gospodarsko enakopravnost narodov, se lahko uveljavita samo v razmerah samoupravljanja. Me d najširšimi delovnimi množicami živi topla zavest, da je uresničevanje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sploh ena izmed bistvenih osnov socialističnega samoupravnega združenega dela. GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET / kd/^et Kako prijetno se je spomniti zgodovinskih in preroških besed ' 'h je izrekel v ljudski „.. .Morda Samoupravljanje - nova vsebina Ob 30-letnici sprejetja zakona o predaji tovarn in podjetij v upravljanje delavcem, delovnim ljudem naše dežele, enem naših najpomembnejših zgodovindcih dejanj 26. junija 1960, ob desetletnici delavskega samoupravljanja, je predsednik Tito poslal delavskemu razredu in vsem narodom naše dežele poslanico, v kateri je med drugim dejal: „ .. .Desetletna pot razvoja Več sončnih žarkov Se nekaj dni nas loči od dopustov. Odšli bomo na morje, v gore, obiskali domače, znance, prijatelje in v sedmih ali štirinajstih dneh poskušali pozabiti na vsakdanje skrbi. Kolikor se bo dalo, seveda. Člani uredniškega odbora smo sklenili, da bomo v tem mesecu izdali še eno številko „ Vezila ”. Ubrana je bolj lahkotno, po drugi struni pa prinaša tudi nekaj resnejših prispevkov. Za vsakega nekaj. Žal že v tem zapisu ugotavljamo, da bi bila lahko sedma številka pestrejša in bogatejša, če bi se nam oglasili dopisniki iz • vseh naših organizacij. Kaže, | da so v tem mesecu pozabili * na novinarska peresa in raje S pripravljali načrte za dopustniške dni. Tudi prav. • Upamo pa, da bo v jeseni • bolje. In ob koncu: uredniški odbor „ Vezila ” vsem delavcem in delavkam, zunanjim sodelavcem in bralcem želi v juliju-avgustu precej več sončnih žarkov, g t : S kot jih je bilo v junijskih dneh. UREDNIŠTVO % delavskega upravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala, daje naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo. .. .Delovni kolektivi sodelujejo zdaj v jugoslovanskem poprečju pri delitvi kakih 46 % sredstev družbenega proizvoda in s kakimi 40 % pri delitvi dohodka. To je edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o delitvi dohodka, da sami določajo merila za nagrajevanje in odločajo, koliko presežnega dela se bo porabilo za nadaljnji razvoj. Mi smo vsekakor ponosni na to, da so naši delovni kolektivi prav pri tem samostojnem razpolaganju s tako velikimi sredstvi izpričali sposobnost, da uspešno vodijo gospodarstvo. Dosedanji razvoj je v celoti potrdil tisto, kar smo vedno poudarjali — da prehod na delavsko in družbeno upravljanje in noben organizacijsko-tehnični ukrep in tudi ne propagandno geslo, marveč da je to globoko revolucionaren proces, v katerem delavec postopoma nehuje biti mezdni delavec in postaja zavesten, svoboden proizvajalec in upravljavec proizvajalnih sredstev. .. .Socialistični dmžbeni odnosi, katerih podlaga ie delavsko upravljanje, so naša poglavitna pridobitev v minulem obdobju ...” Dvajset let kasneje, ob trideseti obletnici uvedbe delavskega samoupravljanja v naši družbi, ko smo priče in soustvarjalci prej neslutenih ustvarjalnih pobud najširših ljudskih množic v Jugoslaviji, ve in vidi ves svet: pota za osvobojanje dela so* pri nas odprta tako široko, kot niso bila nikoli doslej v zgodovini človeštva. Ne zavoljo drugih in ne zaradi propagandnih gesel, temveč predvsem zaradi nas samih in naše poti v socializem razvijamo in poglabljamo pridobitve delavskega samoupravljan- ja. Temelji socialističnega samoupravnega združenega dela: — oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, družbena lastnina proizvajalnih sredstev, pravica dela z družbenimi sredstvi, samoupravni položaj delavca, družbeni značaj dela, demokratično, samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji in na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitične skupnosti so zdaj tako globoko v naši zavesti in vsakodnevi praksi, da je ni sile na svetu, ki bi jih mogla izruvati ali spremeniti. Sa moupravljanje je v naših razmerah nujnost, saj imamo večnacionalno skupnost z različno in težko zgodovino. Spoštovanje nacionalnih različnosti in boj za resnično, tudi tovariša Tita, ki jih je izrekel 26. junija 1950 skupščini FLRJ: kdo misli, da bo ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obladati zapletene tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor tako misli, se moti. Tako gledanje na to vprašanje bi pomenilo, da nimamo zaupanja v naše delovne ljudi, da ne vidimo kakšne ogromne ustvarjalne sile bo razvilo v naših delovnih ljudeh prav to upravljanje, kajti ta zakon bo našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo njihove bodočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti...” Na neskončnem zaupanju v delovnega človeka je tovariš Tito gradil revolucijo in novo Jugoslavijo. Zdaj, ko ga telesno ni več med nami, moramo to njegovo zaupanje potrjevati z bojem za večjo proizvodnost, z a boljšo organizacijo gospodarstva na samoupravnih temeljih, za večjo stabilnost našega gospodarskega razvoja, zlasti v najnovejših pogojih in ob ukrepih, iti jih lahko uresničimo samo s samoupravljanjem. N. S. Takle je znak akcije „Tisoč delavcev-sodelavcev.” Iz Kometa so se ie v treh številkah zapored o^asdi novi dopisniki, ki smo jih v uredništvu še kako veseli. V Beti pa ne more kreniti nkamor, četudi urednik posameznice tudi po desetkrat prosi za prispevke. Po drugi strani pa radi jadikujemo, kako je premalo napisanega z našega delovnega okolja. Dajmo, vzemimo svinčnik v roke in napišimo kaj udarnega (v znaku ie tudi kladivo). Brez vaše pomoči veliko revnejše. UREDNIŠTVO in sodelovanja bo naše ^aslo veliko revnejše. Izgubljeni milijoni Na okoli 1.500 milijonov cenijo materialne izgube, ki se kažejo v neposredni gmotni škodi zaradi odsotnosti z dela in v izdatkih iz zdravstvenih, invalidskih in pokojninskih skladov... Ne gre za posledice kakšne naravne katastrofe, temveč za lanskoletne posledice prometnih nesreč v naši republiki. Glede na to, da je Zveza sindikatov Slovenije s svojo organiziranostjo navzoča v sleherni TOZD, oziroma v sleherni delovni skupnosti, lahko postane ena izmed najpomembnejših dejavnikov v skupni družbeni akciji za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Res je sicer, da so bili sindikati na tem področju V novih prostorih V Kumrovcu so na prostoru med domom mladine in borcev NOB in rojstno hišo tovariša Tita začeli pripravljalna dela za gradnjo politične šole ZKJ Josip Broz Tito. Načrtujejo, da bodo ta dela, pri katerih sodelujejo poleg gradbene operative tudi pripadniki JLA, končana v dveh mesecih. Takoj zatem bodo začeli zidati zgradbo šole. Že jeseni prihodnje leto se bo nova, sedma generacija udeležencev politične šole, vselila v nove prostore ter živela in delala v njih. To bo impozantno poslopie s 7000 kvadratnimi metri površine in 3000 kvadratnimi metri pomožnih prostorov. Načrt zgradbe, ki se povsem prilega kumrovškemu ambientu, je delo mariborskih arhitektov Danija Cvjetkoviča in Miomira Luzajiča ter njunih sodelavcev. Njihov projekt se je najbolj ujemal s pokrajino tega dela rojstnega kraja tovariša Tita in je tehnično najbolj prihagojen terenu. Šola bo zgrajena s prostovoljnimi prispevki, zbranimi v vseh naših republikah in obeh pokrajinah. Politična šola ZKJ Josip Broz Tito v Kumrovcu ima v vsakem razredu povprečno po sto študentov, in to število se ne bo bistveno spremenilo niti po izgradnji nove stavbe. Predvidevajo uvedbo študija ob delu in razne druge izboljšave, da bi lahko ta ugledna ustanova čimbolj ustregla svoji zelo odgovorni nalogi. tudi doslej delovni, vendar sami predstavniki te organizacije ugotavljajo, da še vedno premalo. Da mislijo resno spremeniti položaj, priča tudi novica, da bo predsedstvo republiškega sveta ZSS na prihodnji seji razpravljalo med drugim tudi o „ Vlogi in nalogah Zveze sindikatov Slovenije za zagotavljanje večje prometne varnosti”. Ustrezna komisija je v gradivu s tega področja med drugim zapisala: „ .. Osnovne organizacije ZSS v OZD se bodo zavzemale pri oblikovanju sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela za ustrezno vrednotenje delovnih nalog, ki vplivajo na varnejši promet. In to tako, da bomo spodbudili strokovno upravljanje prometnih sredstev ter kvalitetno koordiniranje tehnične neoporečnosti le-teh.” Največ kritik, kadar je govora o prometni varnosti, leti na račun slabe ali povsem odsotne notranje kontrole v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prevozom za lastne ali za tuje potrebe. Zato beremo dije: „V TOZD prometa iz zvez bomo sodelovali pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov s predpisi s področja varnosti v prometu z ustreznimi določili zakona o združenem delu. S tem bomo omogočili uresniče-vanjt vseh oblik notranje kontrole v TOZD, zlasti pri izvajanju predpisov o trajanju delovnega časa, zdravstvenem stanju voznikov in tehnični neoporečnosti vozil.” Nadaljnje naštevanje ni potrebno. Ponovimo le še to, da moramo naloge uresničevati. Zlasti če jih sami predlagamo. V_ SKOPSKI AVTOBUSI ZA TUJINO Iz skopske tovarne avtomobilov „11. oktomvri” bodo v kratkem prodali kupcem iz Iraka, Poljske, Egipta, Grčije in nekaterih drugih držav 500 avtobusov, kar je tretjina letošnje proizvodnje. V obdobju 1981 — 1985 planirajo v Skopju proizvodnjo 2400 avtobusov na leto. Naše samoupravljanje Odbor za kadre naše delovne organizacije je imel 5. junija sejo, kiji je predsedoval Branko Bmčič, predsednik tega odbora. Delegati so sprejli sklepe, ki zanimajo domala vse zaposlene. Zapišimo jih: Odbor za kadre delovne organizacije BETI (Metlika) je na svoji 1. redni seji 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 1 Regres zaletni dopust za leto 1980 se izplača kot sledi: — v višini 2.100,00 din se izplača delavcem skalkulativno postavko 3.950,00 do 7.000,00 din, — v višini 2.000,00 din se izplača delavcem s kalkdativno postavko 7.000,00 do 8.500,00 din, — v višini 1.900,00 din se izplača delavcem s kalkulativno postavko nad 8.500,00 din, — učencem v gospodarstvu se izplača regres v višini 1.850,00 din, — regres se izplača tudi upokojencem, ki so se upokojili do 30. 6. 1980, — delavcem, ki so se prvič zaposlili in nimajo ugotovljene delovne dobe, se regres izplača v mesecu novembru, — po 1/12 se izplača regres tudi povratnikom iz JLA. Regres se izplača v mesecu juliju. Odbor za kadre DO Beti je na svoji 1. redni seji, 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 2 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo se razdelijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi na sredstva za individualno stanovanjsko izgradnjo, kot sledi: Vsem TOZD predlagamo, da denar za individualno izgradnjo vložijo pri bankah. Odbor za kadre DO ,,BETI“ (Metlika) je na svoji 1. redni seji, 5. junija 1980 sprejel naslenji SKLEP št. 3 Sprejmemo cenik storitev in uslug v počitniškem domu v Seči in cenik koriščenja kamp prikolic, kot sledi: — člani DO Beti 120,00 — zakonec, ki ni zaposlen v DO 190.00 — otroci do 7 let z ležiščem 90.00 otroci do 7 let brez ležišča 60.00 — šoloobvezni otroci od 7 do 17 let 110,00 — poslovni partnerji 200,00 otroci poslovnih partnerjev do 7 let z ležiščem 120,00 otroci poslovnih partnerjev do 7 let brez ležišča 70,00 — ostali tuji gosti 260,00 — otroci do 7 let 140,00 — nočitev članov DO 5 0,00 — nočitev tujih gostov 100,00 Dnevna cena v kamp prikolici znaša 242,00 din. Ta cena se v celoti regresira za delavce, ki so zaposleni v DO. Člani družine (zakonec) plačajo 56 odstotkov od dnevne cene, to je 121,00 din. Dnevna cena se regresira v celoti tudi za predšolske, šoloobvezne otroke ter učence srednjih šol. Polno ceno plačujejo vsi ostali koristniki. V dnevno ceno koriščenja prikolic ni vračunana cena hrane. Odbor za kadre DO „BETI“ (Metlika) je na svoji 1. redni seji 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 4 Potrdimo cenik alkoholnim pijačam, jedem v počitniškem domu v Seči, in sicer: Vino (belo) Metliška črnina Merlot. Reforšk Rebula Buteljka 0,5 Pivo 0,5 Žganje Vinjak Domači brendy 45.00 din 50.00 din 55.00 din 50.00 din 12.00 din 12.00 din 200.00 din 250.00 din 200.00 din RAZDELITEV tozd plan prilivov do 31 12. 1980 za ind. Grad.: za družbeno KODRANKA IN VOLNA 1.000.000 450.000 550.000 PLETILNICA 900.000 250.000 650.000 BARVARNA 120.000 100.000 20.000 KONFEKCIJ AMETLIKA 840.000 450.000 390.000 KONFEKCIJA ČRNOMELJ 400.000 200.000 200.000 KONFEKCIJA DOBOVA 350.000 300.000 50.000 DSSS 1.600.000 350.000 1.250.000 KONFEKCIJA M. P. 360.000 250.000 Grenčice Rum, Encijan Likerji Vermut Widcy domači Viljamovka, Pleterski Vodka VViborova Brinovec domači Zajtrk Kosilo Večerja Kava Kokta, oranžada, tonik Sokovi Radenska Deit 200.00 din 200.00 din 200.00 din 160.00 din 400.00 din 400.00 din 400.00 din 450.00 din 25.00 din 60.00 din 400.00 din 6.00 din 7.00 din 8.00 din 10.00 din 20.00 din Odbor za kadre DO ,,BETI“ (Metlika) je na svoji 1. redni seji 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št.7 Odobrimo plačilo računov št. 11/80 in 12/80, z dne 31. marca 1980, in sicer: — stanarina za dvosobno stanovanje v Župančičevi ul. 6 v znesku 4.008,95 din iz sredstev sklada skupne porabe. Ravno tako poravnamo vse obveznosti Stanovanjske skupnosti, DESA, ki bodo v zvezi z dvosobnim stanovanjem. Odbor za kadre DO ,,BETI“ (Metlika) je na svoji 1. redni seji 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 8 Odobrimo plačilo računa z dne 09. 04. 1980 od hišnega sveta Župančičeva 2, 4 in 6, Metlika - plačilo centralnega ogrevanja za dvosobna stanovanja Zupančičeva 6 v znesku 3.815,00 din iz sredstev sklada kupne porabe. Račun se plača v imenu hišnega sveta rudniku rjavega premoga Kanižarica, ker hišni svet v 'Župančičevi nima odprtega računa. Neposredno izplačilo hišnemu svetu v gotovini pa ni možno opraviti. Odbor za kadre DO ,,BETI“ (Metlika) je na svoji 1. redni seji 5. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 9 Za zagotovitev kadrovskih pogojev za izvajanje usmerjenega izobraževanja v tekstilne stroke v TOZD IC se dodatno razpišeta 2 štipendiji, in sicer: — eno štipendijo na Filozofski fakulteti — za študij angleškega in nemškega jezika, - eno štipendijo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani - za študij biologije in kemije PREDSEDNIK ODBORA; BRANKO BRNClC Odbor za gospodarjenje delovne organizacije „BETD Metlika je na svoji 1. redni seji, 10. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 9 Marti Smole iz Šentvida pri Stični se dodeli pomoč v naših izdelkih v znesku 1.200,00 din. Pomoč se izplača iz sredstev klada skupne porabe DSSS. Obrazložitev: Marta Smole je 19. maja 1980 naslovila na DO BETI prošnjo za pomoč. V svoji vlogi navaja, da je 20. 10. 1979 v njenem stanovanju izbruhnil požar, ki ji je uničil vse njeno imetje. Poleg tega navaja še, da je mati 22-mesečnega otroka ter da ji mož služi vojaški rok. Od dohodkov ima le podporo, ki jo prejema v čau moževe odsotnosti. Resničnost navedb Smoletove, hkrati s priporočilom za pomoč, je potrdila KS Temenica, občina Grosuplje. Upoštevajoč zgoraj navedeno je odbor odločil, kot je navedeno v izreku tega sklepa. Odbor za gospodarjenje delovne organizacije BETI Metlika je na svoji 1. redni seji 10. junija 1980 sprejel naslednji SKLEP št. 2 Sprejmemo predlog novih cen frizerskih uslug, kot sledi: Ženske usluge nova cena Pranje glave 30-A0,00 Vodna ondulacija brez dodatkov 60,00 Vodna ondulacija — eho— subrina 70,00 Vodna ondulacija — eho, subrina, striženje 100,00 Striženje las z britvijo 50 00 Striženje las s škarjami 60,00 Fen pričeska 95—100,00 Česanje las 35,00 Hladna trajna z dodatki 180,00 Hladna trajna z dodatki in striženjem 200,00 Barvanje pramenov 130,00 Barvanje las z dodatki 180,00 Barvanje las s striženjem 200,00 Barvarne in beljenje z vodno 240.00 Barvanje obrvi in trepalnic 35,00 Mini val z dodatki (Komplet) 200.00 Moške usluge Striženje las 35,00 Striženje s pranjem in dodatki 55 00 Pranje las z dodatki 30,00 Mladi v Kometu ZA IZVOZ: 8000 TON JESENIŠKIH ŽEBLJEV V jeseniški Železarni nosi Žebljarna med TOZD največje breme izvoza, saj odpade nanjo kar 40 do 50% celotnega izvoza železarne. Tako bodo letos izvozili 8000 ton žičnikov ter pri tem dosegli 3 milijone dolarjev dohodka. Mladinska organizacija delovne organizacije „KOMET“ je imela 26. maja 1980 volilno konferenco, na kateri so izvolili novega predsednika in novo devetčlansko vodstvo. V poročilu o delovanju organizacije v minulem obdobju je bilo prikazano precej težav, s katerimi se mladi srečujejo pri delu. Sicer pa je organizacija v minulem obdobju delovala dobro, čeprav člani še niso v celoti zadovoljni. Delali so po načrtu, ki je bil sprejet za to obdobje in to na naslednjih področiih: — Vključevanje v samoupravne družbenoekonomske odnose—delegatski sistem: imeli so možnost politično delovati v družbenopolitičnih organizacijah ter v samoupravnih organih. Zavedajo se, da bi se morali veliko bolj vključevati v razvoj in čimboljše fukcioniranje delegatskega sistema. — Informativna dejavnost: na tem področju mladi šepajo in skušajo pritegniti k sodelovanju čimveč svojih vrstnikov. — Povezava osnovne organizacije ZSMS z ostalimi strukturami: dosegli so precej vidnih uspehov. — Delovanje z upravnimi organi v delovni organizaciji. — Idejno—politično delo in usposabljanje — Stanovanjska problematika — Gasilstvo, SLO in družbena samozaščita — Mladinsko prostovoljno delo — Kulturna dejavnost — Kadrovska politika in izobraževanje ob delu. Poleg že omenjenih nalog, ki so jih več ali manj uspešno izpeljali ali pa vsaj delno rešili, naj omenimo še uspešno sodelovanje z Vojno pošto iz Črnomlja. Zavedajo se, da jih čaka še veliko nalog in da bo potrebno še precej truda, da bodo uresničili cilje, ki so sijih zadali. Eden glavnih problemov je vključevanje mladih v mladinsko organizacijo. Moramo poudariti, daje to pretežni del kmečke mladine in da je skoraj 90 odstotkov mladih vezanih na prevoz. Naj omenimo še tesno sodelovanje z občinsko konferenco in veliko pomoč, ki smo je bili deležni z. njihove strani. Letošnji delovni načrt je usklajen z načrtom občinske konference. Mladi morajo še naprej delati z večjim veseljem na vseh področjih, tako družbenoekonomskem, kot tudi pri razvijanju sistema samoupravljanja in nadaljevati pot. ki jo je začrtal naš v zornik in velik prijatelj mladine — tovariš TITO. C. B. DOBRI REZULTATI - Varnost dežele in priprave na morebitno [M)trebno obrambo našega samoupravnega socializma so hudo resne it vari. Vsak državljan SFRJ mora skrbeti za svojo vzdržljivost, aianje, za to, da nam ne bi mogel nihče vzeti tega, kar je bilo priborjeno in zgrajeno vosvoboditvi. NNihče nam ni ničesar podaril n vse je v naših rokah. Tako v delavnih kot tudi v obrambnih. Na Jiki je del vojaških starešin na tekmovanju v Dragatuar. Doseženi so bili zavidljivi rezultati. (Foto: Janez Žele) Administracija se množi Vse lansko leto smo bolj ali manj z gotovostjo domnevali, da se stroški, ki jih povzroča administracija, kopičijo. Pri tem je bila izrečena prenekatera vroča beseda v združenem delu, še posebej takrat, kadar je prevladalo spoznanje, v kolikšni meri stroški administracije najedajo ustvarjeni dohodek temeljne organiza-cije združenega dela. Po analizi bilance zaključnih računov za minulo leto z gotovostjo vemo, da so se lani nasproti prejšnjemu letu stroški administracije zelo povečali. V SR Sloveniji kar za 28 odstotkov, kakor je izračunala republiška SDK. Še najmanj se zdi pomembno, da je odstotek povečanja izdatkov temeljnih organizacij združenega dela za storitve, ki so jih opravile njihove skupnosti skupnih služb, povsem v nasprotju z resolucijskimi predvidevanji o naraščanju stroškov. Veliko bolj pomembno je dejstvo, da pri organiziranju delovnih skup- To kopiči nekatere stroške, a nikakor ni prav, da se o tem realno ne znamo dogovoriti v temeljnih organizacijah, v kolikšni meri so ti stroški dopustni in upravičeni in torej ustrezajo realnim potrebam nove organiziranosti združenega dela. Vsiljuje se občutek, da organizatorji poslovanja v delovnih organizacijah niso pripravljeni ali pa niso sposobni izvesti najracionalnejših profilov pri organiziranju delovnih skupnosti skupnih služb. Posledica ni samo v najedanju ustvarjenega dohodka z neupravičenim kopičenjem administrativnih stroškov. Posledice so po našem mnenju še veliko težje, saj posredno najedajo zaupanje v samoupravno organiziranje z druženega dela in zamegljujejo prednosti, ki jih ima v temeljne organizacije organizirana delovna organizacija. Gotovo podatek o kopičenju izdatkov za storitve skupnih služb, kakršnega smo zabeležili v lanskem poslovanju naše republike, ni nekaj, kar se bo vleklo skozi številne prihodnje bi- nosti skupnih služb v delovnih organizacijah nismo zadosti racionalni. V največji meri gre namreč, tako pravijo pri republiški SDK, omenjeno povečanje stroškov administrativnega dela na račun osnovanja novih delovnih skupnosti skupnih služb, v manjši meri pa gre za povečanje stroškov pri obstoječih delovnih skupnostih. Ali torej plačujemo c eno za samoupravno organizirano združeno delo? Na to vprašanje lahko samo delno odgovorimo z „da”. Prav gotovo je dejstvo, da ob organiziranju številnih temeljnih organizacij združenega dela znotraj delovnih organizacij narastejo določena opravila administracije. Za vsako temeljno organizacijo je treba posebej voditi računovodske evidence, izdelati zaključne in druge obračune in še veliko tega. lance združenega dela. Večji stroški administracije, kakršne zdaj ugotavljamo, so v dobršni meri posledica začetnih težav, poskusne proizvodnje, da tako rečemo. Res pa je, da se je pri organiziranju teh služb treba podobno racionalno obnašati kakor pri porabi surovin, energije, uvoženega blaga nasploh in podobno. Administrativna opravila znotraj delovnih skupnosti skupnih služb so namreč tudi za našo družbo nekaj zelo pomembnega in nič takega, po čemer bi lahko brez škode polivali blato, kakor se žal prepogosto dogaja. A vedeti je treba, če prihaja do neobjektivnega kiitikanstva na račun delovanja skupnih služb in podobnih organizacij, temu najpogosteje botrujeta slaba in neracionalna organiziranost in kopičenje kadrov v njih. J Branje za vse Tega članka ne bodo prebrali samo delavci iz TOZD pletilnica, temveč prav vsi. O tem sem prepričan, aj ljudi zanimajo nove stvari, jaz pa bom pisal prav o novostih Od začetka tega leta smo premeščali v naši temeljni organizaciji stroje v prostore, ki smo jih dobili po preselitvi kodranke v novo stavbo. Preselitev je bila nujna, saj so bili stari prostori neprimerni: bili so premajhni, slabo prezračevani in tako dalje. Delo pri premeščanju strojev je potekalo hitro, bilo je dobro organizirano, proizvodni zastoji pa tudi niso veliki. Stroje iz snutkovne pletilni-ce, na primer, smo premestili v prej kot dveh dneh Vzporedno s selitvijo smo opravili v naši temeljni organizaciji še naslednje: usposobili smo klimatske naprave, prebelili in očistili smo prostore, vgradili novo električno napeljavo, skratka, veliko se je delalo. Pa tudi naredilo. Poleg dosti boljših proizvodnih prostorov od prejšnjih imamo zdaj lepe garderobe, urejene sanitarne prostore, ženske in moške kopalnice ter udobne pisarne. Pletilnica je zdaj tudi na oko lepa, pa ni bilo prav, če bi vsakdo skrbel za red in čistočo, da ne bomo are hitro uničili, kar smo zgradili Vse letošnje pridobitve bodo gotovo pripomogle k hitrejšemu uresničevanju stabilizacijskih naprezanj. Vsi stremimo po večji produktivnosti, po večjem ustvarjenem dohodku Toda stremljenje brez dela ni nič. Bomo zmogli opraviti vse, kar smo si zadali? Morati bomo. SLAVKO HREN V začetku junija, tako kot v m nog h drugih krajih v Sloveniji in Jugoslaviji ie tudi v Beli krajini zadonel mladinski ho-ruk. Znano je, da v obeh belokranjskih občinah veliko število gospodinjstev nima tekoče pitne vode. Zato sta se tudi obe občinski mladinski konferenci odločili, da bodo mladinci grad 3 i predvsem vodovode. Tako bo letos 3^0 mladih iz Škofje Loke, Idrije, Ljubljane-Šiške, Raven, Maribora, Sežane, Velenja in Postojne skupaj z domačini, ki bodo pripravili lokalno brigado, delalo v štirih izmenah. Mladinski ho-ruk v Beli krajini V prvi so naprej dokončali vodovod Kot-Ručetna vas, nadednje tri izmene pa bodo delale izkop vodovoda in rezervoarja v Adlešičih. Predvidevajo, da bodo za ta dela porabili 23.000 delovnih ur. Razen obeh belokranjskih občin sodelujejo pri financiranju mladinske delovne akcije tudi Republiška skupnost za ceste, Zveza vodnih skupnosti, Združenje organizacij PTT Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti in Gospodarska zbornica. Investitor del bo črnomaljska komunalna skupnost. Tako kot pri vsaki MDA imajo tudi mladi brigadirji v Beli krajini številne interesne dejavnosti od najrazličnejših predavanj, tečajev prve pomoči, radioamaterstva, foto-tcčajev itd. Jamarski klub pa jim bo na diapozitivih razkazal kras v Beli krajini. Seveda bodo obiskali tudi mnoge kraie, pomembne iz NOB. Imeli pa bodo tudi veliko srečanj z domačini. J. N. Možnosti oddiha V času, ko se približujemo poletju, se povsod razmišlja o oddihu, saj se čas dopustov vedno bolj približuje. Kam na oddih? Morje in planine gotovo ne pokrijejo vseh raznovrstnih potreb, ki jih delovni ljudje želijo skozi oddih zadovoljiti. S tem pa še niso izčrpane vse možnosti. Med drugim obstaja tukaj zdraviliško — turistična ponudba, ki se v zadnjem času vse bolj posodablja in izpopolnjuje. Preusmeritev tudi na preventivne oddihe in rekreacijo povzroča, da se izven-penzionska Donudba vse bolj razvija. Rogaška Slatina kot zdravilišče evropskega ranga se ponaša 7 izjemno ugodnimi pogoji za prijeten oddih in aktivno rekreacijo v lepem, naravnem okolju. Posebna kvaliteta, ki jo Rogaška Slatina nudi, je medicinska kontrolirana aktivna rekreacija v športnem parku in na trim-stezah. Poleg tenisa, namiznega tenisa, minigolfa, streljanja z lokom in zračno puško, premagovanja raznovrstnih ovir na trimski stezi, kolesarjenja itd. se nudijo odlične možnosti za pohode na Boč in Donačko goro, za krajše sprehode do Spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu, do izletniške točke Bellevue itd. Možnosti poldnevnih izletov do Kumrovca, v Trepče, do Ptuja, Trakoščana, Štatenberga, v Olimje, kjer je ena od naj starejših apotek v Evropi itd. Poskrbljeno je za prireditve in zabavo, tako vam bo prepričljivo ostal oddih v Rogaški v prijetnem spominu. Ob tem se vam nudi možnost, da storite tudi nekaj za svoje zdravje. Vedno je možno opraviti zdravniški pregled in koristiti katerikoli postopek iz široke palete terapij, ki jih nudi moderno urejena zdravstvena zdraviliška služba. Naraščajoče število ljudi, ki imajo težavo s prebavo in presnovnimi organi, je pogojeno z napori in stresi, ki jih prinaša vsakdanjik delovnega človeka. Še je čas, da pravočasno storite nekaj v korist svojemu zdravju in ldjub temu uživate oddih skupaj z družino! Možnost kopanja je zagotovljena v odprtem bazenu in v bazenu hotela Donat. Zdravilišče Rogaška Slatina nudi v letu 1980 ugodno 14-dnevno ali 10-dnevno bivanje za oddih: 1. Namestitev v depandansah, dvoposteljne sobe s tekočo toplo/hladno vodo ter penzion-sko dietno prehrano po ceni od 215 din dalje, plus turistično takso, ki znaša v juliju in avgustu 8 din, v ostalih mesecih pa 7 din. Otroci do 7 let imajo 20 % popusta na ceno penziona. 2. Nekaj možnosti za namestitev je tudi v hotelih s sobami s tušem/WC, kjer se cena penziona v dvoposteljni sobi giblje od 314 din naprej vjuliju in avgustu ter od 310 din naprej v posezoni. Zdravilišče Rogaška Slatina Druge v Ptuju Od ustanovitve industrijskega gasilskega društva „KOMET” teče četrto leto, kar pomeni, da je še mlado, toda lahko trdimo, da smo v tem času dosegli lepe uspehe na področju opremljenosti in izurjenosti naše opera tive. Društvo ima eno moško in dve ženski desetini, ki sta sestavljeni tako, da je v vsaki izmeni ena desetina. V minulem letu smo kupili veliko nove opreme. Delavni smo bili tudi na področju operative. Prva ženska desetina je imela največ vaj. Udeležila se ie občinskega tekmovanja na Krasincu, tekmovanja enot civilne zaščite v Gradcu, republiškega tekmovanja usnjarske in tekstilne industrije Slovenije v Metliki in regijskega tekmovanja v Brežicah, kjer se je uvrstila na kongresno tekmovanje. Na vseh tekmovanjih je desetina dosegla dobre rezultate. Aktivnost društva se z enako zavzetostjo nadaljuje tudi v leto 1980. 24. maja se je ženska desetina udeležila tekmovanja ženskih in pionirskih desetin v Ptuju, ki je bilo organizirano v počastitev IX. kongresa Gasilske zveze Slovenije. Tekmovalo je 120 desetin v različnih vajah. Razlike v doseženih rezultatih med posameznimi desetinami so bile najhne, kar kaže na veliko pripravljenost gasilstva, da varuje premoženje in dosežke naše revolucije, kar je v govoru po tekmovanju poudaril predsednik Gasilske zveze Slovenije. Naša desetina je v Ptuju uspešno opravila svojo nalogo, saj se je z vajo na hidrantnem nastavku in s štafeto v skupini industrijskih gasilskih desetin v starosti od 20 do 25 let uvrstila na drugo mesto. V počastitev IV. kongresa Gasilske zveze Slovenije v Brežicah se je ženska desetina v paradnih uniformah udeležila parade, v kateri je sodelovalo 5500 gasilcev, pionirjev, pripadnikov civilne zaščite in vojakov JLA. Za svojo dejavnost naša ženska desetina zasluži pohvalo. Prepričani smo, da bo še naprej tako prizadevna. DANICA PODREBARAC Danica Podrebarac, tekstilni tehnik iz KOMETA, je nova sodelavka v akciji „Tisoč delavcev— sodelavcev” „NAŠI” MED 200 NAJVECJIMI V SLOVENIJI Gospodarski vestnik je 5. junija spet izdal pregled 200 največjih slovenskih delovnih organizacij v letu 1979. Uvrstil jih je po višini dohodka tako kakor že v enakem lanskem pregledu. Deset največjih v Sloveniji je: Iskra v Kranju, Gradis, železarna Jesenice, TAM, železarna Ravne, GORENJE v Velenju, ZG železniško transportno podjetje Ljubljana, rudnik lignita v Velenju, Slovenijaceste SGP in Slovenijales - trgovina v Ljubljani. Za njimi pa so naslednje DO s področja širše Dolenjske in Spod. Posavja. Najprej navajamo pri vsaki „naši‘ DO njeno mesto v tabeli 200 največjih, v oklepaju pa njeno lansko mesto v enaki uvrstitvi. 11. (11) INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto 19. (13) KRKA, tovarna zdravil Novo mesto 28. (23) SGP PIONIR Novo mesto 65. (70) Tovarna celuloze in papirja Krško 66. (88) NOVOLES, lesni kombinat Straža 110. (119) NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto 123. (146) INLES, industrija stavbnega pohištva, Ribnica 130. (116) Konfekcija LISCA, Sevnica 140. (114) ITAS, industrija transp. sredstev in opreme, Kočevje 144. (137) BETI, belokranjska trikotažna industrija, Metlika 154. (138) LABOD, tovarna oblačil Novo mesto 180. (194) JUTRANJKA, industrija otroške konfekcije Sevnica 187. (-) ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič 196. (192) Gozdno gospodarstvo Kočevje. SAMO 22.500 TON SLADKOVODNIH RIB V vseh jugoslovanskih rekah, jezerih, ribnikih in kanalih so lani ulcvili 22,5 tisoč ton sladkovodnih rib, kar pa je 12 odst. manj kot v letu 1978. Celoten ulov sladkovodnih rib so povečali samo v Bosni in Hercegovini (za 18% več kot leto dni prej). Od celotnega ulova so OZD in ribiške zadruge ulovile 19.000 rib ali 48% celotnega ulova, zasebni in športni ribiči pa so ujeli 3,5 tisoč ton sladkovodnih rib. LETOS: 87 MILIJONOV STEKLENIC ZA PIVO PREMALO Steklenic pri nas še ne znamo vračati v kroženje med industrijo, trgovino in potrošnikom. Zato bo letos primanjkovalo v državi kar 87 milijonov steklenic za pivo, od tega 15 odst. v slovenskih pivovarnah. Steklenic manjka Radenski, Rogaški, oljarnam in industriji brezalkoholnih pijač. Odkupne cene steklenic niso spodbudne, ponekod so pri jemanju steklenic še vse preveč izbirčni, steklene črepinje pa verjetno tudi nimajo prave odkupne cene. Dobro so se obnesle ponekod uspešne zbiralne akcije. Pri tem pa so milijoni kleti in podstrešij še vedno polni najrazličnejše steklene šare. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža EDVARDA VOLFA se iskreno zahvaljujem delavcem iz TOZD konfekcije Beti Metlika in sindikalni organizaciji za podarjeni venec in vso pomoč. Hvala za izraze sožalja in spremljanje na zadnji poti. Žalujoča žena Anica z družino. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta Slavka Bahoriča se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD barvama in OOS TOZn barvama za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste me tolažili v težkih trenutkih, mi izrekli sožalje in v tako velikem številu pospremili mojega očeta k njegovemu prezgodnjemu počitku. ŽALUJOČA ŽENA MILKA BAHORIČ IN OTROCI ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega j dragega brata Slavka Bahori- j ča se iskreno zahvaljujem j sodelavcem TOZD konfekci- j ja Metlika in OOS TOZD j konfekcija za podarjene i vence. Hvala vsem, ki ste mi ; izrekli sožalje in pospremili j mojega brata k zadnjemu počitku. MARICA GORŠE V eni od številnih ameriških medicinskih razprav, ki je nastala po večletnem temeljitem raziskovanju ekipe zdravnikov medicinske fakultete Minnesota, je ugotovljeno, da je „kokošja juha z zelenjavo izredno zdravilo za zdravljenje bronhitisa začetnih dihalnih poti." ••• Ime za mesec Junij naj bi prišlo iz latinskega lunius, kot se je imenovala neka rimska rodbina. Druga interpretacija je tista, ki govori, da ime izvira iz Junone, starorimske boginje, kraljice nebes, sestre in žene najvišjega boga Jupitra, ki je bila istočasno tudi zaščitnica zakona, kljub „krvoskrunstvu". Figurativno pomeni junona ponosno in postavne, lepotico, pridevnik junonski pa se uporablja v pomenu mogočen, bohoten, polnih oblik. ••• V elizabetanskih bordelih so servirali slive kot kosilo, za katerega ni bilo treba nič plačati. ••• Zdravniško poročilo o Anne Boleyn, drugi ženi angleškega kralja Henrika Vlil., pravi, da je le-ta imeia tri prsi in šest prstov na levi roke" Isto so potrdili tudi očividci, ki tega niso smeli za njenega življenja na glas omenjati. Beseda o Kajenju Strastno kajenje je eden izmed najpogostnejših vzrokov za nastanek raka, srčnega infarkta, skleroze ožilja in kroničnega bronhitisa. Letošnji svetovni dan zdravja je za nami — namenjen je bil boju proti kajenju, toda milijoni več aii mani zasvojenih kadilcev nadaljujejo, česar so se navadili v mladosti ali kasneje. Njim namenjamo naslednje vrstice dr. Smiljana Trobiša, specialista za pljučne bolezni in prestojnika pljučnega oddelka novomeška bolnišnice, ki jih je spregovoril prejšnji mesec delavcem Zdravstvenega centra Dolenjske. Njemu in uredništvu DOLENJSKEGA ZDRAVSTVA, ki je njegov spis objavilo v svoji zadnji številki, se zahvaljujemo za dovoljenje za ponatis gradiva. Današnja stopnja vsesplošnega napredka je zajela tudi zdravstveno prosvetljenost občanov. Posledica tega je vi|a higienska stopnja med ljudmi in zato manj infekcijskih bolezni, med njimi pa predvsem ene izmed najbolj problematičnih bolezni bližnje preteklosti -tuberkoloze. Hkrati z znižanjem števila infekcijskih obolenj opažamo porast pljučnega raka, raka v ustni votlini in grlu, nadalje bolezni srca in ožilja ter kroničnega bronhitisa z enfi-zemom. Kakšno nasprotje: ria eni strani napredujoča zdravstvena prosveta, na drugi pa naraščanje bolezni. Ali se ta oboletnja res ne dajo zajeziti? Lahko jih znatno omejimo prav z zdravstveno prosvetljenostjo, ki nas uči o zdravem načinu življenja, o prehrani, o nezdravih razvadah — kajenju, uživanju alkoholnih pijač itd. Rak, srčni infarkt, skleroza ožilja, kronični bornhi-tis, vse to nas prezgodaj peha v bolezen in grob. Vsemu temu pa je največkrat vzrok najne-smiselnejša razvada našega življenja - strastno kajenje. Mislite da pretiravam? Če boste prebrali članek do konca, boste lahko spoznali, da ne! Oprostite pa mi, ker bom oseben. Podal bom svoje lastne izkušnje, kajti moja dolžnost je, da jih kot zdravnik ne zamolčim, temveč jih posredujem naprej. Trideset let sem bil strastenn kadilec. Kot dijak nižjega razreda gimnazije sem se skrival pred starši in profesorji. Takrat je bil najprimernejši prostor za kajenje šolsko stranišče; tam smo bili najbolj skriti, pa še zaklenjeni povrhu. S kajenjem sem pričel v družbi sošolcev. Mislil sem. da sem proti nekadilcem nekaj več, nekaj izrednega, da veljam za odraslega, skratka - da sem junak dneva. Saj vendar kadijo tudi moji starši, naši profesorji, znane javne osebnosti. S sošolci „sokadilci“, starimi 12-14 let, sem se važil s prižganimi cigaretami po mestnem parku. Najprej sem seveda bruhal, potem pa mi je po nekaj uspešnih poskusih prešla cigareta v navado. Na začetku sem pokadil le nekaj cigaret na dan, potem pa z leti vedno več. Ko sem prišel pred 25 leti v Novo mesto, sem pokadil več deset cigaret na dan. Kaditi sem moral povsod: doma, v službi, na cesti, na vožnji z vlakom in avtobusom — skratka, brez cigarete nisem bil nikoli! Nekoč sem prižgal cigareto na avtobusu. Pred menoj sta sedeli dve mladi tovarišici, ki sta me opozorili, da jima cigaretni dim škoduje. Povem vam, da me je postalo pred njima sram; cigareto sem takoj ugasnil in na tisti vožnji nisem prižgal nobene več. Kako prav sta naredili! Še danes sem jima hvaležen, da sta opozorili mene, kadilca, ki onesnažuje čist zrak, saj ima do njega vendarle pravico vsak človek. Kadil pa sem naprej. Komaj so mi zadostovale 3 škatle na dan, in kako je bilo doma, si lahko kar mislite. Žena in otrok sta dihala čist zrak samo takrat, ko me ni bilo doma. Komaj smo prezračili — nova cigareta, pa dim, ponovno zračenje, nekaj minut svežega zraka, pa spet dim... Problemi so nastajali tudi v službi. Administratorko, ki ni nikdar kadila, sem prisilil, da je postala pasivna kadilka. Po vsakem mojem dežurstvu je morala ves svoj delovni čas vdihavati škodljivi zrak. In to v kulturni sredini, v bolnišnici - in še celo na pljučnem oddelku! Moje osebno počutje je bilo zelo odvisno od kajenja. Kadar sem bil nerazpoložen, sem bolj kadil; zato sem bil še bolj živčen in zato sem še več pokadil. Pravi začarani krog! Zjutraj kašelj, pogostni glavoboli, neprijeten občutek v ustih, občasne bolečine v želodcu in še polno drugih neprijetnosti. Zdaj pa vas vprašam, vse kadilce: ali se splača kaditi? Ali kajenje ni ena izmed najbolj nesmiselnih razvad v našem življenju? Ali cigareta res pomirja? Seveda pomirja tvojo pridobljeno strast do nikotina, dejansko pa si prav zato, ker kadiš, še bolj živčen in nemiren. Pred leti sem si zastavil podobno vprašanje. Odgovor je bil možen samo eden: čimprej se odvadi kajenja! Sami lahko presodite, če mi je kaj drugega preostalo. S tako prepričljivimi dokazi mi ni buo težko za vedno prenehati kaditi. Ne bi govoril toliko o svojem kajenju, če bi ne bil prepričan, da je vsak kadilec na istem kot sem bil jaz. Prav tako onesnažuje zrak sebi in okolici, prav tako je suženj razvade in prav tako ima težave. Prej ali slej pa bo lahko imel usodne posledice, če s kajenjem ne bo prenehal. - CANKARJEVA ZALOZBA -CZNG - DELMSKA ENOTNOST - ČZP KMEČKI GLAS - ČZP KDMUMST - DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE - GOSPODARSKI VESTNK - MLADMSKA KNJKSA - MOHORJEVA DRUŽBA - PARTIZANSKA KNJIGA - POMURSKA ZALOŽBA - PREŠERNOVA DRUŽBA - SLOVENSKA MATICA - TEHNIŠKA ZALOŽBA - UNIVERZUM - URADNI UST 1. BELOKRANJSKI KNJIŽNI SEJEM POSLEJ TRADICIJA? 1. belokranjski knjižni sejem — pripravili so ga Mladinska knjiga Novo mesto, študjjska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta, mladina delovne organizacije Beti ter metli&a Kulturna skupnost - je lepo uspel. Želeti je, da bi postala takšna oblika predstavljanja knjig krajanom in delovnim ljudem tradicija. (Vse foto: Janez Žele) PRVI SEJEM - V tej številki nalašč posvečamo več pozornosti 1. belokranjskemu knjižnemu sejmu, ker bi radi vsaj malce pripomogli k zanimanju naših delovnih ljudi za branje lepih in dohnh knjig. Spomnimo se, da je imel sejem čudovito razstavo Titovih del ter knjig, ki govore o pokojnem predsedniku. Zabeležimo še to, da se je udeležil otvoritvene slovesnosti, bila je 3. junija 1980, tudi Franc Šali, sekretar predsedstva CK ZKS. Popoldne pa seje tovariš Šali pogovarjal s predstavniki metliških delovnih organizacij o širjenju knjig med delovne ljudi, dalj časa pa se je zadržal tudi pri bralnih navadah in bralni kulturi. Na posvetu o pomenu in vlogi ter širjenju knjige med delovne ljudi je bilo ugotovljeno, da občani vse premalo berejo, da delovne organizacije vse premalo načrtujejo bogatitev svojih knjižnic (seveda, če jih sploh imajo) z novimi deli, da ljudje niso navajeni segati po čtivu in podobno. Zavihati bo treba rokave in napraviti tudi na tem področju kaj več, sicer bo ostalo zgolj pri besedah. Tudi poklicni knjižničar ne bi bil v Metliki na odmet, a kaj, ko je metliška kulturna &upnost tako revna. Kaj pa, če bi se delovne organizacije dogovorile za plačevanje profesionalca? Te*ko bo, kaj. Veliko enostavneje gre seveda takrat, ko je treba spraviti koga v pisarno, pa če ima tam kaj početi ali ne. ZANIMIVA RAZSTAVA — Ob otvoritvi 1. belokranjskega knjižnega sejma je bil v domu kulture kulturni prograrn, na katerem je bral svoje pesmi slovenski pesnic Janez Menart. Posluša lstvo je navdušil predvsem s pesmimi iz zbirke Časopisni stihi Sekstet Vitis, ki poje vedno bolje, je zapel pet ljubezenskih pesmi, recitatorka Irena Šumina pa je prebrala štiri pesmi Janeza Menarta. Obisk otvoritve je bil soliden, med udeleženci je bilo videti tudi predstavnike družbenopolitičnega in kulturnega življenja naše občine. Na posnetku je mladinka, ki si ogleduje razstavljene knjige, namenjene mladim bralcem. Načrti brez surovin? Gospodarstvo zadnje čase vse pogosteje poroča o velikih zapletih pri oskrbljenosti s surovinami, materiali, energijo in podobnim. Gotovo vzroka za to ni iskati samo v zaostrenih razmerah pri naši plačilni bilanci. Manjkajo v veliki meri namreč tudi take surovine, ki so domačega izvora. Ali je za to krivo zapiranje republik za svoje meje ali pospešen razvoj do danes manj razvitih območij, ki zdaj potrebujejo vse več lastnih surovin? Na to vprašanje vsekakor ni moč dati naj preprostejšega odgovora, in tudi veliko pomembneje je, da se lotimo razvozlavanja problemov, ki hromijo proizvodni potek. Še zlasti je ta naloga pomembna za Slovenijo, ki ima tako močno razvito industrijo, hkrati pa razmeroma skromne surovinske in energetske resurse. Velika možnost narediti nekaj bolje je vsekakor takrat, kadar se pripravljajo načrti za prihodnji razvoj. Tako kakor zdaj, ko se že preveša jo sklepno fazo priprave za prihodnje srednjeročno plansko razdobje. Te priprave so v naši republiki menda že ujele korak s predvidenim ..rokovnikom”, vsaj če sodimo po podatku, da v več kakor 80 odstotkih slovenskih temeljnih organizacij z druženega dela priprave planskih dokumentov potekajo po načrtu. Me nda lahko sedanjo fazo definiramo z opredeljevanjem prihodnjih razvojnih možnosti, a zdi se, da so ta opredeljevanja pogosto opravljena nekoliko na hitro. Manjkajo namreč poglobljene analize, na podlagi katerih bi lahko posamezni gospodarski sistemi in širše industrijske asociacije v naši republiki poiskale medsebojne skupne cilje, vzpostavile to aktivnost tudi v celotnem jugoslovanskem g ospodarskem prostoru in končno zastavile strategijo, kako se v prihodnje izogniti številnim problemom. Gotovo ne gre dramatizirati sedanje slabe oskrbljenosti slovenskega gospodarstva s surovinami in materiali. Prav tako ne bi bilo prav, če bi to trenutno stanje prekvalificirali v nekaj tranjnega. Re s pa je, da razmeroma ambicioznih načrtov, ki jih v Sloveniji vendarle predvidevamo, ne bomo mogli nemoteno izpeljevati, ne da bi ob definiranju potreb, ki jih bomo v prihodnje imeli po surovinah in energiji, sočasno skušali sprožiti aktivnosti, ki bodo pomenile realne možnosti oskrbe. Zakon o združenem delu daje na tem področju veliko možnosti, a zdi se, da so kaj malo izkoriščene, še manj pa vnesene v planske dokumente. fZANIMIVOSTI- ZANIMIVOSTI- ZANIMIVOSTI -ZANIMIVOSTIJ Zlato iz železa METUKA BEIOKILANJSKA THIKOTA1NA INTHttTltUA Pred 400 leti je izšla knjiga z latinskim naslovom: >rArtis aurifera quam chemiam vocant” (O umetnosti izdelovanja zlata, ki se imenuje kemija). V naslovu te knjige so sežeti napori kemikov davnih stoletij, mož, ki so se imenovali alkimisti - skušali so narediti zlato oziroma spremeniti navadne kovine v plemenite. Alkimisti so vedeli, da ,,naravnih snovi”, kot so kovine, ni mogoče naplaviti umetno. Očitno pa jih je bilo mogoče spremeniti. Ker so. se poizkusi vedno znova ponesrečili, so se lotili iskanja skrivnostne sile, sredstva, ki bi navadno kovino prisililo, da bi se spremenila v zlato. Ta sila, ki so jo iskali dolga stoletja in je fe do danes niso našli, je bil kamen modrijanov, ki so ga strokovno imenovali „lapis philo-sophorum”. Le z njegovo pomočjo bi se ..transmutacija” lahko posrečila. Začetke alkimije lahko zasledujemo do starega veka, ko se izgublja. Že pri Egipčanih je bila alkimija visoko spoštovana umetnost in skrivna znanost. Številni papirusi nam poročajo o njej. Hermes Trismegiostos, „trikrat največji”, je veljal za očeta vseh umetnosti in znanosti. Alije bil samo poosebljena ideja višjih sil, ali so ga enačili z egipčanskim božanstvom Thot? To ne bi bilo nič čudnega, kajti alkimija je veljala za sveto, božansko umetnost: obvladali so jo duhovniki, poznali pa so jo samo še faraonovi sinovi, ki so jih seznanili z nekaterimi alkimističnimi skrivnostmi Tudi vplivi drugih ljudstev so VEZILO, glasilo delovnih ljudi DO Beti in Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašpenč (gjavni odgovorni urednk), Slobodanka Videtič, Janez Žele, Desimir Milovanovič, Vida Šegina, Marija Jakljevič, Jože Geik-šič, Tone Omeizel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko Herak, Mlena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Maijetka Žele, Milka Mavrin, Jože Novak, Vera K os tel ec, MiomirČikič, Ivan Brodarič, in Irena Kostevc. Tehnični urednic: Janez Pezelj, lektor: Iva Krže. Vezlo izhaja v nakladi 2300 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: ČZP Dolenjski list, Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika. BETI — METLIKA Belokranjska trikotažna industrija Jjflvamjy