnogo sto kil semena brez sadu. ako se zajčja nadloga ne odpravi. Zato pričakujemo, da bode okr. glavarstvo to upoštevalo in v najkrajšem času. dokler še ni žito previsoko (da se ne stori z lovom preveč škode in se jih ložje izsledi), zaukazalo potrebno, da se nas obvaruje velike škode, bede in pomanjkanja. To zahteva ne samo naša, ampak tudi splošna korist. Tem več žita iu pšenice bodo kmetje lahko prodali, čim več raznih drugih pridelkov bodo imeli doma. — Poroča se, da so poslanci Ozinec, dr. Korošec in dr. Verstovšek zadnji dni tudi pri namestniku v tem smislu posredovali. kateri jim je obljubil hitre odpomoči. — Tudi vrane lahko napravijo veliko škode pri koruzi (tur.ščici), zato se treba vran zlasti v takih letih ogibati, ka-koršno je letos. Prvo -škodo delajo ob času kalenja. Zato se priporoča uporabljati "antiavit"' za odvračanje škode po vranah ob tem času. Antiavit obvaruje seme, da ga ne izkljujejo vrane, pa tudi druge živali ne. Antiavit se raztopi v vodi in s to raztopnino se poškropi seme in dobro premeša, tako da se seme od vseh strani zmoči. Čez noč se pusti seme razgrnjeno. da se posuši. Za r>0 kilogramov semena zadostuje o litrov raztopine, ki se pripravi tako. d.i se raztopi v 5 litrih vode 50 gramov antiavita. V gorki vodi se antiavit raje raztopi. Kolike piva se je izdelalo. Vse pivovarne na Štajerskem so izdelale v preteklem letu 1.386.697 hI piva. za 197,000 hI manj, to je za 15rc manj, kakor leta 1913. Iztočili so ga gostilničarji v deželi 737,949 hI. branjevci pa 64.956 lil. tujega piva se je v deželo uvozilo in v deželi izpilo 44.358 hI, tako da se je obdarilo v deželi piva 847.265 hI, kolikor se ga je namreč izpilo, torej se ga je izvozilo čez 500,000 lil iz dežele. Deželni zbor je v zadnjem zasedanju določil davek na pivo s 4 K na 1 hI in je dobila torej dežela davkov na pivo ogromno svoto 3,397,285 kron, za 471,612 K več kakor poprejšnje leto. — Pivce piva bo gotovo zanimalo, koliko vsako leto izdajo za to prekuhano rumeno vodo. Dežela dobi od njih skoraj 31 v, milijona kron. Precej dobička ima vsaka natakarica, še več dobička ima gostilničar, a največ pa ostane kapitalistu-pivovarnarju. In vse te jako izdatno torej podpirajo pivci piva. Izpred sodišča. Dne 27. aprila se je vršila v Gradcu pred deželnim sodiščem razprava dr. Korošca proti dr. Mravlag. Dr. Mrav-lag je bil obsojen na 300 K denarne kazni in objavo razsodbe v •'' Tagespost' Častniki za "Sudmarko". Pri "Taeklervvirtu" na Teharjih pri Celju so darovali častniki za Siid-marko 11 K. Radeckega duh. "Slov. Gospodar" piše: Radeckega veteranei so že redki, Radeckega duh še pa J živi. Pred kratkim so stopili ne-! kje v spodnji Savinjski dolini ne-državniki skupaj, ampak "fantje iz fare" (kraja ne povemo, ker bi jih sicer lahko kaka država vzela 1 v državniško službo) ter so za-krožili iz polnili prs in s korajžo ' pesem, ki se začenja s temi bese-' dami: "Ko bi še Radeekv bil. |Mailand bi nazaj dobil." Umrl je višji živiuozdravnik pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru Alojzij Ko n i g v 41. letu svoje starosti. KOROŠKO. Vcjaške vesti. Z Brnce poročajo: Zvonili smo doslej štirim, ki so postali žrtve vojne. O enem (Antonu Weberju) se je že poro-lo. Dne 8. februarja je padel v Karpatih korporal Franc Limpl. Šrapnel je prodrl v strelski jarek in vkončal življenje 251etnemu mladeniču ter uničil upanje skrbnega očeta in matere. Tovariši poročajo, da so ga pokopali kar najbolj mogoče slovesno, ker je bil zelo dober s svojimi podložnimi in zelo ustrežljiv svojim prijateljem. — Nadalje je umrl vsled bolezni. nakopane si na bojišču. Al. llasler. sin znane llaslerjeve rodbine na Brnci. Začetkom vojne se je javil prostovoljno, služil nekaj mesecev v vojski, zbolel in umrl. — Dne 31. marca pa je padel v Karpatih Jožef Nessmann, podomače Kreuzerjev v Medgorah. Služil je cesarja že od začetka1 vojne. '"Ker je bil najstarejši pri kompaniji. smo mu izkopali poseben grob", piše njegov četovodja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Kreuzer, podomače S tranil na Brnci. Dne 10. januarja je pisal zadnjo dopisnico. potem pa dolge 3 mesece nismo nič več slišali o njem. Žena. otroci, sosedi, vsi se veselimo, da še živi naš "slavček", obnovilo se nam je upanje, da nam bode še marsikatero zapel. — Nadalje je pisal iz Rusije Fran Napokoj. delavec tukajšnje fabrike. Odrinil j«* k vojakom koncem oktobra, nobenega sledu ni bilo več po njem do zadnjih dni. ko se je o-glasil iz Rusije. — Tako še vedno upamo, da se bodo oglasili tudi še drugi, ker pogrešamo jih še najmanj 6, ki že četrt leta in še dalje niso nič več yiisali. Ranjenci v Celcvcu. Dne 25 aprila je bilo v poslopjih e. in kr. rezervne bolnišnice št. 1 ranjenih in bolnih vojakov 16 častnikov in 1370 mož, v poslopjih e. in kr. rezervne bolnišnice št. 2 pa 9 častnikov in 1286 mož. — V rezervno bolnišnico št. 1 so bili od 19. do 25. aprila od domačih čet sprejeti v oskrbo: Maks Springer od 9 top. polka. Od 7. pešpolka inf. šimen Pavlič, telet", odd., inf. Rupert Gregorie, inf. Albin Assin-irer od tren. odd. in inf. Anton Karner. Od polj. lov. bataljona št. 8 p od lovec Maks Anselm od odd. stroj. pušk. lovec Ferdinand Kogelnik. Od domobr. polka št. 4 inf. Karol Verše od 6. stotnije. Aretacie. Dne 22. aprila je bila v Celovcu aretirana M. L., ki je okradla nekega moža v neki celovški gostilni. Dne 23. aprila je bila v Št. Rupert u pri Celovcu aretirana Ivana Z. iz Bratograda, tudi obdolžena tatvine; šele pred kratkim je prišla iz 21 •»mesečnega zapora. Dne 24. aprila sta bili v Celovcu aretirani zavoljo vlaču-garstva Kr. Kopajnik, 17 let stara. iz Sp. Goričice. in Kr. Keeli-berger. 20 let stara, iz Eggeubur-ga pri Gradcu. Dne 26. aprila sta bili v Celovcu aretirani L. P- iz Železne Kaple in T. V. iz Grebi-nja, obe obdolženi tatvine. Dne 26. aprila je bil v Celovcu aretiran 45 let stari agent Franc Pr., ki je rad zahajal v deško družbo. A A AAAj^AAAAA Farme in zemljišča v okolici Jump River, "Wis., so jako rodovitne, blizu železnice in vasi. Lega je lepa, zemljišča se drže skup in prilika za naselbino je izvrstna. Tukaj so vsi predpogoji za kmetijski uspeh, le zemljo je treba očistiti, dobi se pa za les več kot stane čistenje. Cena akru je od $18 naprej na 81etno odplačilo. Rojaki, pobrigajte se za ta zemljišča, dokler je že izbira ve-lika. Pišite ;aa: .. Wm. Bnxnschmid, farmer, (29-4 6 Čet) Jump River, Wis. PRIMORSKO. Učitelji v Istri dobe po sklepu! istrskega deželnega odbora svoje plače za mesece maj. junij in ju-J lij skupno izplačane, da se bodo mogli založiti z živili. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. VABILO na VELIKO VESELICO, katero priredi KRANJSKO-SLOVENSK l D( )M v Pittsburghu. Pa., v svoji lastni dvorani na 57. in! Butler cesti v ponedeljek 31. maja 1915 (Decoration Day). Ker se bode na ta dan slavila! štiriletniea otvoritve Slovenskega1 Doma. vljudno vabimo cenj. naše; rojake, kakor tudi brate Hrvate. da bi se blagovolili mnogoštevilno . i udeležiti. Pri tej priliki bode imela svoj prvi nastop naša slovenska godba v Pittsburghu iti pevsko društvo "Prešeren" se tudi skrbno pripravlja za svoj nastop. Na ta dan bode tudi kegljišče odprto, in sicer do 11. ure zvečer. Kdor si želi dobre zabave na ta dan. naj ne zamudi prilike, kajti ta veselica je ena izmed največjih v letu. Za dobro postrežbo bode vsestranski preskrbljeno. Na svidenje torej dne 31. maja v Kranjsko-Slovenskem Domu! ODBOR. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvetkovich, 32S Bond St., Brooklyn. N". Y. Podpredsednik: Frank Cerar, 302 K. 2Sth St., New York, N. Y. Tajnik: Vinko Sievnik, 1SOO Cornelia St., Itidgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2801 Catalpa Ave., liidgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, U'JS Bond St., Brooklyn, N. Y. Xadzorni odbor: Josip Pogachnik. Trti Ten Eyek St., Brooklyn. N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkorich. 440 Union St.. Brooklyn. X. Y. Mary Kompare, Stags St., Brooklyn. X. Y. Ivanka Šubclj, oil St. Mark's Place, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 60 E. 7th St.. New York, X. Y. Bedne društvene s»-je se vr5e vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v Uru-štveni dvorani 'BEETHOVEN-UALL*. ^10 E. 5th St. blizu o. Ave. v New Yorkii. N. Y. in se prično točno el» s. uri zvečer. VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo "Slovenski Gozdar" št. 217 S. N. P. J.. Davis, \V. Va.. v soboto dne 29. maja t. 1. v društveni dvorani. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50č. Dame v spremstvu možkili proste vstopnine. Ker je čist dobiček namenjen v korist društvene blagajne, zato vljudno vabimo vsa cenjena dni-štva in posamezne rojake iz Davis. Thomas in Frances, da se naše veselice kolikor mogoče v polnem številu udeleže. Na veselici bode igrala Premogarska godba iz Tliomasa. Za vsestransko zabavo bode tudi dobro preskrbljeno. Za obilo udeležbo se priporoča odbor. Josip Skuk, tajnik dr. S. G. (26-28—5) 'KRACRERJEV' BRINJEVEt je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC In SLIVOV-KA kuhana r naši lastni distilerijL Naše fene so sledeče: Troptnjevec i»er gaL ifJ.50, $2.75 In $3.00 Slovovitz per pal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 0.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zatnij____ $11.00 Rndeča Ohio vina per pal.....55c., 60c., 65c. Catawba in I>elaware per pal.......75c.—80a Za 5 in 10 pal. posodo računamo $1.00, za 25 pal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0, Kje se nahaja FLORI J AN KOMPARE: 15iva že 26 let v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi na naslov: llax Florjančič. l»ox 175, Moon Run, Pa. (26-5—2-6) Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, IL.L . Zaatonnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Vrednostna ponudba kadilcem UfMSJIK CIGARETTES "Standard Amerike". 10 Hassan kuponov ZASTONJ (IZREŽ1TE TA KUPON) ¥ Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga, predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TODACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teli velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Milo za briti..... Čopič, Ščetine so vložene v trd gumi Britev, najboljše jeklo .... Jermen, dvojen za brušenje in Rl&jenje . Ela«lični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in oostavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte ........ Aparat za rezanje hrane, g štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem doma........ Kuponov 25 50 50 50 100 125 2"0 Kuponov Taffeta, Ženski ali mežki dežnik, aireriški Mission ročnik ...... Kuhinjska oprava — in kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega n<"2a, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo 250 300 650 Ura za gospode ali gi*De. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3000 PRODAJA fina vina, izvrstne «motha patentirana zdravila PRODAJA vein« littfee t»eb prekoMor Bkih črt. POŠILJA denar ▼ itari kraj aanMljhr in pošteno. UPRAVLJA ▼ netarak! poiel apad* joča dela Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. m GLAS NARODA, J7. MA-iA, VJlo. 21 (Nadaljevanje;. Prišlo jf popoldne. Dvignil se je vetrie z dežele in Rohan j«* šel fc volilom za nekako miljo daleč proti bregu. Naenkrat j«- zailrhtel t«-r pričel prisluškovati kot preganjana divja zver. Nato je vstal v čolnu ter poželjivo zrl na grič, kjer j * solin na svetloba osvetljevala staro cerkvico in belo stezo, vodočoj k njenim vratom, llil je sam in na morju ni bilo nobenega drugega eoLia. Cela vasica je bila videti zapuščena in prazna. S dežele sem pa j<» prihajalo šumenje, pomešano z glasovi goilbe. !>«. sedaj je hilo razločno čuti glasove. Vračali so se in njegova usoda je bila /t.ana. Zadrhtel je . . . (»I asov i so prihajali vedno bližje in bližje. Spoznal je glas godala na melt in človeške glasove, pojoč«* narodne pesmi. Čakal ,)•* in • .ikrtl. prisluškoval in pazil, dokler ni zapazil množice, prihajajoče preko griča. Potrjeni so korakali spredaj, zelo vinjeni. za njimi pa ribiči in kmetje, deklice in otroci. Vse se je smejalo iu pelo. Prvi ob'utek Robana je bil. da pristane k bregu ter se snide z njimi. Celi dan si je želel izvedeti resnico. — če je bil potrjen ali lie in sedaj se je obotavljal izvedeti resnico. Cini bližje je prihajala množica, čim glasneje je bilo vrvenje, tem težje je postajalo Robanu srce. Videl je otroke in stare ženice, ki so stopile na prag. da pričakajo došle ter izvedo novice . . . Mesto da bi hitel na breg, pa je obrnil svoj čoln ter zopet od-veslal na visoko morje. i Noč je b*«rlii na zemljo in lilčice iz Kromlaix so blestele ob vodni črti, ko je priveslal Rohan (i wen fern do kraja, v majhen zaliv poti hišo njegove matere. Tu je bilo vse mirno, dasiravno je bilo iz vasi čuti glasove. Potegnil je čoln na pesek tako visoko, tla bi ga ne dosegla visoka plima. Nato pa je počasi odšel proti vratom svojega domovja. Ko je prišel bližje, j«* slišal glasove. Prisluškoval je ter obenem zapazil temne postave, ki so se zbirale krog vrat. Za trenutek se je pomišljal nato pa se je ojunačil ter stopil naprej. Minuto za tem ga je obdajala množica in ko je padla luč iz vrat na njegov obraz, so vsi vskliknili. — Tukaj j«* konečno! — je nekdo zakričal in Roban je spoznal v njem Mikel Grallona. Nato je za klical neki drugi. Gildas Derval. z močnim glasom: — V i v e 1 E in p e r e u r ! — in trikrat Živijo številki Ena! Petnajsto poglavje. "KRALJ NOVINCEV." Dočim so mu še vedno zveneli glasovi na tiho ter je pričel zunaj piskati b i n i o u. j«* stopil Rohan v kočo. Ko je prestopil prag. je videl, da je kuhinja polna ljudi, med katerimi je stal korporal Derval ter pri po veil o val. Na stolu v bližini ognjišča, skrivajoča obraz v predpasnik, pa je sedela mati Robana ter tiho jokala. Krog nje pa je bilo par žensk, ki so jo tolažile. Prizor se je razlagal satuposebi in Roban je poznal svojo usodo. Bled kot smrt je stopil naprej, k svoji materi. Ko je sel. pa je vse pozdravljalo. Korporal je prenehal dckla-mirati in mati je dvignila obraz ter iztegnila roki proti sinu. — Rohan! Rohan! Rohan se je za trenutek ozrl na mater, nato se pa obrnil proti drugim ter vprašal: — K«j pa je* Kaj vas prinaša vse sem T Veliko glasov mu je odgovorilo, a komaj eden je bil. katerega je razumel. — Tiho! — je zakričal korporal ter se jezno ozrl v krogu. _ Tiho! Poslušaj Rohan, jaz ti povem vse. kako se je zgodilo. Prokleto! Te babe skoro oglu še človeka! One pravijo, tla ti prinašam slabe novice; to pa ni res in to sem jim že povedal. Tvoje ime je bilo izžrebano iu ti boš služil Cesarja! — To je vse Ne, ne! — je zakričala mati Gwenferu. — Ako bi on šel. bi umrla! Neumnost, mati! — je rekel korporal. — Ti boš živela ter ga boš videla priti nazaj, ovenčanega s slavo. Ha. ha. ha. fant. ti boš junaški grena.lir! Cesar ljubi take vitke postave in kmalu boš korporal. Stisni roko bratrancu Gildasu! Tudi on je izžreban. ♦ iiltlas. ki je vstopil v tem času. se je približal ter iztegnil roko. Bilo je videti, da je preveč pil. kajti pogled je bil moten in nogi sta se mu o|M»tekali. Ne .la hi se ozrl na iztegnjeno roko. je vrgel Roban pogled naokrog. f — Ali je tO res! — je rekel, komaj slišno.---Naj mi reče eden. ki je trezen. Korporal je skomignil z rameni. Medtem pa je stopil naprej Jan Cioron ter položil roko na Robanovo rame. Bila sta stara prijatelja in tovariša. —Vse je pri kraju kot pravijo. Bog je bil dober z menoj iu mojo materjo, a ti si izžreban. Ženske so dvignile pomilovalne glasove in mati Gwenferu je Zaplakala. Kot omamljen od strele, potrt vsled strašne novice je stal Rohan nepremično ter molčal. Več mladeničev je stopilo na njegovo stran, nekateri z izrazi obžalovanja, drugi pa s šalami iu dovtipi. — Roke proč! _ je Roban divje zakričal. Vsi so se umaknili in Roban je nadaljeval: — To ni res! To govorite le zato. da me dražite! Kako morem biti jaz izžreban? Saj me ni bilo tam! Korporal. ki je bil tudi kot vsi ostali malo opit. je od "o vo ril ter pri tem pomežknil ostalim: .— To ■>•' vso z, |° h-po iu dobro, a s Cesarjem se ne more postopati na ta način. Sram je lahko moža. ki se trese v kotu. mesto da bi stal na svojem mestu kot junak. Zahvali se Bogu za tvojo dobro srečo, da imaš striea, ki te je zastopal ter opravičil tvojo odsotnost \ se je res in dobro. — Vive 1' E m p e r e u r ! Rohan se je tresel po celem svojem junaškem životu. — Božja volja je bila tako. — je rekla neka stara ženica, ki je stala poleg. J — Torej ste potegnili vi v mojem imenu! — je zavpil Rohan Korporal je pokimal ter nadaljeval. , •, r~ 1V,b° nl M1° tam" mon rz! Dolžnost te je klicala, a ti si bil drugod. - Dobro, jaz bi bil potegnil zate. a Marcela je bila pole- in potegnila je ona ker je rekla, da si jo bil ti prosil naj stori tako. t . o r o I e u Kako so se vsi smejali, koje stopila naprej ter potisnila roko v posodo! Doigo časa je iskala in župan ji je rekel - — Po-uin' ni nato je potegnila številko! — Marcela? — Ali ti nisem rekel tako. mon garzT Ah. ona je junaška deklica in prinesla je srečo obema, tebi in Cesarju. Ti si na čelu vseh v Kromlaix! - Ti si kralj novincev, — kajti Marcela je potegnila številko — Eno! — Rohan Gwenfern — Ena! — jc zakričal Gildas ter pri tem oponašal glas seržanta. Vsi so se zasmejali iu zopet se je cglasil 1> i n i o u. Pijače je bilo v izobilju in vsi novinci so bili navidez dobre volje. lieglede na to. kaj si je vsakdo mislil v svojem srcu. Naenkrat je postalo kričanje še glasneje in v hišo je pridrvela tropa mladih deklic, pojoča narodno himno. Na njih čelu je bila Marcela. Bleda vsled razburjenja je stopila v sobo. Ko je zapazila Robana. je naenkrat obstala ter se ozrla vanj z vprašajočim pogledom. On se ni bil niti premaknil, niti govoril od trenutka, ko je izgovoril ime Marcele. Slišal je govoriti korporala. slišal je upitje mladeničev. a vse kot iz daljave. Sedaj, ko je vstopila Marcela, je vrgel nanjo hiter pogled a se takoj obrnil stran ter postal še bolj bled. - - Težak boj je morala izvojevati deklica v svojem srcu. Sprva, ko je potegnila usodcpolno številko, je bila kot omamljena in polnila jo je groza. Nato je pričela premišljevati sama pri sebi in ob spominu na ohožavanega Cesarja je pozabila na samoočitanja ter je sklenila, tla se bo junaški in možko vedla pri vseli nastopih, ki bodo sledili. (Nadaljuje se). Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE & # HARMONIKE kakor tudi KOVČEKE iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. Alois Skul], P. O. Box 1402 New York City, N. Y. y> »V ZASTONa deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki nar šib HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 49« Broome St, New York, N. I. (I'm ponudba ugasne 31. decembra 1913.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost jo 21 pri 28 palcih. 1 Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na t Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street New York. N. Y. Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA" Uriiaje vsakovrstne tiskovine po niaklh Delo akssao. _ Uvriaje prevodi f rfrtfe jedi UnQtko organizirana, Pocebaost se drmštresa »rsrila. okratric*, paafcfi. Vm naročila poiljitrug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, HARMONIKE kakafkiktil mu lalMCm u Myravbam p* fcaJrHtflh Mul. a tab 1> HbmI]Ito. V po?r*r* «u» ■Hire mUo poSUe. k«r it» *« m« it 1«» tskaj t tarn poalu ic hoa) v it» I« IU«B*B (OBB. ▼ PdKMU riUWIt krujak* kakor TM «ru*» kmniki »« r>Cuui H ktkcifM U< »m ITM wmifrlfc TfrUul JOHN WENZEL 1#1T M. CI. It Cleveland. Ohio Za slovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnino n srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Fronteuac, Kans. (7—11 t sob) Za en dolar iobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. 'Glas Nnroda" izhaja v šestih lueh na :t0 straneh. V njem naj-!ete važneje vesti vsakega dne esti iz stare domovine in zam mive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nmje ciRiccifiicicicicicicuaacieictcicieu TUUUUUUUDIJ BDDOOnDDOD Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industries aad mmigration" ca državo Ne^ v^ork varuje in pomaga priseljenem, ki so bili osleparjeni, oropali ali s katerimi »e je tlabo rav-lalo. Brezplačno se daje nasvete pri »eljeneem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr jovcev z zemljišči, prodajalce* parobrodnih listkov, spremljeval-jev, kažipotov in posestnikov gostila. Daje se informacije v matnrall zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 2« East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure sjutraj do 5. popoldne in w «r*df> »večer od R do 18. nre Najbolj u-■pešno ma-zilo za ion-eke in moške laso. kakor tu di za m os k brke in hrud Ako se ratii to mamilo, zrastejo v t* tednih kras»»i. posti in cloljfi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nef.o-do odpadali in ne osiveli. Kevmatizem. koatibol ali trganje v rokah. notrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in urir.te. potne nojrp. kurje oči, bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja 7-dravila brez uspeha rabil, mu jamčim za J5.0O. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB VFAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Veliki vojiii atlas vojskujočih se evropskih In mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas Pri večj**? odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 09 ® ® Q) NAJBOLJŠA ®> <*) o ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sedelo van jem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platno vezani $1.00. Rojaki ▼ Oeveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakwr, 1604 St. Gair Ave„ N. E. gnmpaQDie geneiaie fiaosatiaonp francoska parobrodna družba.) Olriktnt trta do Ha*rs, Pariza, Švica, Icemesta Id Ljabllaai ) y«**ftS pvifld ml »AIKOVENCC mm *rm nlimkm 'i A S A VOlC* M *ra vijaka "■i A LCt*ft>CTi'i attiiafca -iA*nA». laaiMriMiik RaJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽavah »inGct i£č 'Cteca^u", ' U liwraine", "Roduunbeu** ia "Niagara" GiftTna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOKl corner Pearl St., (Jbesekrongfc *aildirLf. »eitni parniki odplnjejo vtdxo ok tredafe Is prlstaaUNte ArrS> IT. V. B Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do J o brega [ sem fce prepričal, da? dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev j sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino']vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.