ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE na UL Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo GRADBENIŠTVO MA GEODEZIJA MA VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO MA STAVBARSTVO MA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MA SHEMATSKI PRIKAZ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV UL FGG IN MEDSEBOJNA POVEZLJIVOST PROGRAMOV PRVE IN DRUGE STOPNJE Možen neposreden prehod Pogojni prehod, z dodatnimi obveznostmi *Možni so tudi drugi prehodi, za več informacij se obrnite na študijski referat UL FGG KOLOFON Naslov: ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE na UL Publikacija je brezplačna. Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo E-publikacija je prosto dostopna na naslovu: Uredniki: Klemen Kozmus Trajkovski, Dušan Žagar https://media.fgg.uni-lj.si/brosure/ Oblikovanje: Andreja Padovnik, Urša Švagelj ULFGG_brosura_MA_2025.pdf Izdala: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in Ljubljana, april 2025 univerzitetni knjižnici v Ljubljani © UL FGG COBISS.SI-ID 234473731 ISBN 978-961-6884-93-8 (PDF) Magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo Diploma magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo odpira pot do licence za pro-jektiranje in gradnjo najzahtevnejših stavb ter inženirskih objektov. Cilj študija je usposobiti strokovn-jaka s poglobljenim temeljnim znanjem na širšem področju gradbeništva, predvsem z usmerjenim znanjem na ožjih področjih izbrane študijske smeri. Smeri študija se po vsebinah ločijo že od prvega semestra, s široko možnostjo izbirnih predmetov pa študent poleg predmetov izbrane smeri posluša tudi nabor predmetov drugih smeri po lastni izbiri, kar mu omogoča specializacijo in pripravo za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji. Študijski program vključuje naslednje smeri: • Gradbene konstrukcije, • Informacijsko modeliranje zgradb – BIM A+, • Geotehnika – hidrotehnika, in • Nizke gradnje. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov: MAGISTER INŽENIR GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. grad. Število vpisnih mest 50 ▪ Temeljni cilji programa Temeljni cilj Magistrskega študijskega programa Gradbeništva je usposobiti strokovnjaka, ki pridobi poglobljena in usmerjena znanja in sposobnosti iz temeljnih področij gradbeništva, glede na izbiro smeri in izbirnih predmetov pa še posebej poglobljena znanja iz posameznega področja gradbeništ- va ali iz z gradbeništvom povezanega področja. V okviru študija študent spozna tradicionalna načela nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredo- vana na sodoben način, s sodobno tehnologijo. Seznanjen je tudi z vsemi posebnostmi v Sloveniji ter Evropi, kot posledica posebnih zgodovinskih, družbenoekonomskih ali geografskih značilnosti. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskih nalogah se privaja dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključuje v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja v največji možni meri preskusi na primerih vaj in reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu omogoča lažjo vključitev v prakso po končanem študiju in razumevanje problematik področij gradbeništva. Študent osvoji potrebna poglobljena in usmerjena znanja iz temeljnih naravoslovnih in računal- niško-informacijskih predmetov, znanja iz temeljnih predmetov gradbene stroke in specifična znanja iz strokovnih gradbenih predmetov. ▪ Vpisni pogoji V magistrski študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) študijski program prve stopnje gradbeništva, ki obsega celotno vsebinsko področje gradbeništva, b) študijski program prve stopnje s področja operativnega gradbeništva, prometa ali drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadalje- vanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področ- ja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, določi Študijski odbor Oddelka za grad- beništvo UL FGG glede na različnost strokovnega področja. ▪ Pogoji za napredovanje Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti pred- pisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane up- ravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG. ▪ Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS. ▪ Predmetnik Smer: Geotehnika - hidrotehnika 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Matematika 3 5 Vodenje projektov 4 Metode končnih elementov v grad- 4 Urejanje vodotokov 8 beništvu Hidrotehnični objekti 8 Geotehnika nizkih gradenj 4 Eksperimentalne metode v geotehniki 6 Hidravlično modeliranje - B II 7 Izbirni predmet 4 Hidrološko modeliranje 6 Praktično usposabljanje 4 Izbirni predmet GH 4 Hudourništvo 6 Potresno inženirstvo 5 Stabilnost pobočij 4 Modeliranje geotehničnih konstrukcij 6 Mehanika kamnin in podzemni objekti 6 Numerično modeliranje trdnin 6 Magistrsko delo 10 Projektiranje gradbenih konstrukcij 4 Verjetnostni račun in statistika 4 Izbirni predmeti ECTS Izbirni predmet GH 5 Hidravlični stroji in naprave 4 Vodne moči 4 Numerične metode v dinamiki tekočin 5 Geotehnika okolja 5 Smer: Gradbene konstrukcije 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Matematika 3 5 Vodenje projektov 4 Metode končnih elementov v grad- 4 Dinamika gradbenih konstrukcij in 7 beništvu potresno inženirstvo Gradbena fizika 3 Izbrana poglavja iz masivnih 6 Nelinearna mehanika konstrukcij 6 Statika gradbenih konstrukcij Jeklene konstrukcije II 5 5 Zasnova gradbenih konstrukcij Verjetnostne metode in zanesljivost 4 3 konstrukcij Izbirni predmet GK 4 Izbirni predmet 4 Prenova in preizkušanje konstrukcij 5 Magistrsko delo 10 Nelinearna analiza konstrukcij 5 Modul 20 Računalniško integrirana graditev 5 Verjetnostni račun in statistika 4 Modul - Interdisciplinarni projekt- ECTS Geotehnika visokih gradenj 7 ni študij računalniškega podprtega Praktično usposabljanje projektiranja konstrukcij 4 Interdisciplinarni seminar računalniško 10 podprtega projektiranja konstrukcij Informacijska in komunikacijska teh- 4 Izbirni predmeti ECTS Izbirni predmet s področja GK nologija za projektno delo 6 Numerično modeliranje trdnin 6 Povezani problemi Modul – Inženirsko modeliranje ECTS 4 Tehnologija materialov na osnovi min- 6 Numerično modeliranje trdnin 6 eralnih veziv Povezani problemi 4 Napredna gradiva 4 Modeliranje geotehničnih konstrukcij 5 Požarna varnost 6 Numerične metode v dinamiki tekočin 5 Prednapeti beton 6 Sovprežne konstrukcije 4 Modul – Jeklene konstrukcije ECTS Inženirske lesene konstrukcije 4 Seminar iz projektiranja jeklenih 10 Lupinaste konstrukcije 4 konstrukcij Mehanika kamnin in podzemni objekti 6 Izbirni predmet s področja GK 6 Modeliranje geotehničnih konstrukcij Izbirni predmet s področja GK 4 6 Nelinearna potresna analiza armirano- 6 betonskih mostov Modul – Masivne konstrukcije ECTS Zidane konstrukcije 4 Seminar iz projektiranja masivnih 10 konstrukcij Izbirni predmet s področja GK 6 Izbirni predmet s področja GK 4 Smer: Informacijsko modeliranje zgradb - BIM A+ 1. letnik, obvezni ECTS 2. letnik, obvezni ECTS Matematika 3 5 Upravljanje informacij in sodelovanje s 5 Numerične metode pristopom BIM 4 Modeliranje v arhitekturi in inženirstvu 5 Geotehnika nizkih gradenj 8 Zagotavljanje in kontrola Parametrično modeliranje v BIM 5 4 kakovosti Napredni BIM podatkovni sistemi in 5 Operativno planiranje in spremljanje interoperabilnost 5 projektov Modeliranje 4D, 5D, 6D in aplikacije 5 Izbirni predmet 4 Prenova in analiza trajnosti s pristo- 5 Gospodarjenje z nepremičninami pom BIM 5 Magistrsko delo 30 Projektiranje gradbenih konstrukcij 4 Inteligentni transportni sistemi 4 Optimizacijske metode v gradbeništvu 4 Verjetnostni račun in statistika 4 Izbirni predmet 4 Izbirni predmet 5 Smer: Nizke gradnje 1. letnik, obvezni ECTS 2. letnik, obvezni ECTS Matematika 3 5 Vodenje projektov 4 Metode končnih elementov v grad- 4 Mehanizacija in tehnologija gradnje 7 beništvu cest Geotehnika nizkih gradenj 8 Mestne prometne površine 5 Zagotavljanje in kontrola kakovosti 4 Informacijsko modeliranje zgradb 6 Operativno planiranje in spremljanje 5 Izbirni predmet NG 4 projektov Izbirni predmet 4 Izbirni predmet NG 4 Magistrsko delo 10 Gospodarjenje z nepremičninami 5 Modul 20 Projektiranje gradbenih konstrukcij 4 Inteligentni transportni sistemi 4 Modul – Informatika ECTS Optimizacijske metode v gradbeništvu 4 Računalniško integrirana graditev 5 Procesno modeliranje in informacijski 4 sistemi Verjetnostni račun in statistika 4 Praktično usposabljanje Izbrana poglavja iz gradbene informa- 6 4 tike Management v gradbeništvu 4 Organizacijska priprava gradnje 6 Izbirni predmeti Modul – Projekt ECTS ECTS Teorija prometnega toka in analiza 4 Projekt iz gradbene informatike 4 prepustnosti Projekt iz prometne infrastrukture 8 prometnic Projekt iz komunalnega gospodarstva 4 Planiranje gradnje in vzdrževanje 4 Stvarno pravo Projekt iz organizacijske priprave 4 4 gradnje Vrednotenje nepremičnin 4 Prometna ekologija 4 Modul – Prometno inženirstvo ECTS Urbanistično načrtovanje 4 Projektiranje in gradnja jeklenih stavb Projektiranje cest 3 4 Nizke gradnje in infrastruktura za Seminar iz cest 7 4 varstvo okolja Projektiranje železnic 3 Morje in obalni pas 4 Seminar iz železnic 7 Modul – Komunalno inženirstvo ECTS Komunalno in stanovanjsko gospo- 6 darstvo Vodovod in kanalizacija 10 Projekt iz komunalne infrastrukture 4 ▪ Možnosti zaposlitve Diplomanti magistrskega študijskega programa Gradbeništva so takoj zaposljivi, večina jih je že v času zaključka študija zaposlenih ali imajo dogovorjeno zaposlitev. Le to najdejo v izvajalskih pod- jetjih, podjetjih s področja projektiranja in inženiringa, inštitutih in zavodih, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Najuspešnejše diplomante pa čaka tudi akademska kariera. ▪ Več informacij https://www.fgg.uni-lj.si/studijski-programi-2-stopnje/gradbenistvo-ma/ Geodezija in geoinformatika Magistrski študijski program druge stopnje Magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika je edini študijski program geodetske smeri v Sloveniji. S pridobitvijo magistrske izobrazbe izpolnijo diplomanti tega študija najzahtevnejši pogoj za pridobitev licence pooblaščenega inženirja geodetske stroke. Ta licenca jim na široko odpira vrata na geodetski trg dela. V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena z najnovejšimi dognanji sodobnih tehnologij. Seznanjen bo s posebnostmi v Sloveniji in Evropi, ki so nastale kot posledica geografskih, zgodovinskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov. S projektnim delom ter z reševanjem problemskih nalog se bo naučil veščin skupinskega dela, poslovanja s strankami in javnega nastopanja ter se postopno vključil tudi v raziskovalno delo. Vsa pridobljena teoretična znanja bo v največji možni meri preskusil na primerih vaj in reševanju zahtevnih nacionalnih ali ozko strokovno usmerjenih problemov in projektov, kar mu bo omogočalo boljši vpogled v reševanje problematik s področij geodezije in geoinformatike in posledično prednost pri nadaljnji strokovni poti po končanem študiju. Delo poteka s posredovanjem te-oretičnih znanj na predavanjih in seminarjih ter pridobivanjem praktičnih izkušenj na vajah. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov: MAGISTER INŽENIR GEODEZIJE IN GEOINFORMATIKE oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GEODEZIJE IN GEOINFORMATIKE, z okrajšavo mag. inž. geod. geoinf. Število vpisnih mest 30 ▪ Temeljni cilji programa Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Geodezija in geoinformatika je izobraziti strokovn- jake, sposobne analitičnega in sintetičnega mišljenja, kreativnega, kritičnega, učinkovitega in tvornega reševanja kompleksnih razvojno-raziskovalnih problemov ter projektno-aplikativnih nalog s področij geodezije in geoinformatike. Program zagotavlja, da bodo strokovnjaki sposobni interdisciplinarnega povezovanja in jim hkrati omogoča odlične temelje za nadaljevanje študija na tretji stopnji katerekoli naravoslovno tehnične smeri. Hkrati jim omogoča pridobitev licence pooblaščenega inženirja s področja geodezije pri Inženirski zbornici Slovenije. ▪ Vpisni pogoji V magistrski študijski program Geodezija in geoinformatika se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika; b) visokošolski študijski program prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin in kot diferen- cialne izpite opravi predmete univerzitetnega študija prve stopnje Geodezija in geoinformatika: Matematika 2, Fizika in Višja geodezija v skupnem obsegu 20 kreditnih točk; diferencialne izpite lahko opravi kot izbirne predmete v času prvostopenjskega študija ali v dodatnem premostitven- em letu; c) visokošolski strokovni študij Geodezija pred uvedbo bolonjskih študijskih programov; d) univerzitetni študijski program prve stopnje drugih študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij; e) visokošolski študijski program prve stopnje drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij; f) visokošolski strokovni študij drugih sorodnih (tehničnih in geoznanosti) študijev pred uvedbo bolonjskih študijskih programov, pri čemer se mu določi individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja ter morebitne izkušnje kandidata iz prakse, ki jih je kandidat opravil pred vpisom v magistrski študij. ▪ Pogoji za napredovanje Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti pred- pisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane up- ravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo FGG. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lah- ▪ Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS. ▪ Predmetnik 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Matematika III Geodezija v inženirstvu II 6 5 Geoinformatika II Prostorska statistika 4 4 Satelitska geodezija in navigacija Zložba in preurejanje zemljišč 4 5 Izravnalni račun III Množično vrednotenje nepremičnin 4 4 Geodetski merski sistemi Izbirni predmet II 12 8 Fizikalna geodezija Projektna naloga 20 4 Analize prostorskih podatkov Magistrsko delo 10 4 Večpredstavnostna kartografija Izbirni predmeti ECTS 7 Daljinsko zaznavanje in fotogrametrija II 8 Izbirni predmet I 7 Športna vzgoja 3 Praktikum iz prostorskega načrtovanja 4 Terensko projektno delo 4 Geoinformatika III 4 Projektno delo v kartografiji 4 Zagotavljanje kakovosti geodetske 4 izmere Optimizacija geodetskih mrež 4 Izbrana poglavja iz višje geodezije in 4 geodetske astronomije Urbanistično načrtovanje 4 Geofizika v geodeziji 4 Sodobne tehnologije daljinskega 4 zaznavanja Obdelava oblakov točk 4 ▪ Možnosti zaposlitve Pri zaposlovanju bodo imeli magistri inženirji geodezije neomejene možnosti predvsem tam, kjer potrebujejo geodetske strokovnjake s polnimi pooblastili (privatna geodetska in gradbena pod- jetja, državna uprava, svetovalna podjetja …), nekatere pa čaka tudi akademska kariera. Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost ter diplomantu omogoča nadalje- vanje študija v Evropi in zaposlitev v Evropski uniji. ▪ Več informacij https://www.fgg.uni-lj.si/studijski-programi-2-stopnje/geodezija-in-geoinformatika-ma/ Vodarstvo in okoljsko inženirstvo Magistrski študijski program druge stopnje Diplomant magistrskega študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo pridobi poglobljena temeljna znanja s področja naravoslovja, nadgrajena s temeljnimi in predvsem uporabnimi strokovnimi vodarskimi, okoljskimi in (gradbeno)tehniškimi znanji za reševanje zahtevnejših upravnih postopkov in planiranje, načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje bolj zahtevnih gradbenih inženirskih objektov s po-dročja vodarstva, okoljskega in komunalnega inženirstva. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov: MAGISTER INŽENIR OKOLJSKEGA GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA OKOLJSKEGA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. ok. grad. Število vpisnih mest 30 ▪ Temeljni cilji programa V okviru študija študent ob teoretičnih temeljnih znanjih hidrotehnike in geotehnike spozna mod- erna načela vodarstva, nadgrajena z najnovejšimi dognanji stroke na posameznih področjih okoljs- kega gradbeništva, posredovanimi na moderen način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom, terenskih delom in reševanjem problemskih nalog razvija veščine, pomembne za interdisciplinarno delo v skupini ter nastopanje pred strokovno in laično javnostjo ter se seznani z vodenjem projektov na področju okoljskega gradbeništva in še posebej projektiranja posameznih specialnih vrst objektov in ukrepov. Vsa pridobljena strokovna znanja v največji možni meri presku- si na primerih vaj in v realnih primerih uporabe, kar mu skupaj s praktičnim usposabljanjem kot izbirnim sestavnim delom študijskega programa omogoča lažjo vključitev v prakso po končanem magistrskem študiju. Hkrati je cilj programa tudi osvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija na različnih pro- gramih tretje stopnje (npr. s področja gradbeništva ali varstva okolja). ▪ Vpisni pogoji V magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) študijski program prve stopnje s področja gradbeništva; b) študijski program prve stopnje drugih strokovnih področij (npr. tehničnih, biotehničnih), če kan- didat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravl- janjem izpitov pred vpisom v magistrski študij Vodarstvo in okoljsko inženirstvo. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izo- braževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod. ▪ Pogoji za napredovanje Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti pred- pisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane up- ravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za okoljsko gradbeništvo FGG. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. ▪ Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS. ▪ Predmetnik 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Hidravlično modeliranje 8 Izbirni predmet 6 Hidrološko modeliranje 6 Modul 24 Vodovod in priprava pitne vode 8 Magistrsko delo 30 Vodenje projektov 4 Osnove prostorske sociologij 3 Izbirni predmeti ECTS Urejanje vodotokov 8 Stabilnost pobočij 4 Dreniranje in namakanje 6 Hidravlični stroji in naprave 4 Zaščita voda 4 Morje in obalni pas Vodarstvo 4 4 Geotehnika okolja Orodja za podporo odločanju 5 5 Daljinsko zaznavanje v okoljskem grad Urejanje krajine 4 - 4 beništvu Uvod v raziskovalno delo 4 Projekt iz infrastrukturnih sistemov 4 Modul - Hidrotehnika Izbrana poglavja iz matematike III 4 ECTS Ekohidrologija 4 Hidrotehnični objekti 8 Geotehnika nizkih gradenj 6 Vodnogospodarski sistemi 4 Praktično usposabljanje 6 Vodne moči 4 Programsko okolje R v vodarstvu 6 Kanalizacija in čiščenje odpadnih voda 8 Modul - Poplave in upravljanje z ECTS Modul – Okoljsko inženirstvo ECTS vodami Prostorsko planiranje in ogroženost 5 Kanalizacija in čiščenje odpadnih voda 8 pred poplavami Vodnogospodarski sistemi 4 Sociološko ekonomska ocena 5 Urejanje hudournikov in povirij ogroženosti pred poplavami 4 Matematično modeliranje okoljskih Urejanje hudournikov in povirij 4 5 procesov Numerične metode v dinamiki tekočin 6 Meteorologija 3 Okoljske tehnologije 4 ▪ Možnosti zaposlitve Pri zaposlovanju bodo imeli magistri inženirji okoljskega gradbeništva neomejene možnosti pred- vsem tam, kjer potrebujejo strokovnjake s področja vodarstva, hidrotehnike in okoljskega grad- beništva (npr. projektantska in svetovalna podjetja, državna in lokalna uprava, komunalna pod- jetja), nekatere pa čaka tudi akademska kariera. Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost ter diplomantu omogoča nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev v Evropski uniji v podjetjih, ki se ukvarjajo z okoljskim inženirstvom. ▪ Več informacij https://www.fgg.uni-lj.si/studijski-programi-2-stopnje/vodarstvo-in-okoljsko-inzenirstvo-ma/ Stavbarstvo Magistrski študijski program druge stopnje Študijski program Stavbarstvo se osredotoča na stavbe – njihovo načrtovanje, gradnjo, uporabo ter odstranitev. Velik poudarek je na načrtovanju zaščitnih konstrukcij stavbnega ovoja, ki zahteva povezo-vanje gradbene fizike z bioklimatskimi načrtovalskimi strategijami ter potrebami in zahtevami uporab-nikov stavb. S tem predstavlja stavbarstvo vezni člen med arhitekturnim in gradbeno konstrukcijskim načrtovanjem grajenega okolja. Študijski program je prilagojen potrebam in zahtevam oblikovanja bival-nega in delovnega okolja v stavbah. Pri tem je osnovno vodilo čim večja uravnovešenost med človekovim grajenim in širšim naravnim okoljem. V času študija bo študent pridobival znanja, tehnične spretnosti in inovacijske sposobnosti, ki bodo pri-pomogle k dvigu kakovosti projektov za načrtovanje izgradnje, distribucije, uporabe in odstranitve stavb. Diplomant bo pridobil znanje s področja gradbeništva in po končanem študiju znal uporabljati pridoblje-no znanje v praksi, znal se bo prilagajati novim situacijam, se odločati ter ustvarjati nove ideje. Diploman-ti bodo med drugim usposobljeni za projektiranje stavb s področja varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite ter zaščite okolja, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in ohranjanja toplote ter trajnostne rabe naravnih virov. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov: MAGISTER INŽENIR STAVBARSTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA STAVBARSTVA, z okrajšavo mag. inž. stavb. Število vpisnih mest 15 ▪ Temeljni cilji programa Cilj je usposobiti nov profil oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja, ki bo sposo- ben samostojno projektirati in izvajati manj zahtevne in enostavne stavbe ter sodelovati pri pro- jektiranju in izvajanju zahtevnih objektov v skladu s področno zakonodajo Republike Slovenije in EU (organsko povezano načrtovanje + izvedba + odstranitev). Cilj aktivnosti novega profila oblikovalca in načrtovalca bivalnega in delovnega okolja je: • izboljšanje kakovosti grajenega okolja, • izboljševanje delovanja tega okolja s ciljem zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, • usmeritev v oblikovanje takih zgradb, ki upoštevajo principe trajnostnega razvoja z ustvarjan- jem in odgovornim ravnanjem z zdravim grajenim okoljem, ki temelji na učinkoviti izrabi virov in ekoloških načelih, • pridobivanje znanja, tehničnih spretnosti in inovacijske sposobnosti za dvig kakovosti projektov za načrtovanje izvedbe, distribucije, uporabe in odstranitve ter za presojo fizične izvedljivosti, ekonomske upravičenosti in finančnih možnosti, • izpolnitev po oceni prakse najpomembnejših sposobnosti gradbenikov: sposobnost uporabe znanja v praksi, sposobnost prilagajanja novim situacijam, odločanje, osnovno obvladanje stroke, sposobnost ustvarjanja novih idej, osnovno znanje s področja gradbeništva, • oblikovanje študijskega okolja, ki bo omogočilo racionalen in učinkovit prenos znanja med uni-verzami ter med univerzo in gradbeno stroko, • organizacija študija na način, ki sledi zahtevam bolonjskega dvostopenjskega sistema. ▪ Vpisni pogoji V magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) študijski program prve stopnje s področja stavbarstva; b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 kreditnih točk po ECTS (obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študij); c) visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo, pred uvedbo bolonjskih programov; d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS (opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi Študijski odbor Oddelka za grad-beništvo UL FGG glede na manjkajoča znanja kandidata, ki jih ni pridobil pri predhodnem izo-braževanju. To velja tudi za vpis študenta iz drugih visokošolskih zavodov v Sloveniji, EU in drugod. ▪ Pogoji za napredovanje Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upra- vičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Štu- dijski odbor Oddelka za gradbeništvo FGG. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. ▪ Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS. ▪ Predmetnik 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Diferencialne enačbe in z numeričnimi 5 Energijska učinkovitost stavb 9 metodami Kakovost notranjega okolja 9 Dnevna svetloba 5 Vodno učinkovite stavbe in naselja 6 Projektiranje nosilnih konstrukcij stavb I 10 Izbirni predmet 6 Vodenje projektov 4 Brezemisijske in pametne stavbe 6 Požarna varnost v stavbah 6 Napredni elementi stavbnega ovoja 4 Praktično usposabljanje 4 Izbirni predmet 4 Projektiranje nosilnih konstrukcij 6 Magistrsko delo 16 stavb II Gradbena fizika 12 Informacijsko modeliranje stavb 4 Izbirni predmeti ECTS Izbirni predmet 4 Tehnologija instalacij 6 Informacijske in komunikacijske 6 tehnologije v grajenem okolju Športna vzgoja 3 Avtomatsko vodenje sistemov 6 Napredna gradiva 4 Inženirske lesene konstrukcije 4 Zidane konstrukcije 4 Vrednotenje nepremičnin 4 ▪ Možnosti zaposlitve Inženir stavbarstva se lahko zaposli v različnih gradbenih, arhitekturnih in inženiring podjetjih, nepremičninskih agencijah, urbanističnih podjetjih, načrtovalskih birojih, na občinah, na minis- trstvih, vladnih agencijah in zavodih kot managerji, člani nadzornih svetov ali sodni izvedenci, pa tudi na univerzi in inštitutih, ali pa se preizkusi kot samostojni podjetnik. ▪ Več informacij https://www.fgg.uni-lj.si/studijski-programi-2-stopnje/stavbarstvo-ma/ Prostorsko načrtovanje Magistrski študijski program druge stopnje Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje je organiziran v okviru študijev na UL FGG na Oddelku za geodezijo, vendar je zaradi svoje interdisciplinarne naravnanosti zanimiv tudi za diplomante prve stopnje drugih fakultet, ki se želijo usmeriti v prostorsko načrtovanje. Vpis poteka vsako drugo leto. Naslednji vpis bo za študijsko leto 2025/26. Diplomant magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje bo usposobljen za delo v interdisciplinarnih skupinah pri pripravi prostorskih aktov ter na področju načrtovanja, graditve in upravljanja prostora. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov: MAGISTER PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA oziroma MAGISTRICA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA, z okrajšavo mag. prost. načrt. Število vpisnih mest 20 ▪ Temeljni cilji programa Študij izoblikuje vrhunske strokovnjake na področjih trajnostnega prostorskega načrtovanja, regionalnega planiranja in prostorskega varstva okolja za delo na prostorskih načrtih in v sek- torskem planiranju, v upravi, razvoju, raziskovanju in pedagoškem delu. Poleg zaposlitve v gospo- darskih družbah za prostorsko načrtovanje in prostorski menedžment so večja delovna področja še državna, regionalna in občinska uprava, regionalne razvojne agencije, regionalno raziskovanje, mednarodno planiranje, umeščanje velikih projektov v prostor. Študij nadalje oblikuje strokovn- jake za posebne prostorske vede, kot so prostorsko planiranje turizma, industrije, kmetijstva in gozdarstva, lokacijske odločitve, prometno planiranje, prostorsko planiranje energetskih, vod- ooskrbnih, komunalnih, okoljevarstvenih in drugih sistemov, izobraževanje strokovnjakov za presojo vplivov na okolje in za mednarodno prostorsko načrtovanje. S študijskim programom se usposobi prostorski načrtovalec – generalist z uravnovešenimi znan- ji s področij urejanja prostora, varstva okolja, geoinformatike, urbane in regionalne geografije, prostorske zakonodaje, prostorske ekonomije, prostorske sociologije, infrastrukturnih sistemov in drugih prostorskih ved. ▪ Vpisni pogoji V magistrski študijski program Prostorsko načrtovanje se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) študijski program prve stopnje s področja proučevanja in urejanja prostora; b) visokošolski strokovni študijski program s področja proučevanja in urejanja prostora, pred uvedbo bolonjskih programov; c) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij, v obsegu 10–60 kreditnih točk po ECTS (obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študij); d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ki ob- segajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij, v obsegu 10 do 60 kreditnih točk po ECTS (opravijo pa se lahko med študijem na prvi stopnji, v programih za iz- popolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij). Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Morebitne manjkajoče vsebine kandidatom iz točk c) in d) individualno določi Študijski odbor oddelka za geodezijo. Upošteva se tudi dosežena znanja v praksi, vendar največ do 40 % ob- veznosti. ▪ Pogoji za napredovanje Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti pred- pisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in doseženih vsaj 40 kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane up- ravičene razloge. Upravičeni razlogi so določeni skladno s Statutom UL. O izjemnem vpisu odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo FGG. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS. ▪ Pogoji za dokončanje študija Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS. ▪ Predmetnik 1. letnik, obvezni 2. letnik, obvezni ECTS ECTS Stvarno pravo 3 Prostorska statistika 4 Osnove prostorske sociologije 3 Regionalno prostorsko planiranje 4 Urejanje krajine in varstvo okolja 4 Prostorska ekonomika 3 Kompozicija in oblikovanje 4 Infrastrukturni sistemi s seminarjem 10 Metodika prostorskega načrtovanja s 10 Praktično usposabljanje 6 projektnim delom Izbirni predmet 6 Izbirni predmet 6 Gospodarjenje z nepremičninami 3 Kartografska upodobitev 5 Uvod v magistrsko delo 4 delom Projektna naloga s seminarjem 10 Urbanistično načrtovanje s projektnim 6 Prostorske analize Magistrsko delo 10 4 Ruralno planiranje 5 Izbirni predmeti ECTS Katastrsko preurejanje zemljišč 4 Komunalno in stanovanjsko gospo Daljinsko zaznavanje 3 - 6 darstvo Vrednotenje nepremičnin 6 Ekonomika in organizacija geodetske 4 Pozicioniranje in zajem prostorskih 6 dejavnosti podatkov Varstveno načrtovanje 3 Urbana prenova 3 Urbanistično projektiranje 4 monokulturnih območij in območij mešane rabe Voda v načrtovanju urbanega prostora 3 ▪ Možnosti zaposlitve Prostorski načrtovalci se ukvarjajo z načrtovanjem regionalnega, mestnega in podeželskega pros- torskega razvoja in so usposobljeni za izdelavo strateških in izvedbenih prostorskih načrtov, za delo v različnih sektorjih povezanih z načrtovanjem in urejanjem prostora, v upravi, razvoju, raziskovan- ju in tudi na pedagoškem področju. Prostorski načrtovalec se lahko zaposli v različnih planersko načrtovalskih podjetjih, na občinah, na ministrstvih, vladnih agencijah in zavodih, v javni upravi pa tudi na univerzi in inštitutih. Deluje predvsem v interdisciplinarnih delovnih skupinah, pripravlja strokovne podlage in prostorske rešitve ter svetuje odločevalcem na lokalni in državni ravni. Kari- erna pot naših magistrantov je zato zelo raznolika. ▪ Več informacij https://www.fgg.uni-lj.si/studijski-programi-2-stopnje/prostorsko-nacrtovanje-ma/ IZBIRNI PREDMETI Vsem študentom drugostopenjskih študijskih programov se ponudijo tudi skupni izbirni predmeti Športna vzgoja, Študentsko tutorstvo in Projektno in izkustveno učenje 2. Študenti lahko kot izbirne izberejo tudi druge predmete sorodnih modulov in študijskih program- ov, v okviru proste izbirnosti pa do 6 ECTS poljubnih vsebin drugih študijskih programov UL FGG ali drugih članic UL. Posamezni izbirni predmeti se ne izvajajo vsako leto. Nabor predmetov, ki se bodo izvajali, določi študijski odbor pristojnega oddelka. MOŽNOSTI MEDNARODNIH IZMENJAV Program Erasmus+ CEEPUS OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI • druženja • ekskurzije • pikniki • tečaji • delavnice • brucovanja REVIJA Študentski most Študenti FGG urejajo in izdajajo revijo Študentski most. https://www.fgg.uni-lj.si/revija-most/ ŠPORTNE AKTIVNOSTI • športi z žogo • tabori, • plavanje pohodništvo • smučanje • jadranje • veslanje ORGANIZIRANOST ŠTUDENTOV Študentska organizacija – SILE FGG https://www.facebook.com/SvetFGG Študentska organizacija – SILE FGG https://www.facebook.com/silefgg https:// www.instagram. com/silefgg/ Društvo študentov geodezije Slovenije https://www.facebook.com/DRUSTVO.DSGS/ https://www.instagram.com/drustvo.dsgs/ Društvo študentov vodarstva https://www.instagram.com/drustvostudentovvodarstva/ Moji zapiski Vabimo vas, da nas spremljate preko družbenih omrežij. fgg.ul ul.fgg ulfgg ulfggyt Sedež fakultete Jamova cesta 2 p. p.p. 34 1001 Ljubljana www.fgg.uni-lj.si https://www.fgg.uni-lj.si/informacije-o-studiju/ Referat za študijske zadeve: referat@fgg.uni-lj.si Izdaja april 2025, veljavno za študijsko leto 2025/26 © UL FGG, 2025