1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJaiAJaiAJZMAJZMAJZMAJ21IAJZMAJZM' ZMAJZMAJZMA JZMA J2MA JZMA JZM AJaiAJ ZMAJZMAJZMAjaJAJZMAJZMA JZMAJZMAJZMA JZMAjaiAJ1^, ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAJ ZMAJ gld} zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 3 MAREC 1984, leto XIX Zbor delavcev 23. februrja 1984 zaradi obravnave zaključnega računa za leto 1983 TOZD Baterije je izdelala 44,6 milijona kosov baterij in 675 tisoč svetilk, kar predstavlja 23 # oz. 33 51$ povečanje v primerjavi s predhodnim letom. električne energije, ki so povzročile nenormalno visoko povpraševanje, katerega nismo uspeli v celoti izkoristiti. Izvozili smo 9,4 milijona kosov baterij in za to iztržili 1.678.000 dolarjev, kar je 13 % povečanje v primerjavi z letom 1982. Posebej pa je potrebno poudariti 57 & povečanje prodaje na konvertibilni trg, kamor smo prodali za 1.493.000 dolarjev naših izdelkov. S tem smo tudi presegli naš konvertibilni uvoz, ki je znašal I.386.000 dolarjev. Več bi lahko prodali tudi na klirinški trg, vendar za to nismo imeli razpoložljivih količin. Vrednostno predstavlja izvoz 32 % celotnega prihodka TOZD Specialne baterije in lo % v TOZD Baterije. Dobrim proizvodnim in prodajnim rezultatom pa ni sledila temu ustrezna poslovna uspešnost. Dosegli smo 962 milijonov din celotnega prihodka ali 41 % več kot preteklo leto. Zelo so se povečali materialni stroški in amortizacija, ki znašajo 625 milijonov din ali Uspešno poslovanje delovne organizacije ZMAJ v letu 1983 Rezultati gospodarjenja naše delovne organizacije v letu 1983 so izkazani v dobrih kazalcih fizične rasti proizvodnje, domače prodaje, konvertibilnega izvoza, a žal tudi nizkem ostanku dohodka za akumulacijo, ki je posledica neskladja rasti nabavnih in prodajnih cen. V preteklem letu smo dosegli zelo dobre rezultate na vseh tistih področjih, na katera smo lahko sami vplivali. Negativno so nas presenetile visoke obresti, oteženo in drago pridobivanje manjkajočih deviznih sredstev ter občasne težave z oskrbo reprodukcijskih materialov in njihova slaba kvaliteta. Proizvodnja je potekala,v skladu s povečanimi prodajnimi potrebami in sklenjenimi izvoznimi pogodbami,na zgornji meji zmogljivosti. To je ugodno vplivalo na njen obseg in povečanje tehnične produktivnosti dela, ki znaša v TOZD Baterije 6 ?! in v TOZD Specialne baterije 11 V TOZD Specialne baterije je bilo izdelanih 3,2 milijona kosov baterij, 80 tisoč kosov svetilk, 847 ton mletega MnOp za prodajo in 1.221 ton depol. paste za baterije, ki se fina-lizirajo v Ljubljani. 18 % kapacitet TOZD Baterije in 38 % kapacitet TOZD Specialne baterije je bilo namenjeno izvo- /\Z08^X Na domačem ^trgif^no prodali 37,8^ (nilijt^p. kos&n baterij in tiscčfijgpsovpdvetilk ali % ve*$ 3j?to Prej. Pri t'$£ ^e je močno izboljšal tudi j e Zmaja na domačem trgu in dosegel 45 % celotne potrošnje. Vrednostno smo dosegli 724 milijonov domače realizacije ali 35 % povečanje. Razlog za tako visoko fizično povečanje prodaje je predvsem v redukcijah Zboru delavcev so tokrat prisostvovali tudi trije predstavniki Skupščine občine Lj. - Šiška in SOZD Iskra. Levo: Kem Janez, predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra 5o % več. Tako znaša doseženi dohodek 357 Milijonov din oziroma 27 % več kot preteklo leto. Obveznosti iz dohodka so se povečale 37 #, od tega obresti celo 128 %. To je neugodno vplivalo na rast čistega dohodka, ki se je povečal za 18 % in dosegel vrednost 171 milijonov din. Ker so se osebni dohodki kljub njihovemu realnemu padcu povečali za 35 #, od tega 5,2 % za dodatno zaposlene, nam je ostalo za akumulacijo komaj 23,5 milijona din ali 18 / manj kot leto prej. Dosežena akumulacija sigurno ne ustreza vsem naporom in dosežkom proizvodnje in prodaje v preteklem letu, je pa odraz neurejenega stanja v naši družbi, na področju rasti cen surovin in končnih izdelkov. Prodajne cene naših izdelkov so se v letu 1983 povečale 19 #, cene domačih materialov od 4o do 60 %, a uvoženih surovin preko loo %. Ureditev prodajnih cen je tudi ena glavnih nalog akcijskega programa, ki naj nas privede iz težkega položaja v katerem smo se znašli z vrnitvijo prodajnih cen na stanje pred 19.12.1983. R.Č. Razrešnica in reelekcija Delavski svet delovne organizacije je 9- marca 1984 med drugim razpravljal tudi o vlogi za sporazumno prenehanje delovnega razmerja Kuhelj Tomislava, vodje tehnično razvojnega področja. Sklenjeno je bilo, da se prošnji ugodi in da imenovani prekine delovno razmerje z 31- marcem letos. Izveden bo razpisni postopek in do nastopa dela izbranega kandidata je imenovan Savič Stane, mag.kem. tehnologije kot vršilec dol- žnosti vodje tehnično razvojnega področja in sicer od 1. aprila 1984 dalje. Delegati delavskega sveta so bili na isti seji obveščeni, da bo vodji komercialnega področja Vukašinovič Milanu s 1. junijem letos potekel 4 letni mandat. Za ta namen je bil sprejet sklep, da se prične z razpisnim postopkom, imenovana pa je bila tudi razpisna komisija. V aprilu bomo volili 12.aprila 1984 bomo delavci v delovni organizaciji Iskra -Zmaj /v obeh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti/ volili: - 2 delegata v delavski svet SOZD Iskra - 2 delegata v odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra - 2 delegata v zbor interne banke SOZD Iskra - 1 delegata v odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra. V delovni skupnosti bodo delavci na isti dan volili delegate v samoupravne organe in sicer: - 7 delegatov v delavski svet delovne skupnosti - predsednika in člane v disciplinsko komisijo -7 članov, od tega dva zunanja iz liste zbora združenega dela občine Šiška - 1 člana v odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije /nadomestne volitve/. Evidentiranje možnih kandidatov bodo izvedli izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v katerih pristojnosti je tudi izvedba kandidacijskih konferenc za potrditev kandidatnih list po delih delovnega procesa. mk li ■ ^ u ■ . .H z naslovne strani Se je začelo obdobje številčnejšega odhajanja naših sodelavcev v pokoj? Sodeč po podatkih iz kadrovskega sektorja bo letos zaradi upokojitve prekinilo delovno razmerje v Zmaju nekaj več delavcev kot lani. Počasi odhaja generacija, ki na osnovi pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja polagoma dopolnjuje obvezno število delovnih oziroma starostnih let. Tako smo se v marcu poslovili od štirih, v prihodnjem glasilu pa bomo zabeležili odhod še treh sodelavk. Za naslovnico smo izbrali za nas že kar izjemen posnetek novih upokojencev. Poleg Prek Marije, Magyar Franca in Rivo Anke je na skrajni desni še Koštrica Rozalija, ki se sicer upokoji v mesecu aprilu. Več o tem na 14. strani. Rudi VAVPOTIČ, dipl. ing. elektrotehnike glavni direktor delovne organizacije ZMAJ S 1. marcem 1984 je na osnovi imenovanja s sklepom delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ z dne 21.12.1983 Hudi VAVPOTIČ prevzel dela in naloge individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja delovne organizacije ZMAJ. Da bi našega novega sodelavca kot glavnega direktorja predstavili bralcem našega glasila kar najbolj celovito, objavljamo njegove odgovore na vprašanja, ki smo jih vsebinsko oblikovali temu trenutku primerno. Nikakor pa ne moremo prezreti nekaj osnovnih podatkov iz njegovega dosedanjega dela, iz njegove bogate zakladnice 4o-letnega strokovnega in političnega delovanja. Bojen 16. aprila 1931 na Črnu- čah v delavski družini, ki je že ob začetku okupacije pričela sodelovati z NOB, je bil že z 12. leti sprejet v SKOJ, postal kurir partijskega rajona Mengeš, kasneje referent slovenske narodne pomoči in organizator mladine in po vojni sekretar SKOJ-a. Za tem je opravljal še številne druge funkcije, poleg tega pa študiral in diplomiral leta 1939 na Fakulteti za elektrotehniko. Pred tem je bil tudi predsednik zveze študentov na ljubljanski univerzi. Po študiju se je zaposlil kot šef konstrukcije v DO ELMA, nato pa opravljal različne dolžnosti, od katerih omenjamo le nekatere: - sekretar občinskega komiteja ZK Vrhnika, - direktor organizacijsko kad- rovskega sektorja v združenem podjetju Iskra Kranj, - glavni direktor DO Elma, - v tem času republiški poslanec Skupščine SHS in predsednik odbora za blagovni promet Skupščine SHS, - od 1976 do 1982 generalni direktor SOZD TEGO in podpredsednik Mestne konference SZDL Ljubljana, - do prihoda v DO Zmaj je bil direktor Centra za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka. To je le nekaj njegovih dosedanjih dolžnosti, če ne naštevamo tekoče družbeno politične aktivnosti. Hudi Vavpotič je nosilec mladinske spomenice, dveh srebrnih značk SZDL oz. OF, prejel pa je tudi medaljo zasluge za narod, orden dela I. stopnje in medaljo dela. Nekateri smo zelo ugodno ocenili vaš začetni pristop k spoznavanju naše delovne organizacije, saj ste si ogledali tovarno, bili na razgovorih ali prisostvovali kolegiju že pred nastopom mandata. Zdaj ste že polovico meseca med nami in je morda tisti prvi vtis že nekoliko zbledel. Kljub temu, postavimo kar stereotipno vprašanje, nas zanima, kakšen je bil in kakšne so vaše prve ocene do danes? £.o se odločaš za odgovorne naloge v gospodarstvu, moraš imeti pred seboj predstavo kaj boš lahko napravil v določenem okolju pri danih proizvajalnih in poslovnih sredstvih ter kadrih. Zato je nujno, da si ogledaš proizvodni program,kadre ki v njem delujejo, se seznaniš z zgodovino in perspektivo določenega podjetja za katerega se odločaš. Delo v industrijski delovni organizaciji je konkretno, včasih tudi surovo, vendar odlikovano z novo ustvarjeno vrednostjo. Ker sem v DO Zmaj šele nekaj dni, bi težko dal kakšno posebno oceno. Trdim lahko, da sem vedel zakaj sem se odločil in o tem svojega mnenja še nisem spremenil. Brez dvoma človek z leti, še posebej, če je opravljal odgovorne naloge in funkcije, izoblikuje lastno osebnost do tiste stopnje, ko zatrdno ve? kaj hoče in kaj zmore. Pri tem izstopata dve značilnosti kot sta vztrajnost in odločnost in sta izredno pomembni za uspešno izvajanje delovnih nalog. Ker pa zgledi vlečejo, je te osebne lastnosti možno z določenim vplivom prenašati na svojo delovno sredino. Za vsako vodenje delovne organizacije, posebno še v materialni proizvodnji je poznavanje delovnih in poslovnih pro-I cesov nujna. Tega se človek aa- VAVPOTIČ Rudi od 1.marca 1984 glavni direktor delovne organizacije ISKRA - Industrije baterij ZMAJ uči v praksi pri predpostavki, da ima tudi teoretično znanje. Vse to pa je lahko neučinkovito, če človek po svojem značaju ni komunikativen, vztrajen in odločen. Vsak voditelj je dolžan v sredini v kateri dela, vzpostavljati teamski način dela in izgraditi ob sebi odgovorne in delovne sodelavce. Prenašanje znanja, idej in delovnih navad na svojo delovno sredino je obveza in lastnost , katero mora imeti voditelj oblikovano. Problem za vsakega voditelja ko stopa v novo delovno sredino je v tem, da ugotovi na kakšen način bo svoje sodelavce in vse delavce v delovni organizaciji pritegnil k sodelovanju. če je cilj delovni rezultat, potem je važno da vse obrobne probleme in naloge podredimo temu cilju in se vedno vprašamo kaj od neke akcije ali konkretne naloge pričakujemo. Ne gre prezreti ugotovitve, da smo delavci Zmaja že vrsto let, dvajset in še mnogo več, poslovali kar uspešno in da so se rezultati našega dela ob koncu vsakega leta odražali v ugodni oceni. Ob tem pa moramo upoštevati delež slehernega delavca ne glede na dela in naloge, ki jih je opravljal. Vendar pa običajno trdimo, da bi se dalo še kaj več napraviti, pri čemer mislimo tudi na nosilce posameznih nalog in zadolžitev. Ker pa vemo,da imate za seboj že vrsto bogatih izkušenj, predvsem v gospodarski dejavnosti, nas zanima vaše stališče za primere neizpolnjevanja, zavlačevanja, prelaganja ali celo izmikanja dogovorjenih in sprejetih nalog za posameznika. Ko sem pregledoval bilance in finančne rezultate za nazaj za nekaj let,sem ugotovil,da ste v Zmaju vedno splavali s pozitivnimi rezultati in ne poznate izgube. To je v gospodarskem procesu lahko zelo dvorezno čeprav načelno zelo pozitivno, če ocenjujemo to iz vidika razvoja proizvodnih sredstev, naložb, programa in perspektive naše delovne orga-j nizacije pa lahko smelo trdim, da gre za prenizko stopnjo | akumulacije, ki jo terja ta proizvodni program. Akumulacijo je treba takoj podvojiti sicer bomo prišli v bodočnosti do nerešljivih zagat. Kar se tiče oblikovanja, sprejemanja, spremljanja, razvla-čevanja in izmikanja dogovorjenih nalog bi dal težko že končno mnenje, ker je stvari treba spoznati v korenine. Menim da gre tu za težke naloge, ki so bile še dokaj nepoznane po svoji teži, ko so se načrtovale. Zato tudi vseh neiz-vršenih nalog ne smemo metati v isti koš ker imajo zelo različne osnove in objektivne vzroke za nerealizacijo. Naj-preje jih je treba ugotoviti, selekcionirati nato pa jim dati v presojo do kdaj se lahko izvršijo in kdo jih bo opra- vil. Seveda brez sankcioniranja tudi tu ne gre. 0 nalogah bomo govorili več, ko jih bomo temeljito obdelali po vsebini, nosilcih, j sredstvih in terminih. Očitek | gre tu predvsem v to smer, da ! poslovna politika delovne organizacije ni opredelila prednosti nalog glede na strateško vrednost v programu delovne organizacije glede na perspektivo podjetja. Poleg tega se je šlo v naloge z zunanjimi dejavniki, ki niso bili kos nalogam v času in prostoru, tako ta odgovornost pada na tiste, ki so to tako načrtovali in nespremljali. Vse to pišem zato, da se v bodoče izognemo takim oblikam sodelovanja, ki nimajo ustreznih rešitev v praksi. Za tovarno Zmaj trdimo, da ima v svojem 61-letnem obstoju do- ----*■ (nadaljevanje s prejšnje strani) kaj dolgo in bogato zgodovino. Za starejšo smatramo obdobje od ustanovitve tovarne leta 1923 do uvedbe samoupravljanja. Od prvega delavskega sveta dalje leta 1952 smo začeli novejšo zgodovino in v tem obdobju ste šesti direktor Zmaja. Vseh teh 32 let pa starejši delavci in preko sto upokojencev kaj radi poimenujejo obdobja z mandatom posameznega direktorja, ki je tako ali drugače odtisnil svoj "pečat" v določenem času. Vsaka napoved je sicer tvegana in jo ne zahtevamo, pač ga tudi zdaj pričakujemo uspesno krmarjenje naše delovne organizacije na naslednji 4 letni poti. Zavedam se tradicije delovne organizacije Zmaj v svojem šestdesetletnem razvoju. Izkoristiti je treba pripadnost podjetju s tako tradicijo v razvojnem smislu. Ne obstajati samo na tradiciji. Z odprtimi očmi je treba gledati v svet, kaj se dogaja na tem področju v programu kar proizvajamo mi. Trditi se upam, da nismo izkoristili vseh komparativnih prednosti, ki jih je DO Zmaj imela v preteklosti v Jugoslaviji in tudi v svetu. Mednarodna menjava ni ustrezna niti po razvoju programa, niti po finančnih in ekonomskih efektih. Spoprijeti se bo treba s kruto resnico, da je svetovni trg edini realni barometer, ki bo dal oceno vašemu delu in odločitvam. Treba bo prodati veš pameti in manj materiala ter delovne sile. Izhoda ni v še večjem in večjem naprezanju fizičnih delavcev v proizvodnji, izhod je v novih proizvodnih programih, ki bodo še bolj avtomatizirani ter v pripravi dela, torej v celotni režiji. Delovni elan v poslovanju v vseh področjih ni na zavidljivi višini, zato bo z organiziranim delom treba pritegniti vse sodelavce, ki dajo lahko večje rezultate dela. Omogočiti je treba pogoje, da sodelavci ne dvomijo v sebe, da se jim okrepi volja za boljši odnos pri delu in sodelovanju. Naša hotenja so vedno usmerjena v prihodnost in tako tudi mora biti. Vsak uspeh v preteklosti pa je bila zmaga delavcev v določenem času in danih pogojih. Na prehojeno pot s težkimi in svetlimi trenutki smo ponosni, kar manifestiramo v različnih oblikah in tudi v letnem srečanju upokojencev. Kakšen je vaš odnos tudi do spoštovanja tradicije? Tradicija je moralna in materialna obveza vsake generacije. Tradicija je svetel kamen, ki hrabri in ustvarja pogoje za razvoj in napredek. UpokoT jenci in srečanje z njimi predstavlja in mora predstavljati tudi v bodoče celovito minulo delo, ki ga bodo uži- vale bodoče generacije. Srečanje ob letu in ponovno pomenek o zdravju, o problemih ki pesti starejšega človeka je I obveza, ki se ji delovna or-: ganizacija nikakor ne sme odreči. Zelo bom zadovoljen, ko se bom srečal s tistimi, ki so desetletja snovali to kar danes imamo. Čeprav je na vprašanja direktor Vavpotič dal odgovore šele nekaj dni po prihodu v ZMAJ, so po svoji vsebini znatno bogatejša, kot bi lahko pričakovali v tem času. Nesporno je iz njih zaznati mnogo delovnih izkušenj z vseh področij dela in delovanja in zato upravičeno pričakujemo, da bo v naši delovni sredini s pomočjo svojih ožjih sodelavcev začrtal takšno poslovno politiko, ki bo z uspešnimi rezultati povedla ZMAJA v novo obdobje. My Cilj nam mora biti jasen ! V sredo 14. marca letos so se sestali predsedniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naše delovne organizacije z namenom, da ob navzočnosti novega glavnega direktorja Rudi Vavpotiča ocenijo problematiko in položaj ZMAJA. Večina jih je najprej predstavila aktivnost in delovanje s svojega področja, nakar so v daljšem razgovoru namenili največ časa izhodiščem za oblikovanje ustrezne poslovne politike z osnovnim gOudarkom na izvozno - uvozni naravnanosti. Iz kritične presoje današnjega položaja je bilo slišati mnenje, da moramo menjati našo smer za nadaljno prihodnost na osnovi takšne poslovne politike, ki bo dobila tudi svojo vrednost. Cilj nam mora biti jasen, torej bo treba za pristop in izvajanje veliko doslednosti. V tem smislu pa se bo treba akcijsko naravnati prav v vseh organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Ob koncu so prisotni ugotovili še, da bi se za podobne razgovore morali sestati vsaj nekajkrat v letu. -Ur. Na proslavi 8.marca so v kulturnem delu sodelovali Oštir Suzana Resnik Renato Musič Ksenija Ališič Suzana S& p © © $ ® © © © & © © Ob 8. marcu "Predvsem bi na današnji dan, ko praznujemo praznik žena, poudaril vašo vlogo in prizadevanj e za uspešne rezultate, ki smo jih zabeležili v zadnjem letu", je začel nagovor predstavnik sindikata Ignac Strmole v TOZD Specialne baterije v četrtek 8. marca, ko so se delavke zbrale na krajši slovesnosti. Za njim je delavke pozdravil tudi direktor Jože Hren, jim čestital k prazniku, nakar so ob skromni postrežbi S preobrazbo pravosodnega sistema oziroma s procesom podružblja-nja pravosodnega sistema ter ob vedno večjem interesu delavcev, da se sporna razmerja rešujejo v okolju, kjer nastajajo, dobiva tudi sindikat posebno odgovornost, da organizira in zagotavlja pravno pomoč delavcem. Pravna pomoč, ki jo organizirajo v občinskih svetih zveze sindikatov, je le del aktivnosti pri varovanju oz. zagotavljanju samoupravnih pravic in obvezno- v jedilnici preživeli družabne trenutke. Tudi v Ljubljanskem Zmaju so delavke iz TOZD Baterije in skupnih služb prisluhnile nagovoru predsednika sindikata temeljne organizacije Jožetu Turku, v katerem je skozi zgodovinske mejnike prikazal smisel današnjega obeleževanja praznika žena. Potem pa smo spremljali priložnostni recital, ki so ga izvedli Ališič Suzana, Musič Ksenija, Oštir Suzana in Resnik Renato. Za ta dan so delavke Zmaja prejele nagelj in vrednostni bon za 7oo dinarjev. sti delavcev, težišče aktivnosti in odgovornosti je v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. S tem se tudi uveljavlja načelo, da se sporna razmerja prvenstveno rešujejo v okolju, kjer nastajajo, to je med delavci, ob stalni prisotnosti in aktivnosti izvršilnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov. Že zakon o združenem delu namenja osnovni organizaciji zve- ze sindikatov pomembne naloge, od zastopanja delavcev pri uresničevanju njihovih pravic, oblikovanja mnenj ob vsaki sporni zadevi do možnosti predlaganja postopkov za varstvo samoupravnih pravic, če se ugotovi, da je to potrebno. Takšna odgovornost osnovnih organizacij zveze sindikatov pa terja strokovno, zlasti pa družbenopolitično utemeljeno oblikovanj e mnenj, stališč ali pobud, hkrati pa kritični odnos do tistih delavcev, ki kljub nedelu uveljavljajo ali izsiljujejo neke pravice tako v TOZD kot na sodiščih združenega dela. Z doslednejšo uveljavitvijo takšne odgovornosti osnovne organizacije se spreminja tudi vloga služb pravne pomoči pri občinskih svetih. Tako so občinski sveti zveze sindikatov v Ljubljani organizirali službo pravne pomoči, ki je sestavni del delovne skupnosti ljubljanskih sindikatov. Svoje delo opravljajo enkrat tedensko na sedežih občinskih svetov zveze sindikatov in delujejo predvsem kot strokovna pomoč delavcem pri uveljavljanju samoupravnih pravic in odgovornosti, hkrati pa kot svetovalno telo za izvršne odbore osnovnih organizacij zveze sindikatov v zvezi z dajanjem mnenj o o zakonitosti postopkov, tolmačenjem samoupravnih splošnih aktov, opozorili glede bistvenih okoliščin, ki so vplivale na nastanek spornih razmerij in v zvezi z dograjevanjem samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij. TRIBUNA glasilo SZDL občine Lj. Šiška Delavci v občini Ljubijana-Šiška lahko dobijo brezplačno pravno pomoč s področja delovnih razmerij vsak četrtek od 12. do 16. ure v stavbi občinske skupščine, Trg prekomorskih brigad številka 1, soba 611 v šestem nadstropju. PRAVNA POMOČ Novost pri občinskih sindikalnih svetih 333333333333333333333533333333333333 Diplomske naloge za prakso Pod tem naslovom v DELU smo bili obveščeni, da so 1. marca letos v poslovnem centru Iskre podelili lo Iskrinih nagrad za diplomske in magistrske naloge, s katerimi je dana pobuda povezovanja študentov z Iskrinimi organizacijami združenega dela, obenem pa jih seznanjati z njihovim bodočim delom in jim omogočiti stik z raziskovalnim delom na konkretni nalogi. Na razpis so diplomanti z različnih fakultet poslali 29 diplomskih in 1 magistrsko nalogo, posebna strokovna komisija pa jih je izbrala lo, ki jih bo mogoče praktično uporabiti v proizvodnji ali poslovanju. V glasilu ISKRA od lo. marca 1984 nam je bilo predstavljenih vseh lo nagrajencev in med njimi so trije z nalogami, ki utegnejo biti za našo delovno organizacijo nadvse zanimive in koristne. Zato jih predstavimo /ponatis iz glasila ISKRA/: DOLINAR Jožica, dipl.ing., diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - kemija. Naslov naloge je Preiskave in razvoj spoja steklo-kovina za litijeve baterije. Naloga je pomemben prispevek pri osvajanju domačega spoja steklo-kovina za litijeve baterije. Projekt litijevih baterij, katerega nosilec je DO Zmaj, se izvaja v okviru strateških projektov v SOZD Iskra z naslovom Alternativni viri. Te spoje Iskra Zmaj uvaža s konvertibilnega trga /ZDA/ in predstavlja glede na končni izdelek velik strošek. Domači spoj v obsegu naloge je zadovoljivo prestal testiranje v Li-baterijah. Mentor: doc.dr. S. Pejovnik. MARKIČ Stojan, dipl.ing., diplomiral na FZE v Ljubljani. Naslov naloge je Avtomatski merilnik baterijskih celic. Delo obravnava raziskavo, razvoj in modelno izvedbo digitalnega avtomata za akvizi-cijo podatkov pri testiranju baterij. Rešitev je zasnovana za mikroračunalniško vodeni merilni sistem v vzorčni ali končni kontroli proizvodnje vseh vrst baterij in napajalnikov. Z nadaljnjimi dogradnjami ter modifikacijami je možno s tem merilnim sistemom opremiti DO Iskro-Zmaj, TOZD Napajalne naprave Novo mesto, izvedenke tudi ponuditi drugim proizvajalcem baterij. Mentor: prof. dr. Anton Jeglič. PODRŽAJ Zlatko, ing., diplomiral na Višji tehniško varnostni šoli v Ljubljani. Naslov naloge je Projekt sanacije ekoloških razmer - klimatizacija. Naloga obravnava sanacijo ekoloških razmer v i DO Iskra - Zmaj in sicer ! preureditev prezračevanja z upoštevanjem energetskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov, pri čemer je poudarek na racionalni porabi energije. Predlog sanacije služi kot osnova za projekt izvedbe sanacije. Mentorja: Jože Horvat, dipl.ing. in mgr. Jože Zupančič, dipl.ing. Da pa bi bila informacija kar najbolj celovita je treba poiskati odgovore na vprašanja, koliko je bila naša delovna organizacija vključena v oblikovanje nalog in kako in kdaj jih praktično uporabiti za vsa tri posamezna področja. Na ta vprašanja je odgovoril vodja razvojnega področja Tomislav Kuhelj. Tovarišica Dolinarjeva je na nalogi spoj steklo-kovina dosegla velik uspeh v reševanju problema baterije, ki sama po sebi še ni dorečena in v kateri manjka še veliko odgovorov. ! Za potrditev teoretskih raziskav I je Dolinarjeva izdelala tudi več | deset vzorčnih komadov spoja,ki i smo jih tudi vgradili v prototipe baterij. Vsi dosedanji testi in pregledi niso pokazali kakih posebnih pomanjkljivosti, vendar testiranje še zdaleč ni končano. Glede na zahtevano trajnost baterije se zahteva tudi trajna odpornost in stabilnost spoja, kar pa se lahko dokazuje le po staranju. Razis-! kave in razvoj spoja steklo-ko-| vina se še nadaljujejo, vendar | pomenijo rešitve Dolinarjeve i zelo solidno osnovo dela na j tem področju. Avtomatski merilnik baterijskih celic je zelo uspešna naloga, ki jo je Markič Stojan teoret- Ludvikova inovacija sko obdelal in tudi praktično sam izdelal merilnik v času opravljanja pripravniške dobe. Pri delu so strokovnjaki iz delovne organizacije Zmaj pomagali s strokovnim usmerjanjem in dajanjem sugestij. Prav zaradi praktično usmerjene in vodene naloge je merilnik takoj po izdelavi začel služiti svojemu namenu v razvojnem merilnem laboratoriju. Merilnik je sedaj stalno v uporabi, vezan za mikroprocesor Apple II, ki upravlja merilnik. Število merilnih mest za celice je prilagojeno razvojnim potrebam. Izkušnje dobljene v tej kombinaciji se obdelujejo tako, da se lahko v perspektivi uporabijo za novo avtomatsko merilnico, vodeno preko mikroprocesorja, ki bo imela več sto merilnih mest. Sanacija ekoloških razmer v delovni organizaciji Zmaj, ki jo je temeljito obdelal v svoji nalogi Podržaj Zlatko predvsem s stališča varstva pri delu že daje rezultate. Na osnovi raziskav in meritev Podržaja se je korekcija ekoloških razmer realizirala na več področjih. Glavna teža je bila usmerjena na klima naprave, ki s o v preteklosti delale veliko preglavic naši delovni organizaciji. Korekcije, ki s o bile izvršene na osnovi diplomskega dela pa so se že izkazale za uspešne in težave s klima napravami so odpravljene. Drugo področje, ki bo sanirano na osnovi diplomskega dela Podržaja je hranjenje in rokovanje s strupi. To področje je sicer že zadovoljivo rešeno,vendar se bo v bodoče za še varnejše delo uporabilo v naši delovni organizaciji nekaj predlogov iz diplomskega dela. fe V GLASILO Z javne razprave o zaključnem računu V četrtek 25. februarja smo na zboru delavcev obravnavali poročila o poslovanju v lanskem letu ter potrdili zaključni račun za leto 1983. Uvodno poročilo je podal direktor TOZD Baterije Bojan Primožič, v katerem je med drugim še posebej izpostavil lanske probleme glede oskrbovanja z reprodukcijskimi materiali, nakar je vodja plansko organizacijskega področja Rado Čope predočil celovito sliko o poslovanju delovne organizacije. Ob tem je obrazložil pozitivne in negativne pokazatelje, ki so vplivali na končne rezultate našega poslovanja. Za njim pa je vodja finančno računovodskega področja Bogdan Brezigar podal rekapitulacijo celotnega prihodka, še posebej pa omenil dosežene rezultate na področju izvoza. Sledila je javna razprava, v kateri so posamezniki postavili nekaj vprašanj in dobili odgovore. Z dvigom rok smo potrdili predlagane sklepe. Če bi hoteli oceniti kakovost zbora delavcev, in sploh če gre za tovrstno vsebino dnevnega reda, potem lahko omenimo nekatere stalne pomanjkljivosti. Tokrat jih navajamo le za razmišljanje poročevalcem in poslušalcem, da bi jih v prihodnje odpravili. Že sama razmestitev poslušalcev v naši jedilnici dela organizatorjem oziroma sklicateljem obilo preglavic in je največja gneča pri vstopnih, sicer odprtih vhodnih vratih. Nekaj jih stoji na hodniku popolnoma brezbrižnih le za število prisotnih. Slišnost je izredno slaba, zato bi morali jedilnico obvezno ozvočiti. Vse številčne podatke v samih poročilih ali ob,zaključku razporejanja za odločanje si - tudi, če jih slišimo - ni moč zapomniti. Zato bi morali, kot je bila nekoč že navada, vse pomembnejše informacije izpisati ali izrisati na večje pole papirja /panoje/ in jih izobesiti na vpogled. Vprašanje zase pa je, kako pripraviti poročila, koliko obsežna in kako jedrnata, kaj izraziteje poudariti in o čem sploh lahko odločamo, kaj pa gre za formalno potrditev. Vsekakor se bo treba potruditi, da bodo zbori delavcev dosegli v prihodnje kakovostnejšo raven. R.N. Tudi pustne šeme nekaj dajo n&se za svoj praznik. Letos sta se izmed štirih le dve ujeli za spomin Glasila združenega dela, letno 15 milijonov izvodov Novinarji in organizatorji obveščanja iz slovenskih organizacij združenega dela so se 2. in 3. marca letos zbrali v Cankarjevem domu na svojem 6. letnem srečanju. Bilo nas je preko 25o, ki smo izmenjali izkušnje pri delu, se dogovorili o aktualnih nalogah, predvsem pa možnostih za boljše informiranje delavcev v združenem delu. Prvi dan se je z nami pogovarjal sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Miha Bavnik in nas med drugim opozoril, da moramo biti pri ocenjevanju sedanjih razmer realni in konkretni. V ospredje naj postavimo ne le težave in probleme, temveč tudi pozitivne premike, saj je vrsta delovnih organizacij kljub težkim razmeram v lanskem letu dosegla svoje najboljše rezultate. Sicer pa, je poudaril v nadaljevanju, se bitka za stabilizacijo pravzaprav šele začenja in zatem nakazal vrsto usmeritev za aktivno delovanje na različnih ravneh. Po zadnjih zbranih podatkih iz predlanskega leta je v slovenskih delovnih organizacijah z več kot 100 zaposlenimi 243 delavcev, ki se ukvarjajo z obveščanjem polni delovni čas, 600 delavcev opravlja ta dela le del delovnega časa, 39 jih dela po pogodbi o delu, kar 2.250 pa se z obveščanjem ukvarja amatersko. Skoraj polovica delavcev, ki se ukvarja z obveščanjem polni delovni čas, je zaposlenih v organizacijah z več kot 2.000 zaposlenimi. Okrog 40 odstotkov temeljnih in delovnih organizacij ima tudi organizirano službo za obveščanje oz. temu podobne organe. Leta 1982 je izhajalo okrog 53° glasil slovenskih delovnih organizacij, njihova skupna letna naklada je presegla 15 milijonov izvodov. Pa še to, da je en odstotek glasil izhajal dnevno, največ - 45 odstotkov pa jih je bilo mesečnikov. V tovarni obutve PEKO Tržič preverjajo učinkovitost informacij na preprost način. Med informacije občasno zavestno podtaknejo kakšno nepopolno, po tem, koliko delavcev se zanima za manjkajoče podatke, presodijo zainteresiranost. YWmYYVYVYmYmYmYmYYVYVYYyYVYi Postavimo klicaj ! Zaradi slabe, nepopolne ali zakasnele informacije in ki sproži alarmno obliko neke aktivnosti, lahko v mesecu dni nastane zaradi nepotrebnih sestankov, ovir, padca produktivnosti ali celo zastojev večja škoda, kot bi bil letni strošek za osebni dohodek delavca, ki bi tedensko na ustrezen način skrbel za informiranje in s tem za takojšnje odgovore na aktualna vprašanja, kakršna so se postavljala v februarju in marcu letos. lUfKCi Zaskrbljujoči izostanki z dela v lanskem letu Delavci Zmaj a smo v letu 1983 izostali z dela zaradi različnih vzrokov 228.173 ur ali skoraj 24 % delovnega časa. Od tega predstavljajo izostanki zaradi letnega dopusta in državnih praznikov 52 %, dobrih 46 % boleznine in porodniški dopust, 2 % pa ostali vzroki. Vsak od nas naj bi opravil 2.192 ur ali 274 dni, od tega odštejemo v povprečju 33 dni zaradi dopustov in državnih praznikov, tako bi v povprečju vsak od nas moral delati 241 dni, dejansko pa smo bili odsotni še dodatno ~3o dni. V letu 1983 smo torej delali povprečno 211 dni, 63 dni pa smo bili odsotni z dela. Privoščili smo si še 2 dni več odsotnosti kot v letu 1982. Pa poglejmo izostanke z dela zaradi bolezni in sicer za II. polletje 1983. Zaradi bolezni,nesreče pri delu in izven dela in nege družinskega člana je vsak delavec naše delovne organizacije izostal v drugem polletju povprečno 85 ur ali lo,6 dni, vi. KAKO PODALJŠATI " življenje " BATERIJAM ? Baterije za transistorje ali igrače bodo delovale še uro ali dve, potem ko so že prenehale delovati, če jih segrejete. Ta nasvet smo prebrali na strani 60 izredne številke revije NAŠ DOM. Proizvajalci baterij pa trdijo nasprotno. Opozarjajo celo, da tak postopek lahko povzroči iztekanje ali celo eksplozijo. polletju lo,7 dni. če k temu prištejemo še odsotnost zaradi nosečnosti in poroda smo izostali 125 ur oz. 15,7 dni, v I. polletju 13,6 dni. Največ so bolovali delavci iz TOZD Baterije, ki so v II. polletju izostali kar 23.436 ur ali lo % (brez porodniške).V TOZD Specialne baterije je stanje bolj zadovoljivo, izgubljenih je bilo 1o.392 ur ali 6,99 % delovnega časa (brez porodniške), delavci v delovni skupnosti pa so izostali 4.536 ur ali 4,1 %. če pa gledamo celotno odsotnost v delovni organizaciji zaradi bolezni, nesreč in nege skupaj z nosečnostjo in porodom, dobimo doslej najvišjo odsotnost 11,35 %. V I. polletju 1983 so imeli vsi trije subjekti po 2 % porodniške, v II. polletju pa se je ta povečala v TOZD Baterije na 4 % in v delovni skupnosti na 5 %, v Šentvidu pa se je zmanjšala. Izostankov z dela v drugem polletju zaradi bolezni in porodniške je bilo največ v septembru, ko je bilo na dan bolnih kar 42 delavcev. Tu je šlo predvsem za nekajdnevno odsotnost, kar kaže na izkoriščanje bolniškega staleža, posebno ker so bili vzroki infekcijske, prehladne, prebavne, urogenitalne težave ali nedefinirane bolezni kar v 3o primerih. Za tovrstne bolezni je tudi najlaže dobiti bolniški stalež. V obeh temeljnih organizacijah je opaziti veliko odsotnost tudi v juliju, ko v primerjavi z delovno skupnostjo, ki ima dopuste pretežno v avgustu in ko bolniške skoraj ni, vse preveč delavcev poskuša umet- no podaljševati dopust, če pogledamo izostanke po grupah obolenj, so delavci v TOZD Baterije poleg nosečnosti največ izostajali zaradi nege, nesreče izven dela, splava in komplicirane nosečnosti, obolenj mišic in vezivnega tkiva ter bolezni dihal, v TOZD Šentvid je največ obolenj lokomotornega sistema in nesreč izven dela. V Specialnih baterijah so se zmanjšali izostanki z dela zaradi bolezni, pri katerih je lahko dobiti bolniško (bolezni dihal, infekcije, nedefinirane bolezni, nega). Delavci delovne skupnosti pa zaradi bolezni relativno malo izostajajo, saj gre 6o % odsotnosti na račun porodniške in komplikacij nosečnosti, nekaj pa je tudi nege. Najbolj kritični so torej izostanki v TOZD Baterije Ljubljana. Vzroki velike odsotnosti so predvsem psihološko socialne narave. Delavci, razen tistih z daljšo delovno dobo, ne čutijo prave pripadnosti kolektivu. Delovna disciplina ni najboljša, preveč je konfliktnih situacij ki zmanjšujejo zavzetost za delo. Nad podatki se lahko zamislimo in se vprašamo, ali smo res toliko bolni, da je % našega absenti-zma visoko nad slovenskim povprečjem. Vsi izostanki gredo na račun našega dohodka, zato jih mo"amo odločno zmanjšati. Za to se moramo zavzeti vsi skupaj in tudi vsak zase posebej. Zmanjšati pa moramo tudi "ne delo" med delovnim časom, kar je tudi neke vrste odsotnost. mk. (Povzeto po analizi "Izostanki z dela v letu 1983" ki jo je izdelala socialna služba). Ob dnevu žena za 8. marec smo prejeli tudi nekaj čestitk in se vsem zahvaljujemo. Še zlasti pa naši upokojenki Šujko Rezki, ki je poleg čestitke pripisala željo vsem ženam v Zmaju, da bi vsaj ta dan pozabile na vsakodnevne skrbi. Hvala za pozornost in pozdrav -Ur. Zdaj bomo pa rušili ! "Punca, še boš pisala," sem si skoraj glasno ukazala tisti dan, ko me je zajela prava evforija, črno na belem je bil objavljen moj prispevek in blaženo sem vzdihnila. Prebit je led in je konec mojega dolgega molka. Kaj kmalu zatem sem na lastna ušesa registrirala prve poskuse nekaterih radovednežev, kako ugotoviti mojo identiteto. Interesi so se počasi porazgubili na hodnike in stopnišče in tako ni nihče opazil rdečice, ki je nekajkrat preplavila moj nervozen obraz. Ni kaj reči, utrdila se bom in drugič bo moj zunanji videz že čisto lakoničen. In o čem naj danes pišem? Nema problema za probleme, bi rekel kdo. Tudi jaz tako pravim. To so čisto moje, doma pridelane potrditve - nekaterim bodi zahvaljeno. Zdaj pa k stvari. Smo v marcu in to je mesec pomladi. Zato že mislimo na zeleno naravo in pa kam bomo zahajali za konec tedna. Po glavi nam gre vikend. Tako je, pa sem se spomnila na nekaj, iz česar bi kaj lahko bilo podobno in zanimivo za vikend zgodbo. Bilo je nekoč, kot v sanjah. Na majhni vzpetini pod gozdom je stala pravljična hišica, ki daleč naokrog v tem čudovitem Gorenjskem kotu ni bilo njej enake. Še isto leto, ko sem se zaposlila v prejšnji službi, sem sklenila pol dopusta preživeti v tej idilični prirodi. Ob hišici nedaleč je žuborel studenček, na drugi strani, do bližnjih smrek pa je bilo bujno podrastje, kamor smo hodili zaradi naše naravne potrebe, velike in male, in se pridno trudili pospeševati rast še mladih smrekic. Bilo je vse naravno, samo po sebi umevno, dokler... ... dokler niso v naši okolici začeli rasti novi vikendi, v naši neposredni soseščini celi gradovi, dokler se ni začel bohotiti nečimrni standard zviška gledajočih posestnikov na nas male, ki smo na zahtevo matere narave še vedno počepali ob podrastju, na prostem pod milim nebom. Le da smo zdaj tisto stvar počenjali bolj previdno, sramežljivo, se sklanjali nižje in preplašeno kot sme gledali naokrog. Pa smo se neki dan tiste jeseni potožili tovarišu, ki ima na skrbi družbeni standard. Zamislil se je, pokimal in obljubil rešitev. Prvega vikenda naslednje pomladi sem se s kolegi iz službe udeležila tudi jaz. Čeprav smo nekaj malega že brali v naših zapisnikih s sej, smo ob hišici obstali v zadovoljstvu. Ona stvar, z izrezljanim srčkom na vratih, je bila prislonjena ob steno pod dolgim skodlastim napuščem. Skozi majčkeno okno v zidu je bilo videti gozd in podrastje, praprot in smrekice, kamor ne bo treba več hoditi, skrivaj počepati in se obnašati primitivno. Dvignili smo nenadoma kulturo vseh naših potreb, tudi fizioloških, spredaj in zadaj. Tovariša, ki je globoko prisluhnil našim težavam in željam, ki je po kratkem postopku rešil naše probleme, smo sklenili predlagati, da prejme priznanje. Kmalu pa je počilo, ne da bi se prav zavedli. Poleg vseh organov in komisij in odborov, smo imeli v naši službi še uradno skupino, ki so jo nekateri poimenovali kar po domače "rušilna skupina", ki je skrbela za vsa mogoča rušenja vsega tistega, kar je smatrala, da ni v redu. Moj spomin je obledel in mnogo tega sem pozabila, vem pa, da je tista majhna stvarca pod skodlastim napuščem in z izrezljanim srčkom na lesenih vratih nenadoma postala velik objekt, kamen spotike in nezakonita gradnja brez ustreznih soglasij in ne vem česa še. Spominjam se le, da je grmelo o nepravilnostih in kršitvah in da se je ves plaz obtožb zvalil na tovariša odgovornega. Zdaj bomo pa rušili, je bilo slišati gromovito na sami seji. Zakaj, so se drugi spraševali. Saj se ni nihče osebno okoristil in to je naša prepotrebna nuja, so ugovarjali. Ne, in ne, tovariši, zdaj bomo pa rušili. Ve se, kdo bo odgovarjal in to še krepko. Da, tovariši, tovarišice. Leto kasneje po tej eksploziji sem odšla iz službe. Do mojega odhoda še niso niš porušili, delavci so celo leto hodili na letovanje in redno uporabljali iz nuje tisto stvar z izrezljanim srčkom na lesenih vratih in se hahljali neumornemu prizadevanju skupine, ki je kar naprej in naprej zasedala, se prerekala in obtoževala in valila krivdo na odgovornega in še sto in sto drugih stvari. Čas je tekel dalje in sem pred kratkim srečala prijatelja iz prejšnje službe in namignila na tisto stvar. In tudi na tistega tožnika. Smejala sem se, ko mi je odgovoril v jeziku Janeza Svetokriškiga: "Gdu be te pogrešil, deb tebe lih ne bilu? Keb te zraven ne bilu, be bilu ravno tolku pomankanja, koker deb enu malu praha mankalu." Tako je bilo in zgodbice je konec. Nima poslanstva, lahko pa naključne prispodobe. Ker pa na ničesar ne namigujem, ostajam še vedno pustno razpoložena, pa še pomlad me že tipa okrog srca. Kliče me v naravo po spomine. Vas pozdravlja že malce senti-mentalna fcai51ea MILOVIČ Stanka, administrator v skupnih službah za nedoločen čas dne 15.2.1984 VUČKOVIČ Živoslava, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne lo.1.1984 V mesecu FEBRUARJU so bili sprejeti v delovno razmerje: BOŽIČ Breda, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.2.1984 MILIČIČ Snežana, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.2.1984 KADIČ Halida, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.2.1984 HRVAT Iris, administrator-arhivar v skupnih službah za nedoločen čas dne 1.2. 1984 PETROVIČ Liljana, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 20.2.1984 MIŠKOVIČ Radmila, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 2o.2.1984 HRIBAR Marjeta, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 24.2.1984. Delovno razmerje v mesecu FEBRUARJU je prenehalo: BELCA Samo, obratni elektrikar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne Jl.l. 1984 RIVO Anka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 29.2.1984 /upokojitev/ KORDAM Alojzija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 29-2.1984 /upokojitev/ PREK Marija, tehnični kontrolor v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 29.2.1984 MAGYAR Franc, obratni elektrikar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 29.2. 1984 /upokojitev/ JAKOMIN Marta, knjigovodja kupcev v skupnih službah za nedoločen čas dne 29.2.1984. LIČINA Hedija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 2.2.1984 HRIBAR Tatjana, proizvodna baterijska delavka v TOBD Baterije za določen čas dne 2.2.1984 HEFE Irena, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 15.2.1984 ŠKERL Elizabeta, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 15.2.1984 KADIČ Halida, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 5.2.1984 MLINARIČ Božica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 5*2.1984 KAR Nevenka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 2.2.1984 MILIČIČ Snežana, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas 6.2.1984 V sobotnem DELU od 17* marca 1984 smo iz osmrtnice zvedeli, da je umrl naš upokojenec Toni ŠKOFIČ. Upokojen je bil pred 20. leti, predtem pa 57 let zaposlen v Zmaju. Več o njem v prihodnjem glasilu, tokrat pa naše SOŽALJE njegovi ženi Savi. Tiho je odšel od nas moj dragi mož TONI ŠKOFIČ Na njegovo željo smo ga pokopali na Žalah v ožjem krogu v četrtek, 15. marca 1984 Iskrena hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin Žalujoči: žena Savi in sorodniki Ljubljana, 17. marca 1984 liilil liMIillll lil Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških žensk 80 146 Skupaj 226 TOZD Specialne baterije moških 49 žensk 95 Skupaj 137 Delovna skupnost moških 49 žensk 51 Skupaj loo Dne 29. februarja 1984 je bilo v delovni organizaciji Zmaj skupaj 465 zaposlenih, od tega 171 moških in 292 žensk. Ko smo še mladi, ko šele zremo v prihodnost in ko življenje začenja kipeti, se porajajo ideje po ustvarjalnosti in želje po izoblikovanju lastne osebnosti, tedaj se začne naše vklapljanje v redni delovni vsakdan. Polagoma se zaokrožuje leto, leta v desetletje in več. Delovna doba se prevesi čez polovico in se polni proti obveznemu izteku in tedaj se prične odštevanje. Pride čas, ko se leta razstavijo na mesece in potem na dneve in končno nastopi trenutek slovesa. Delo je dopolnjeno in treba je seči v roke. Prišel je čas zaslužene upokojitve. Upokojili so se... Prek Marija Izmed štirih sodelavcev, ki so se s 1. marcem upokojili, je po delovni dobi v Zmaju najstarejša Prek Marija. V našo tovarno je prišla že leta 1956, točneje 4. septembra in se kot delavka zaposlila v takratni ročni stiskalnici. Štiri leta kasneje je je bila dodeljena v ekipo merilk za merjenje električne napetosti baterij. Leta 1969» nekako v času formiranja tehnično operativne kontrole kakovosti, je bila začasno premeščena na de- lovno mesto merilnega laboranta in dve leti kasneje preimenovana v tekočega kontrolorja v proizvodnji. Zadnja tri leta je opravljala delo kontrolorja kvalitete vhodnih materialov, nakar se je starostno upokojila po skoraj 28 letih dela med nami. Kordon Alojzija Kordan Alojzija se je v Zmaju zaposlila lo. januarja leta 1957 in do starostne upokojitve opravljala različna dela v proizvodnji baterij. Prvih lo let je večinoma delala v naši takratni štancariji in pločevinar-ni, pretežno na velikih in malih Škarjah za rezanje pločevine in lepenke. Ko pa smo pričeli ukinjati štancarijo, je bila premeščena v oddelek za formiranje celic, kjer je prekladala ali parafinirala mošnjičke. Leta 1975 je bila premeščena k finalizaciji baterij in sicer na montažni stroj za baterije K 14, na katerem je kot nakladalka celic dočakala zasluženo upokojitev. (posnetek je izpred nekaj let ob montiranju etuijev) Rivo Anka Rivo Anka se je po 26 letih dela v Zmaju predčasno upokojila sl. marcem letos. Našemu kolektivu se je zapisala 11. avgusta 1958 in bila prvih 6 let spajalka cinkovih čaš in povezovalka baterij. Ko pa smo leta 1964 kupili stroje za od-kuhavanje členov R 12, je bila premeščena v oddelek za formiranje celic, kjer je ostala do leta 1971. Po nakupu tehnologije paperlined je bila premeščena na stroj R 12 in na katerem je pri zalivanju in pokrivanju delala do upokojitve. Zapisali smo, da je v tovarno prišla leta 1958, vendar je pred tem imela 9 mesečno prekinitev zaradi varstva otroka, sicer pa beležimo datum prihoda že 5* decembra 1951. Zato smo Rivo Anki kot jubilantki s $o letno delovno dobo v Zmaju že pred dvemi leti podelili priznanje. Magyar Franc Magyar Franc je bil od 21. avgusta 1964 do starostne upokojitve letošnjega 1. marca obratni elektrikar. Sodi med tiste redke sodelavce, ki so se praktično, Umrla je Berčan Terezija V začetku marca je umrla naša upokojenka Rezka BERČAN. Bila je naša zadnja sodelavka, ki se je upokojila v starem Zmaju na Šmartinski cesti tik pred selitvijo tovarne in sicer 31. avgusta 1978. leta. V Zmaju se je zaposlila že 1. septembra 1958 v ročni vezal-nici mošnjičkov, kasneje se je preselila na odkuhalno napravo, zadnja leta pa je delala pri hermetiziranju členov. Dvajset let je bila naša sodelavka do starostne upokojitve, ki jo je zasluženo uživala le dobrih pet let. Rezko Berčan bomo ohranili v našem spominu. s svojim delom soočali s postopnim napredkom v Zmaju, z uvajanjem novih tehničnih dosežkov in do skoraj popolne avtomatizacije proizvodnje baterij. Od prvotnih enostavnih zahtev vzdrževanja električne instalacije, svetil in spajal in podobnih opravil v pristojnosti obratnega elektrikarja, je Magyar Franc posegal v področje zahtevnih vzdrževalnih del, ki jih je narekoval čas in strojne novitete ter jih vestno in odgovorno opravljal do zadnjega delovnega dneva v tovarni Zmaj. ff Rojeni v f| Uk1”11" ,JM Jurko KONČAN Ciril NOVAK Marija VARDJAN Vida ČADEŽ Emilija PATE Vojko LUKAN Rudi VAVPOTIČ Branka CENCELJ Vladimir TELBAN Franc VEZJAK Silva PAJEK Franc PAJEK Stojan AZINOVIČ Slavica ŠRIBAR Ksenija MUSIČ Petra JOVIČ Lazar ARSENIČ Albina MRAVLJA Miran KRAŠEVEC Rado ČOPE Zagorka RISTEVSKI Anka MANDIČ Sonja ZOREC Buro DEBELEC Sabrija ŠALJA Danijela 7IDIC Filip MEDVED Vesna BIČANIN Ahmed HASANAGIČ Marko SINJUR Cvetka ROME Suzana OŠTIR Marija GNIDOVEC Gret;a BOH Edvard MANDELJ Šemsa SMAJIČ Marija STRAJNAR Mojca MANDELJ Breda BOŽIC Irena HEEE Vsem štirim, še do včeraj aktivnim sodelavcem Prek Mariji, Kordan Alojziji, Rivo Anki in Magyar Francu ob odhodu v pokoj želimo zaslužen oddih, zvrhano mero zdravja in pa, da nas še kdaj obiščejo, sicer pa vsaj ob koncu novembra na srečanju upokojencev v tovarni Zmaj. čestitamo Sodelavci I Veleslalom za ,.Prvenstvo dvorišča" V četrtek 1. marca letos je bila na Krvavcu v organizaciji TOZD Feriti veleslalomska tekma za Pokal dvorišča. Že kar tradicionalnega tekmovanja stegenskih "sosedov" so se udeležili tekmovalci iz Mikroelektronike, Keramike, Feritov, Magnetov, DSSS IEZE, Orodjarne in 13 tekmovalcev iz Zmaja. Ženske A: 2. mesto Hočevar Zvonka 4. mesto Težak Milojka 6. mesto Bedenk Irena Moški C: 2. mesto Kovačič Matjaž 8. mesto Jerman Srečko 18. mesto Kobe Peter 29. mesto Prebil Boštjan 30. mesto Perme Vinko 31. mesto Končan Jure Dekleta in fantje so tekmovali na isti slalomski progi, ki se Moški D: 8. mesto Friedrich Franc 15. mesto Perkon Iztok Moški E: 6. mesto Zaletel Peter 7. mesto Kurent Erik Od vseh naših tekmovalcev sta se najbolje uvrstila Hočevar Zvonka in Kovačič Matjaž, ki sta zasedla 2. mesto in zato prejela zasluženi medalji. Časovna stiska Ker bomo prihodnji mesec zaradi prvomajskih praznikov in dneva OF končali z delom že 26. aprila, bo za pripravo gradiva za naše glasilo nekoliko veš časovne stiske. Če želimo, da izide pravočasno, ga bo treba preje oddati v tiskarno kar pomeni, da morajo dopisniki oddati uredniku svoje članke resnično do roka, po možnosti pa preje. Pričakujemo vašo uvidevnost! Uredništvo je nekaterim zdela prekratka, drugim pretežka, saj so med vratci vijugali različni mojstri. Večini tekmovalcev je nagajala OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zasadili bomo druga drevesa gosta megla, ki se je dvignila proti koncu tekmovanja. Zato so imeli zadnji slalomisti znatno boljše pogoje. Odlično organizacijo so Feriti potrdili s prisrčno podelitvijo priznanj posameznikom in ekipam v prijetnem smučarskem popoldnevu pri Zajcu, ki je trajalo do zgodnjega večera. Prvo mesto so zasedli iz TOZD Mikroelektronika, tekmovalci delovne organizacije Zmaj pa so se ekipno uvrstili na 4. mesto /lani 2. mesto/, dočim so rezultati posameznikov naslednji: iimiumimiiniiiinmini zacinii tok Zadnji rok za oddajo , 12 j j člankov uredniku za aprilsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 20. marca V soboto 7» aprila bo v Ljubljani zopet pomladansko čiščenje. Akcija tokrat ne bo imela težišče na čiščenju okolice, temveč bolj na urejanju našega okolja. Vanjo se bomo vključili tudi delavci Zmaja in prve priprave so že stekle. Angažirali smo posebno strokovno komisijo za ekološka vprašanja, ki je po hitrem postopku ugotovila, da pred šestimi leti zasajena drevesa na Zmajevi lokaciji niso dala pričakovanih rezultatov. Zato je padla odločitev, da vsa drevesa izrujemo, na ista mesta pa zasadimo hitro rastoča, ki naj bi že čez nekaj let imela bujno košato krono. Za ta poseg smo zaprosili ustrezne strokovnjake, ki pa nam jih je uspelo angažirati zaradi širše Ljubljanske akcije le za prvo nedeljo prihodnjega meseca pod pogojem, da tudi mi organizirano sodelujemo in s tem polepšamo videz okrog Zmajevih objektov. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 fifimzsiiTitTinrr GROSUPLJE p. e.