DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Ishaja vsak Četrtek pop.; v »luiaiu praunlkn ton popre! — Uredništvo: LJublfana, Mikluil-(eva c. — Nefrankirana pisma se ne spre|em«|o
Poiamezna Številka Din t-5o — Cena: ata 1 mesec Din S1*, *a Četrt leta Din 15*-( eh pol leta Din 5o -; n Inozemstvo Din 7-- (mesetno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo Delavska zbornica, MlkloilCeva cesta 22,1. nad. Telefon 2205. Slev. Čekovnega raCuna 14.000
S 7 w	9a v * o §
Ucenik ztvt!
Učimo se!
lu ko je sobota minila, so Marija j Magdalena in Marija Jakopova in Saloma kupile dišav, da bi prišle in mazilile Jezusa... In so rekle med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba? In ko so se ozrle, so videle, da je kamen že odvaljen Bil je namreč silno velik. In so šle v grob in so videle mladeniča sedečega na desni, ogrnjenega z belini oblačilom in so ostrmele.
On pa jim reče: Nikar se ne ustrašile! Jezusa iščete, Nazareškega, Križanega. Vstal je, ni ga tukaj...
Vstal je. Ta blagovest je donela prvo velikonočno jutro po Jeruzalemu kot znanilka veselja učencem, pobožnim ženam, zlasti pa apostolom, kateri so še trpeli pod težo dogodkov velikega tedna.
Vstal je! je udarjalo na ušesa pismoukom, farizejem in vsemu judovskemu ljudstvu. In njihove duše so vztrepetale. Kajti zvoki: Njegova kri naj pride nad nas in naše otroke so še brneli po zraku.
Vstal je! Tudi Kirni jan. Grk in vsi drugi narodi so obstali in poslušali. Vsi ti, ki so bili priča ponižanja, sramotenja in smiti Križanega. In so slutili da se je zgodilo nekaj silnega, nekaj usode-polnega.
Čudna je bila smrt Gospodova. Še nobeden človek ni šel v tako smrt. Zapuščen, brez moči, kakor izvržek človeštva. V toku človeške zgodovine so darovali milijoni svoje življenje. V svetovni vojni so umirali ljudje zn prazen fantom. Toda vsi so bili obdani z vencem junaštva.
Kristus nič od tega. Zasmehovan in zaničevan do zadnjega izdiha, brez sledu junaštva«, brez notranjega upiranja. Izročil se je popolnoma sebe vsega, daroval se je, popolnoma se je predal volji Očeta, še celo svojo dušno zapuščenost je daroval Očetu. V Njem je delovala le brezmejna ljubezen. Zato je bila smrt Gospodova pečat vstajenja. Zato je vedno vse, kar se je zgodilo za človeštvo odločilnega, velikega, v zvezi s Kristusom. Zato so se, se in se bodo ločili duhovi ob tem ogelnem kamnu. Največji dogodki v zgodovini človeštva so se izvršili in se izvršujejo zato, da bi postavili človeštvo v luč Kristusa križanega.
Tudi današnja doba spričuje to. Če je današnja družba bolna, je bolna popolnoma iz istih vzrokov, kakor približno pred 2000 leti. Namreč, ker ne dela tega, kar je storil. On. Družba nosi njegovo ime, noče se pa ukloniti njegovemu duhu, njegovi požrtvovalnosti. Kateri izmed teh, ki pravijo, da verujejo vanj, bi šel v resnici z Njim v ječo? Kateri izmed njih bi hotel biti z Njim bičan? Hotel križ nositi in biti celo križan? Ali ni usodepolno, da kažejo več požrtvovalnosti in se obdajajo s slovesom mučeništva laki, ki nočejo poznati Kristusa, kakor pa tisti, ki pravijo, da so njegovi učenci?
Ali smo sposobni, da znamo prav ceniti pomen in bistvo smrti in vstajenja Gospodovega? Namreč, da črpamo iz tega bistva tisto silo, tisto moč, ki nam je potrebna, da usmerimo naš čas k vstajenju, in sicer k resničnemu vstajenju.
Največje zlo današnje dobe je, da je človeštvo ta ko rekoč izkoreninjeno od krščanstva. Našemu delovanju manjka zaradi tega tista udarna in neupogljiva sila, ki izvira in vre naravnost iz korenine. Nam vsem skupaj manjka istotako lista živa, žrtev polna in neusahljiva vera, ki dobiva svoj življenjski sok naravnost iz korenine. Zaradi tega je današnji svet v stanju umiranja. Naša kultura ni nič manj gnila, kakor je bila gnila kultura farizejev in pismoukov.
Človeštvo naše dobe je propalo in
je prenasičeno od hipercivilizacije kakor takratni Rim, svetovni gospodovalec. Kakor takrat, tako stavlja tudi danes človeštvo isto vprašanje: Kaj je resnica? Kje je resnica? Ali je sploh resnica?
In vendar. Kakor takrat, tako se tudi danes oznanjuje vesela vest: Vstal je! Učenik živi!
In kljub temu ni Kristusa v tej družili. Milijoni človeštva naravnost umirajo gladu in bede. Milijoni izžemanih odpadajo od Kristusa smradi obupa. Človeštvo umira. Celo lahko trdimo: Človeštvo sedanja družba naravnost mori. V današnjih družabnih razmerah je toliko otrok umorjenih že v telesu mater, umor se viši v takem obsegu, da je moritev betlehemskih otrok !e majhna in neznatna prispodoba. Koliko mater rodi v barakah in hlevih in nima niti koščka k-ruha za svojo deco.
Knez sveta Antikrist vlada. Zlato tele so postavili v naše gospodarstvo, kul-* turo, še celo pred najsvetejšimi rečmi se često ne ustavi.
V tem vpitju in vrišču po zlatu, po dobrinah tega sveta zamrje nauk Gospodov, ko uči, da sm/Wfljemu storili, kar smo storili enemu izmed malih. Njegov nauk o bratski ljubezni je udušen po geslih kneza sveta. V tej družbi so najmanjši vedno zadnji, dočim bi morali biti pivi. Kakšno vrednost naf bi imel še človek v očeh privrženca kneza tega sveta, ki pozna samo en inteies, in sicer interes obresti in dividend.
Kljub temu pa še vedno doni vesela velikonočna pesem. Učenik je vstal! Živi!
Ker vemo, da Kristus živi, verujemo tudi na Veliko noč človeštva. Mora priti in bo prišel čas, ko bo človeštvo zopet upoštevalo naravne in nravne zakone. Ko bo človek po svojem bližnjem upoštevan le pod vidikom nauka Učenikovega. Mora priti doba, ko bo vladal med Človeštvom mir in ko bo poznalo človeštvo le eno tekmovanje, namreč tekmovanje za izpopolnitev družbe. V to trdno verujemo. In naša vera ne bo osramočena, ker izvira iz Kristusa. Verujemo pa tudi to, da to vstajenje pripravlja in da ga bo dokončalo delovno ljudstvo, zlasti pa najbednejši med tem — to je proletarijat. Proletai ijal trpi, silno trpi. Brezdomovinec in brez premoženja je. Kakor Kristus, ki ni imel, kamor bi položil glavo. Proletarijat gre sicer na prvi pogled pota, ki se križajo z naukom Kristusa. Toda v tem trpljenju, v tem klavnem jagnjetu na žrtveniku sedanje družbe je toliko očiščevalne sile, blagoslovljene po Kristusu, da daje edino trpljenje garancijo za posebno misijo pro-letarijata. Za posebno poslanstvo! Kajti ko bo proletarijat vstal, Im; odrešil sebe, vso človeško družbo in vse človeštvo. Ileven in brezpraven proletarijat mora postati izvrševalec Kristusovega nauka.
Vemo, da je taka pot težka. Da pelje taka pot čez Golgato. Vemo, da morajo biti med proletarijatom in med delovnim ljudstvom taki značaji, kateri so pripravljeni žrtvovati najdražje za to vstajenje. Zato je potrebna vzgoja. To vzgojo bodo mogli izvrševati in voditi pa zopet le taki voditelji, ki bodo natanko doumeli skrivnost trpljenja in vstajenja.
Tudi naš pokret zovisi od tega. Če bomo imeli voditelje in člane, kateri imajo v sebi to silo, resnično silo križa, potem ne poznamo bojazni za Vstajenje proletarijata in delovnega ljudstva in z njim celotnega človeštva. Potem vemo, da bo vstalo človeštvo iz današnje smrti in današnjega opustošenja in propadanja. Potem vemo, da bo prišel čas, ko bomo mogli doumevati v celem bistvu Golgoto Gospodovo, pa tudi velikonočno veselo blagovest — Učenik živi!
1.	april je važen datum v našem po-kretu. S tem dnem bo prejemal namreč vsak organiziran viničar tedensko Delavsko Pravico*. Na prvi pogled je to dejstvo nekaj vsakdanjega. Pa ni tako. Ne gre namreč za to, če bomo prodali nekaj izvodov »Del. Pravice« več ali manj. Največji pomen, da, naravnost neprecenljiv pomen leži v moralni vrednosti tega dejstva.
Vsi vemo, da so viničarji najbolj reven del proletarijata. Njihov dnevni zaslužek v pretežni večini ni niti tolik, kolikor znaša enourna plača bolje plačanega profesionista. Z uto je vse to, kar doprinašajo za organizacijo v resnici velika žrtev. Če so se odločili še za na-daljno žrtev, so imeli gotovo zelo tehten vzrok. In ta vzrok je: Vedo, da so brez
organizacije ničle. Da so brez organizacije podobni vejici, s katero se poljubno igra razburkana voda. Imajo pravi pojem o skupni borbi, pa tudi o skupnih žrtvah.
■P;i saj uvidevajo to tudi drugi poklici, ki imajo boljše zaslužke. Pa se kljub temu ne odločijo, kljub temu se izgovarjajo, da so prispevki za organizacijo zanje odločilnega eksistenčnega pomena. Zakaj? Manjka jim notranje moralne sile, ki je pripravljena na težke borbe, pa tudi na težke žrtve.
Tovariši viničarji naj nam bodo v zgled. Zavedajmo se, da bi že davno zmagali med delavstvom, ko bi bili vsi naši člani in somišljeniki takega duha, kakor so viničarji;
Kristus je vstal!
Blagoslovljeno Veliko not
vsem sobojevnikom in sobojevnicam; vsem somišl/enikcm in somišl/enicam; vsem naročnikom m harocnicam '"Delavske Pravice- želi:
Jugoslovanska strokovna zveza Centrala Krekovih družin Uredništvo in uprava Deiavske Pravice
Pospeševanje narod, gospodarstva
Nedavno je bila v raznih listih objavljena notica, da je Društvo bančnih in denarnih zavodov sklicalo važno sejo, čije glavni predmet je bilo razpravljanje in sklepanje o regulaciji obrestne mere. Pri tej seji je bil soglasno sprejet sklep, da se zniža obrestna mera za hranilne vloge za pol odstotka.
V resnici je foil tak sklep popolnoma na mestu in ga mora odobravati vsakdo, ki ima vsaj nekoliko vpogleda v današnje gospodarske razmere in ki ima vsaj nekoliko socialnega čuta.
Poudarjati pa moramo, da ni bilo k navedenemu, soglasno sprejetemu sklepu nikakega predloga in tudi ne sklepa, da bi se obenem znižala tudi obrestna mera za posojila in kredite pri bankah in priviligiranih denarnih zavodih, ki — kakor znano - postopajo s svojimi dolž-
niki približno tako, kakor so svojca« iz gole ljubezni do bližnjega razni oderuhi uničevali gospodarstvo svojih dolžnikov.
V očigled temu je imel ta sklep, edino le namen, da bi prišli posamezni denarni zavodi (ali boljše izraženo: njihovi člani upravnih odborov in drugi pri-smoljenci, ali po domače koritarji) do še večjega dobička. Pod zvenečo krilatico, da je ta sklep velike važnosti za prospeh narodnega gospodarstva, se v resnici skriva divja požrešnost nekaterih priviligirancev, ki niso in gotovo tudi ne bodo ničesar prispevali za prospeh narodnega gospodarstva.
Naš narod je danes obubožan do skrajnosti. Pojdite med delavce in kmete, kjer bodete videli vso revščino naroda. Motite se, če mislite, da predstavljate kot mogotci narod.
Rudarji m brezposelno zavarovanje
Rudarji so zahtevali že več let, da se naj tudi zanje izvede brezposelno zavarovanje. Vsaj v takem obsegu, kakor za ostalo delavstvo. Dolgo ni bilo odziva. Zadnja konferenca, ki se je vršila dne 27. marca 1931 v Belgradu pod vodstvom zastopnika ministrstva za šume in rude, je pa vendar imela pozitiven uspeh.
Zastopnik ministrstva je namreč obljubil, da bo izdal odlok, da se izvede brezposelno zavarovanje za rudarje že z aprilom t. I. Prispevki bodo isti kakor
za ostalo delavstvo. Prispevali pa bodo podjetniki polovico, rudarji pa polovico. Zavarovanje bodo izvajale krajevne bratovske skladnice, vrhovno nadzorstvo pa bodo vodile glavne bratovske skladnice.
V dravski banovini se bo s tem letos zbralo ca. 360.000 Din. Sicer ni veliko. Vendar je uspeh v tem, da se je zavarovanje za brezposelnost za rudarje že sploh izvedlo. Za zboljšanje tega zavarovanja se pa bodo morali rudarji boriti skupno ramo ob rami z ostalim delavstvom.
Tovariš! Narod
99
Ogenj"
glasilo Krščanske delavske mladine. Razpravlja po.jubno o vseh socialnih vprašanjih. Izhaja mesečno Letna naročnina 32 Din. Naroča se pri upravi „Ognja“> Ljubljana, Delavska zbornica.
Poročita z delavskih bojišč
Jugoslovanska s
Železničarski vestn k
Vesele velikonočne praznike želi v .sem svo jim članom »Prometna Zveza!«
«
Letni dopusti delavcev po § 49. pravilnika o pomožnem osobjo.
V prvi mairčevi Številki I. 1. smo poročali o dopustih železitiSkili uslužbencev. Pi*i iletnfli dopustih delavfeeV v smislu Benu 40. pravilnika o pomožnem osebju 9e je vrinila neljuba pomota, .mesto do je pisano od, kar je napačno.
Po omenjenem členu imajo stalni delavci pravico do letnega dopusta s pripadajočo ^nevuico za delavne dni in sicer do 10 lel neprekinjene službe pri prometnih napravah 10 dn.“i, do 20 let take službe 15 dni in preko 20 let neprekinjene službe 20 dni.
Sporočamo to članstvu, da ne bi kdo pomislil, da .je mogoče v tej zadevi izšla kaka nova določba.
Iz okrožnic!
Pojasnilo k § i) točki 5 (neprekinjena služba) pravilnika o voznih olajšavah.
Glavno ravnateljstvo je izdalo h gornjemu paragrafu glede neprekinjene službe za dosego veznih legitimacij: naslednje izjasnilo:
»Na vprašanje posameznih ravnateljstev v koliko se tičejo določbe § 9 točka 5 pravilnika o voznih olajšavah obrtnikov, pisarniških dnevnicarjev, ki vrše službo slug, in navadnih fizičnih delavcev, se daje naslednje pojasnilo:
1. Po omenjeni določbi dobijo navedeni uslužbenci pravico do oplatnicene (ukori-dene) legitimacije po treh letih neprekinjene službe pri državnih prometnih napravah. S lo določbo se je hotelo povdariti, da se pred lem časom oplatničena (ukori-čena) legitimacija, ne »me izdati in da se prejšnja služba ne uračunava v zahtevan tri letni čas službe onim uslužbencem, ki so prekinili službo prostovoljno ali radi kazni. Nasprotno se pa 'uslužbencem, ki so prekinili službo radi cdsluženja svojega vojaškega roka analogno določbi čl. 20 pravilnika o pomožnem osobju mora računati služba pred odhodom v vojaško službo v čas, ki se zahteva za dosego pravice na oplatničeno (ukoričeno) legitimacijo, ako se tik uslužbenec vrne na delo najkesneje 1ri mesece po odslužen ju vojaškega roka.
2. Stalnost ni pogoj za dosego pravice na oplatničeno (ukoričeno) legitimacijo. Radi tega imajo tudi obrtniki, ki Se niso regulirali vojaške dolžnosti in vsled tega ne morejo postati stalni, pa imajo že tri leta neprekinjene -službe pni državnih prometnih napravah, pravico na oplatničeno (mko-ričeno) legitimacijo.
3. Delavcem, ki so bili učenci železniške obrtne šole, se čas šolanja v tej šoli ne računa v predpisan triletni čas, ker se delavec v smislu pravilnika o voznih olajšavah smatra kot železniški uslužbenec šele od dneva, ko je kot tak sprejet v službo, t. j. po e veni. dovršen ju železniške obrtne šole. Od tega se mu mora tudi računati omenjeni triletni čas službovanja.
Poziv k pravočasni prijavi k strokovnemu izpitu za stalnost.
Opozarjamo vse službene edinioe, da prijavijo k polaganju strokovnega izpita, ki je potreben za dosego stalnosti, najkasneje
Fese:
„Da se resnica prav spozna..
(Trije članki Manchester Guardiana«.)
Tudi ne drži trditev, da S. R. izvaža žito na škodo domačega prebivalstva. Količina žita, ki se bo izvozila to leto (1 'A milj. ton) je samo malenkost v primeri s celotno produkcijo. Leta 1927-/28. je vsa žetev v S. R. znašala 72,000.000 ton, 1928./29.: 73 milj. ton, a 1929./30. 88 milj. ton. Torej je produkcija v tem letu narastla za 15%. Ce predpostavimo, da bi se letos izvozila četrtina ali petina tega, še vendar ostane doistii za domače potrebe (faktično so izvozili le petino!).«
Kar se tiče političnih motivov, ki jih zasleduje S. R. pri dumpingu, je naglasiil sovjetski konzul, da te vesti potekajo od ruskih emigrantov in njihovih udru-ženj v Parizu, Iki hočejo Rusijo trgovsko izolirati in tako zrufiiti sovjetski režim. Ali Rusija se ekonomsko in finančno vedno bolj dviga. Njen izvoz se veča in omogoča uvoz strojev in drugih produktov. ki so potrebni za petletko (rubelj na zapadlih borzah ne notira, zato morajo sovjeti plačevati vsa naročila z devizami. kli jih dobe za svoje produkte!).
Opomba uredništva. S tem, da priobčujemo članek tovariša Fese, še ni rečeno, da se z vsem strinjamo. Je pa ta problem zelo važen in ne bo škodovalo, če ga obdelamo iz več vidikov.
rokovna zvem
do I. maja 1931, vse one uslužbence, ki pridejo v letošnjem julijskem terminu vpoštev za stalnost oziroma one uslužbence, katerim je bil rok vsled nepoloženega strokovnega izpita v mesecu januarju podaljšan.
Osrednji odbor. Občni zbor osrednjega odbora Prometne zveze železničarjev .Jugoslavije se bo yrS.il y nedeljo dne 12. aprila v spodnjih prostorih hotela Miklič s sledečim dnevnim redom:	I.	Pitanje	zapisnika
lanskega občnega zbora; 2. poročilo predsedstva; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; o. porodilo nadzornega odbora; fi. volitev novega odbora; 7. event. predlogi; 8. slučajnosti. Vse skupine 'in plačil n ice pozivamo, da pošljejo delegate, ki se morajo i/Jkazati s potrebnimi pooblastili. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor po 30 članov zastopa. Event. samostojne predloge je staviti v smislu pravil vsaj 5 dni pred občnim zborom predsedstvu 1*. z. V slučaju nezadostne udeležbe -se bo vrši! občni zbor pol ure kasneje in je sklepčen ob vsakem številu delegatov.	Osrednji odbor.
Strokovni izpiti za dosego stalnosti. Direkcija je odredila, da sme šel slanice predlagati le take uslužbence za izpit, ki jamčijo po svoji šolski izobrazbi in umski zmožnosti, da bodo uspešno in pravečnsno napravili izpite.
V Trebnjem pa je nastavljen za honorarnega zdravnika za železničarje g. dr. Ciril Dereani.
Vozne olajšave in zloraba legitimacije.
Glavno ravnateljstvo drž. železnic je izdalo zelo stroga navodila, kako se naj postopa z dotičnimi uslužbenci, ki bodo zlorabljali legitimacije za vozne olajšave. Železniško osebje mora najstrožje kontrolirati take potnike, potnika s tujo legitimacijo naj se izroči sodišču, poleg tega. mora plačali tarifno kazen. Železniška uslužbenca se pa kaznuje s tem, da se uvede proti njemu disciplinarno postopanje, obenem se mu odvzame legitimacija za 10 let. Torej kazen doleti vse udeJežnike pri zlorabi. Zato — pamet!
Viničarji
Svetinje. Po rani sv. maši se je vršil
29.	marca občni zbor naše skupine. Poročila o delovanju odbora so bila sprejeta. Izvoljeni so bili: tov. Jurinec Matija, predsednik, Crni-lec Jožef, podpredsednik, Herga Avgust, tajnik, Kovačič Martin, blagajnik in Miško Jožef, gospodar. Namestniki: Miško Franc, šek Matija in škrjanec Alojzij. V nadzorstvo: Majerič Franc, Vajda Alojz in Šterman Ivan. Težko stališče imamo, predvsem za razmah organizacije. Svelinjska župnija je v pretežni večini viničarska, pa radi nezavednosti viničarjev nas skoraj nič ni videti nikjer. Tovariši! Mi pa vztrajajmo, klubujmo, ker naš čas sigurno pride. Pridobivajmo novih članov!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Na cvetno nedeljo po večernicah se je v nabito polni društveni dvorani vršil občni zbor naše skupine. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva so bila sprejeta in izvoljen ponovno dosedanji odbor: tov. Rozman Peter, Plohl Vinc., Kosič Janez, Tomažič Franc in Plohl Franc. Namestniki: Rozman Martin, Viher Jurij, Zemljič Andrej in Filipič Ivan. V nadzorstvo: Plohl Alojz, Matjaškovič Lovro in Lašič Jožef. Po občnem zboru se je vršilo skioptično predavanje »Potovanje po Palestini«. Naša skupina je po svojem delovanju gotovo ena izmed prvih. Vendar pa je še med
tsiti ljudje, ki so prej predbacivati S. H., da pod sovjetskim režimom ni sposobna, da postane znova žitnica Evrope, ji zdaj predbacivajo hiperpro-dukcijo. Na temelju petletke je S. R. postavila svoje poljedelstvo na novo bazo velikih državnih kolektivnih podjetij, kjer obratujejo najmodernejši stroji (vsakih 6 minut se v S. R. izdela en traktor, njih število že presega ono v USA!) in ona je še danes v stanju, da ponovno postane žitnica Evrope. Obtožbe, da S. K. zasleduje pri tem politične cilje, imajo edini namen, da ovirajo uspešno izvedbo ekonomskega petletnega načrta. Sokol ni ko v je končal s teni, da je naglasil koristi, katere ima zapad od ruskega izvoza. Rrez njega S. R- ne more importirati, to pa bi bilo v škodo svetovne trgovine in današnja kriza in brezposelnost industrijskih dežel bi se s tern samo še povečala. — J. Lloyd zaključuje gornjo vest z bojaznijo, da je vsled gornje pogodbe izgubljenih letno za Jugoslavijo 40—50 milj. dinarjev, za katere je Jugoslavija izvažala v Anglijo, da bo vsled tega skonkurirana na tržiščih v Palestini, Turčiji, Egiptu in Grčiji, kar bo le povedalo lesno krizo in brezposelnost!
Lastnik istega »C. S. B. Go.« g. Lip-rnan Seliacht, ki zapoveduje 150 najmočnejšim angl. lesnih firmam, je malo prej prepotoval S. R., da si je pripravil pot za gornjo pogodbo. Na povratku je 14. nov. v Rigi podal reporterju nekega lista sledeče zanimivosti:
nami precej neorganiziranih, kar pa gotovo ne koristi niti njim saniiin, še manj pa ne organizaciji. V slogi je moč! Kdor ni z nami, je proti nam. Ni to pošteno, še manj pa tovariško, če se v organizacijo zateče le tedaj, ko mu postaja sila, kadar pa te ni, pa tudi v organizaciji ga ni.
Ljutomer. Velevinogradnik g. Al. Krajnc je izplačal vse v redu in brez najmanjšega spora svojemu viničarju Rajhu Ivanu nagrado 1000 Din skupno za dve leti od petih oralov vinograda. Tako je pravično, je po viničarskem redu in bi naj služilo za zgled tudi marsikaterim našim vinogradnikom. Pravičnega delodajalca, kateri prizna in takoj da delavcu, kar mu gre, bo tudi vsak delavec rad pohvalil. Dober in pravičen vinogradnik bo imel tudi vedno stalnega viničarja. Kjer pa gospodar z viničarjem saino špekulira, tam tudi viničar drugače ne more. — Neki oskrbnik v okolici se zelo prizadeva in jezik brusi, da bi viničarjem zaslužek znižali vsepovsod. Nič mu ni prav; viničarski red ga jezi, najbolj napoti pa mu je seveda ta prekleta organizacija. Intrigira, kjer more. Če je kriza, naj bo za vsakega, ne samo za delavca. Storite po zgledu oskrbnikov in delavskih nadzornikov v Nemčiji. Tam delajo vsi vzporedno z delavci in so zato napram delavcem vse drugačni kot pri nas. Delo je vir blagostanja, brezdelje in razne lumparije pa blagostanje uničujejo in povzročajo danes tudi precejšnji de! moralne in gospodarske krize.
Rudarji.
Hrastnik. Preteklo nedeljo je imel tov. Križnik iz Trbovelj za novo izvoljeni odbor odsekovne skupine enodneven poslovni tečaj, katerega se je udeležilo osem delavcev-odbor-nikov. V gostilni g. K. Soger so poskusili srečo z narodnim socializmom. Neki romarji, ki so včasih simpatizirali z Moskvo, so prišli kot spokorjeni grešniki oznanjati nar. soc. ideologijo. — Pred osmimi leti so že pri nas to skupino ustanovili, pa je bila le bolj na papirju. Radovedni smo, kako bo s sedanjo.
Kočevje. Tukajšnja skupina je imela v nedeljo dne 29. marca občni zbor. Udeležba Od strani članov je bila naravnost vzorna. Občni zbor je otvoril tovariš Andrej St m m a ter podal tudi predsedniško poročilo. Za njim pa ostali funkcijoiiarji.
Na občnem zboru je poročal zastopnik centrale tov. Marinček o gosp. položaju rudarjev, o brezposelnem in ostalem Socialnem zavarovanju. Dokazal je, da bo rudarsko in sploh delavsko vprašanje takrat povoijuo rešeno. ko ga bodo reševali tudi rudarji kol popolnoma enakopraven faktor v gospodarstvu in družbi. To bo pa takrat, ko bo vsaj 90% rudarjev organiziranih.
Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni za voditelje v bodočem letu sledeči tovariši: Andrej Struna, preds., Jernej Hren, podpreds., Franc Kužnik, tajnik, Ivan Pufre, blag.; Jože Cencič, gospodar. Namestniki: Valentin štrukelj, Jože Kužnik, Ivan Ta-ler. Nadzorstvo: Stanko Punčuh, Iv. Drobnič.
Občni zbor je pozdravil tudi lov. Kovačič v imenu kršč. železničarjev iu bodril tovariše za skupno delo.
Kovinarji
Jesenice. Mesec marec je minul, pa smo še vedno sredi težkega boja za 'košček kruha, katerega kapital v svoji grabežljivosti trga od naših ust. V začetku smo imeli upanje, da bo zadeva kmalu končana, sedaj se pa vleče že mesece. Vodstvo ravna po določenem načrtu. Nov delovni red in novo pogodbo je pustilo ob strani in s.e spravilo nad
> Vzrok katastrofalnega padca cen je v hjperprodukciji. Angleški uvozniki razpolagajo letno z 1,000.000 ton zaloge raznega lesa ... Lani so hoteli sovjeti prodati Angliji 800.00 Ion standarda in ker ni prišlo do pogodbe, so znižali cene, zavojevali trg in povzročili padec cen na lesnih tržiščih. Tudi preds to ječa pogodba 600.000 ton standarda ne bo znatno zboljšala trga. Trgovci sami naj bodo oprezni in naj ne večajo zalog, ker v doglednem času ni upati na dvig cen.
Vsa ruska produkcija je organizirana in specificirana po dimenzijah, prikladnih za izvoz. S. R. je v zadnjem času skonstruirala več velikih strojnih žag in skopo bo dogotovljena velika žaga. ki 1k> stala 1,000.000 funtov šterlingov (to je 275.000.000 Din), katera dosedaj nima v celi svet. lesni industriji na svetu para* .
Tudi je g. Schaht izjavil, da je srečal v Moskvi reprezentante neiniške celu-loidne industrije, ki so že lani kupili od S. R. velike količine lesa, ki sklepajo novo pogodbo o velikanskih množinah celuloidnega lesa (prosto po »Lloydu in po La France forestiere et in d...
30.	dec. 1930).
Sicer so pa za jugoslovanski lesni Irg pogubonosni popolnoma drugi faktorji. Tudi te navaja >J. I.lnyd z dne ‘.>6. nov. 1930:
Kriza lesne trgovine ni osamljen pojav v svet. gospodarstvu, temveč posledica dogodkov, ki so se zgodili v svet. gospodarstvu od jeseni lanskega leta do danes. Karakterističen in najpogubonos-
akordiran.je dela. Pri leni imajo pa samo namen, kako bi čim več izstisnili iz delavca pri zmanjšani plači. Pri tej taktiki borbe igra vlogo le svinčnik. Zalo so akordne postavke v nekaterih predmetih take, da bi bila izpremenjeiia sedanju burnost v gorje.
Nekateri obratovodje so hoteli že z, mesecem .marcem uvesti nove akordne postavke. I oda radi c n o d us nega odpora vseg:i delavstva je vodstvo pristati o na razgovore. Taki razgovori so se vršili že za ma.rtinovo in valjarno. Rezultati so itak že znani. 25. marca se je. pa vršila razprava za oddelke obratov žičarne. Do definitivnega rezultata sicer še ni prišlo, vendar se je pa dosegel za nekatere oddelke sporazum pod pogojem, da velja le za tri mesece kol poskusu ja. Težave v tem obratu so tudi radi tega, ker si ho-ičeifo sedanji obratovodje zavarovr'.i hrbet pred kakim izprašanim inženerjem.
Koroška Bela. Vse tovariše skupine Koroška Bela-Javornik obveščamo, da ureduje mo vsako nedeljo od 9—10 in od 11 — 12 v društvenih prostorih oziroma v klubovi sobi. Tam lahko vsak tovariš poravna članarino in ako ima kaj na srcu, dobi tudi potrebne informacije. Komur ni kaj prav, naj pove pri tej priliki. Ne pa zabavljati. Tovariši, bodimo disciplinirani v vseh ozirih in pokažimo, da smo res vztrajni krščanski socijalisti. Naše geslo naj bo: V boj za naše poštene pravice.
Pretekli teden se je zgodila nesreča v tovarni Javornik. Pomožni delavec J. Žumer, zaposlen pri podjetju Slograd, je premikal težek železen voz. Med delom je padla z voza delavcu na noge takozvana mulna in ga težko poškodovala. S prihodnjim vlakom so ga prepeljali v ljublj. bolnišnico, kjer je še sedaj.
Vsem skupinam kovinarjev želi naša skupina srečne in vesele velikonočne praznike!
Elektrotehnični uslužbenci
Žirovnica. Redni sestanek strokovne skupine uslužbencev elektrarne se ho vršil na velikonočni ponedeljek (d) !). uri dopoldne v gostilni Svetina v Žirovnici. Vse člane vabimo, da se sestanka gotovo udeleže.
Krekova mladina
Okrožnico, ki so jo družine prejele, naj temeljito obravnavajo na seji in sestanku. Vsi člani morajo vedeti za potrebe organizacije.
Vrhnika. Naša družina ima redne tedenske .sestanke, na katerih imamo predavanja o vseh perečih vprašanjih. Skrbimo tudi za skieptična predavanja, ki so namenjena tudi nečlanom, zlasti delavstvu, ki je strokovno organizirano. Udeležba na sestankih je povoljna, da.sl bi bita lahko boljša. Sestanki so tudi zabavni — 'tako. da odhajamo domov korajžni in zadovoljni. Zapustil nas je tov. Jereb L., ki je odšel za kruhom. Mi se ga bomo vedao spominjali in tudi upamo, da nas on ne bo pozabil. V drugič kaj več. Živi!
Jesenice. Zapustil nas je agilni tovariš Alojzij Lamovšek. Odšel je domov na Dolenjsko radi zelo slabih delovnih prilik v naši tovarni. Želimo mu. da bo ostal trden, značajen in res delavsko zaveden udi v naprej!
Maribor. Pa se res malo oglašamo, da bi poročali o našem delu. Sicer nas ni veliko, vendar pa delamo z ljubeznijo in prepričanjem za naš kršč. soc. pokret. Najtežje je, ker nimamo fanta-inteligenta, niti duhovnika, niti koga drugega, ki bi se z vsem srcem posvetil mladinski organizaciji. Kdo še zna danes tiho in požrtvovalno delati, kdo razume žrtev? Zato bo obstal le tisti, kdor lo razume.
nejši pojav vseh teh dogodkov je padec cen v deželah, ki proizvajajo surovine. Ta jih je osiromašil in omejil njih kupno moč v toliki meri, da one danes sploh ne pridejo v poštev kot konzumenti lesa.
Mi smo izvažali v glavnem v dežele Sredoz. morja, a v teh so se dogajali v zadnjem času politični in ekonomski preobrati, ki so povzročili nagel in viden padec uvoza v te dežele. V Španiji je valutna nesigurnost otežkočila poslovanje, ker jc kupna moč pezete stalno padala. Politični dogodki v Palestini so omajali naš lesni Irg. Grška je zaključila stavbno sezono. V Egiptu katastrofalen padec bombaža grozi vsemu gospodarstvu. Naš največji kupec lesa je bila Italija. Ekonomska kriza, ki v tej deželi vlada že več let, je povsem izčrpala njeno kupno moč, tako da v Italiji ne zidajo več, pa tudi njena industrija je postala slab naš konzument.. . Naš dober kupec, Južna Amerika tudi kupuje pri nas vedno manj, vzrok politični nemiri in padec cen kave in žitaric. Na Francoskem trgu je povpraševanje vedno slabše...«
G ledu ruskega lesa: -Z rusko prodajo lesa moramo računati tudi v bodoče ali ne smemo pozabiti, da so te ruske prodaje obstojale tudi pred vojno, vprašanje je samo glede načina te prodaje, ki se je spremenila vsled nove ekon. strukture S. R., ki omogoča, da je kvalitativno dober ruski les lahko konkurira z. največjimi producenti.c
(Nadaljevanje.)
Mi veino, da gre za velike stvari, zato vstra-jamo in smo pripravljeni na še nadaljnje
žrtve. 'Kreikovci in Krekovke smo že opravili velikonočno spoved. Lepe pomladne in solnčne nedelje so nas vsakokrat zvabile v naravo, kjer smo se pošteno razveseljevali.
Jugoslovanska strokovna zveza ni za nas lle gola stavkovna organizacija, ampak je idejno naša, za nas silno važna organizacija — je jnaitica našega pokreta.
Kjer obstoji krajevna skupina, morajo krekovci sodelovati kot agilni elani. Vse večje iti važnejše prireditve (akademije, ta-bcri, izleti, zborovanja, venske akcije) naj se zato vrše skupilo.
Naša taborna kolonija.
Od 16. julija do 2. avgusta priredi Vrhovni stan Z/veze Borcev in Stražark v Martuljku za otroke revnej&ih staršev 'taborno kolonijo. Kolonija v zaprtih prostorih je sicer lagodinejša in lažje izvedljiva, a taborna kolonija je brez dvoma bolj zdrava, je vzgoj-
ne jša in za otroka vabljivejša. Ne .utrdi se samo koža, tenjveč utrdi se tudi mlada volja," oCvrsiti se čut za red in disciplino. Zato je tudi trboveljska bratovska isfeladnica dala prednost taborni koloniji in pošlje vsako leto po 80 otrok na gozd o vn iško taborenje. Tudi trboveljska občina to akcijo vedno izdatno podpre.
Istotako hočemo iti tudi mi to pot. To, kar vrše Nemci že nekaj let, počenjamo sedaj mi.
Pozivamo vse prijatelje, somišljenike, da to našo akcijo Sim izdatneje podpro. Trbovlje, Hrastnik, Jesenice, Tržič, Zagorje in drugi storite vse, da boste omogočili svoji mladini ‘21 dni zdravega taborniškega življenja.
Vrhovni stan Z. B. S.
V nedeljo 12. aprila ob 8 zvečer priredi Krekova družina v Alariboru v dvorani Prosvetne zveze (Zadružne gospodarske banke) Petrovičevo dramo »Duše«. Drama je zelo globoka. Vsi prijatelji umetniškega užitka in vsi delavci, pridite!
Gospodarski položaj nameščencev
v Jugoslaviji
Doma m po svetu
Nadškof dr. A. Jeglič je potoval v spremstvu g. Jagodica in g. Lojzeta 2umra na proslavo 25 letnice škofovanja goriškega nadškofa dr. Fr. Sedeja. Italijanska vlada pa je v Podbrdu s silo zabranila nadškofu nadaljevanje poti v Gorico in ga prisilila, da se je vrnil. V znak protesta je nadškof dr. Jeglič vrnil italijanskemu konzulatu v Ljubljani visoko italijansko odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno pred leti od samega Mussolinija za skrb in pomoč pri prevozu zemeljskih ostankov italijanskih vojakov.
Obsojeni komunisti. 26. marca je bila v državnem sodišču za zaščito države izrečena obsodba proti 35, večina slovenskim komunistom. Proces je trajal skoro 14 dni. Nekatere obtožence je zagovarjal dr. Tuma iz Ljubljane. Obsojeni šo: Feliks Deutschbauer na 2 leti robije; Miloje Nemčev, ki je pobegnil, na 6 let robije; Mirko Prigorelič na 3 leta robije; Dušan Kermavner na 3 leta robije; Josip Plankar na 2 leti robije; Alojz Jamnik na 2 in pol leta robije; Ruža Plankar na 1 leto strogega zapora; Mladen Antič na 7 let robije; Anton Jarc na 3 leta robije; Ivan Lr-bežnik na 2 leti robije; Josip Senica na 3 leta robije; Alojz Močilar na 4 leta robije; Anton Šušteršič na 1 leto robije; Marija Dragoner na 2 leti robije; Josip Alič na 1 leto robije; Josip Kreigher na 5 let robije; Josip Stare na 5 let robije; Ignac Teršek na 7 let robije; Ivan Paznik na 4 leta robije; dr. Josip Potrč na 2 leti strogega zapora; Josip Poljanec na 1 leto robije; Anton Mravlja na 10 mesecev strogega zapora; Ivan Spolenak na 2 in pol leta robije; Franc Mesner na 10 mesecev strogega zapora; Ivan Hitinger na poldrugo leto robije; Valentin Vister na poldrugo leto robije; Franc Klopčič na 18 let robije (in cont.); Franc Frankmueller na 7 let robije (in cont.); Viktor Kolita na 8 let robije (in cont.); Ernest Tomu na 4 leta robije (in cont.); Matija Gašič na 10 let robije (in cont.); Maks Ster-mecki na 7 let robije; Franc PlankI na 9 let robije (in cont.); Lovro Kuhar na 6 let robije (in cont.); Ivan Parovne na 10 mesecev strogega zapora (in cont. znači, da je neznano kam izginil). Oproščen je bil ing. Gustinčič, iz Ljubljane.
Državni proračun za leto 1931-32 je predložil finančni minister v podpis kralju. Proračun znaša 13 miljard 210 milijonov 303.954 dinarjev. Torej za 137 milijonov manj od lanskega. Podrobneje prihodnjič.
Mussolini je ukazal še kar naprej graditi utrdbe na francoski meji. Za to ima denar. Delavske plače pa je znižal za 12%.
V Parizu se je vršila velika manifestacija za mir. Govorili so zlasti socialistični voditelji Leon Blum, Jouhar in zahtevali, da se oboroževanje ustavi. Povsod je tako: na zborovanjih zahtevajo razorožitev, v parlamentih pa glasujejo za zvišane vojne proračune.
Zasilne odredbe proti razuzdanosti in terorju so izdali v Nemčiji. Ker je bilo treba hitro in učinkovito postopati, je konferenca vseh notranjih ministrstev v Berlinu sklenila, da izda te odredbe brez parlamentarnih debat kar predsednik republike, ki ima po ustavi to pravico. Izgredi so bili v Nemčiji, zlasti po večjih mestih, zadnje čase vsakodnevni. Neprestani krvavi poboji med fašisti in komunisti so grozili pravcato državljansko vojno. Zato prinaša nova odredba znatne odredbe in omejitve svobode ravnanja v pogledu društvenega in zborovalnega prava. Prav tako pa tudi poostrene odredbe proti nedovoljenemu nošenju orožja in nedovoljeni trgovini z orožjem, pa poostritev kazni za pozivanje k političnim nasilstvom.
Morgan bo stabiliziral pezeto, tako poročajo iz Madrida. Pogajanja so zaključena za 60 milijonov dolarjev, od katerih bo dal Morgan sam 38, evropske banke pa 22 milijonov. španski finančni minister izjavlja, da se bo to posojilo porabilo izključno za ozdravljenji španskih financ. — Vsak dan se zlasti po mestih Španije pojavljajo demonstracije delavcev in študentov, med katere se je razširilo republikansko gibanje. Njega voditelji izjavljajo, da je že tako močno, da bodo kaj kmalu mogli prijeti za državno krmilo in ga okreniti v čisto drugo smer kot je dosedanja monarhistična. Tudi v oficirskih krogih se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo popravo krivic, ki jih je prizadela španskemu ljudstvu diktatura Primo de Rivere in
vrnitev vseh političnih in državljanskih svoboščin in pravic. V tem smislu je izdal predsednik vrhovnega vojaškega sodišča proglas na vse oficirje. Obenem tudi svari, naj se nikar noben general ne da zvabiti, da bi prevzel kako novo diktatorsko vlado, ker ne bo srečno končal.
Zaupnico Gandiju je sklenil izvršilni odbor indijskega narodnega kongresa in obenem sprejel dogovor med Gandijem in podkraljem. Zraven tega je sprejel resolucijo, v kateri zahteva kot cilj indijskega narodnega gibanja popolno neodvisnost Indije. Indija mora imeti pojiolno nadzorstvo nad svojo zunanjo jnolitiko, pa tudi čez finance in carinsko politiko .Odbor je poveril Gandiju vodstvo delegacije, ki naj v smislu gornjih navodil zastopa indijski narodni kongres na novi indijsko-angleški konferenci. Gandijeva naloga je sedaj, da te sklepe odobri celoten kongres, kar bo sjiričo naraščajoče opozicije proti njemu združeno z znatnimi težkočami. Kongres bo te dni začel zborovati in se v Ka-rachi zbirajo ogromne množice ljudstva. Tako ; je govoril Gandi pred 60.000 zborovalci iu : izjavil, da bo vztrajal pri politiki sprave, pa čeprav bi moral zato umreti. Gandiju je močno nasproten ugleden voditelj Nehru in nacionalistična mladina, ki zahteva samostojno narodno indijsko republiko. — Nemiri in upori se še kar naprej ponavljajo. V zadnjih dneh je bilo zopet uhitih 123 ljudi.
Avstro-nemška pogodba o gospodarski skupnosti je dvignila v Evropi cel oblak prahu. Nekateri črnogledi že govore o ne|3o-sredni vojni nevarnosti. Ostri nastopi Francije in Češkoslovaške proti pogodbi jim dajejo nekaj prav. Francoski senat je sprejel ostro resolucijo. Fin. minister Briand je govoril zelo imperialistično in dejal, da prestiž in veljava Francije s to pogodbo nista prav nič manjši. Pri tem je dovolj razločno povedal, da ima Francija poleg gospodarskih sredstev tudi najmočnejšo armado v Evropi. Vojaško moč je tudi poudaril Češkoslovaški zun. minister Beneš, obenem pa predlagal, da se skliče Društvo narodov k izrednemu zasedanju.. Anglija se o pogodbi še ni izjavila.
V ta namen je bila predlagana carinska zveza z Romunijo in ustanovitev bloka vzhodno- j evropskih poljedelskih držav. Oboje pa Sta ! preprečili Francija in Češkoslovaška. Gotovo j je sedaj zadnji čas, da se te pametne in ko- j ristne namere na vsak način izvedejo. — Slovenci pa imamo še posebne zahteve. Tisti hip, ko se Avstrija in Nemčija združita v enotno državno skupnost, mora biti Koroška zopet naša.
Nemci in Avstrijci se delajo nedolžne in izražajo začudenje, da se drugi tako razburjajo. Seveda je njihova mirnost le navidezna, kajti z uresničenjem pogodbe bi bila gotovo vsaj v neki meri kršena določila st. germain-ske mirovne pogodbe, s katero se je Avstrija obvezala, da bo ostala čisto samostojna in se ne bo združila z Nemčijo. Seveda je bilo podpisano to pod pritiskom razmer v sili. Zanimivo je pri tem, da so najbolj vneti zagovorniki te pogodbe in sploh tako zvanega »Anschlussa« baš nemški kot avstrijski socialni demokrati. Prvi avstrijski kancler soc. dem. poslanec dr. Renner je imel te dni v Berlinu predavanje, v katerem je dejal, »da celotna zgodovina te pogodbe dokazuje, da Nemčiji in Avstriji ne gre za imj>erialistične aneksije. Pravno in gospodarsko izenačenje pa nam ni zabranjeno. Pogodba ni nastala iz ideje »Anschlussa«, ampak iz današnjih gospodarskih razmer. Ce se namreč ruski j>et-letni načrt posreči, bodo vse ostale države nasproti ameriški uniji in sovjetski Rusiji gospodarski pritlikavci in žalosten jilen njunih medsebojnih borb. Pogodba predstavlja idejo evropske demokracije. Naš cilj je enotnost in svoboda nemškega naroda med drugimi narodi.« Stališče Jugoslavije napram temu pomembnemu evropskemu problemu je vse-i kakar čisto razločno. Naša zunanja politika gotovo ni tako kratkovidna, da bi mislila na kako brezpomembno nasilno odvračanje konca v razvoju naravnega procesa, ki bo ta, da se bosta obe državi slejkoprej ujedinili. Zato že dolgo opominja, da je treba zgraditi obrambni nasip, da bi ne postale druge srednje- in vzhodno-evropske države plen nemškega gospodarskega kolosa.
Gospodarski položaj nameščenstva je v naši državi še znatno slabši kot drugod. Plače so še daleč pod realnimi plačami. Po štatistiki Delavske zbornice ima 3891 zavarovancev pri Pokojninskem zavodu mesečno plačo do Din 2000, 2806 pa nad 2000 Din. Največ nameščencev in sicer 1286 od 4582 je v najvišjem razredu z letno plačo nad Din 39.000, največ nameščenk od 2115 pa ima letni zaslužek od 12.000 do 17.200 Din. Seveda pa obsega pokojninsko zavarovanje le privatne in ne trgovskih nameščencev, poleg tega pa izven Slovenije še Dalmacijo in del Hrvatske, radi česar ne podajajo številke pokojninskega zavoda prave mezdne slike. Po stanju članstva Trgovskega boln. in podpornega društva v Ljubljani od novembra 1930 je bilo uvrščenih od 3299 zavarovancev 1029 v najvišji mezdni razred, to je z zaslužkom Din 1500 in čez, ostala nad dvetretjinska večina z nižjimi zaslužki pa v nižje mezdne razrede. Če pa vzamemo številke zavarovancev vseli treh nameščenskih bolniških blagajn v državi, pa vidimo, da ste zavarovani dve tretjini v najvišjem mezdnem razredu in le ena tretjina v nižjih. Ker ni verjetno, da bi bile in niso name-ščenske plače na jugu višje kot v Sloveniji, nam to zopet potrjuje prejšnjo domnevo, da zavarovalni zavodi ne podajajo točne slike o mezdah, razen če izvzamemo Ljublj. boln. in trg. podp. društvo, ker niso zavarovani vsi prizadeti, ampak boljše situirani, ki pravzaprav ne potrebujejo dobrot zavarovanja. Poleg tega zavarovani zaslužek še ni razpoložljiv denar za življenjske potrebščine, ker moramo od njega odšteti prispevke za zavarovanje in davščine, ki niso majhne. Večina nameščenstva ima tedaj mesečni zaslužek od Din 1200 do Din 1400, kar še daleč ne dosega eksistenčnega minimuma za nameščenstvo-
Tudi brezposelnost nam ni neznana. Borza dela je izkazovala v začetku novembra 1. 1930 prijavljenih 61 moških in 66 žensk nameščenske stroke, koncem istega meseca pa 63 in 73. Ker je bilo vseh brezposelnih javljenih koncem tega meseca 2617, tvori nameščenstvo 5%. V novembru se je javilo pri ljubljanski borzi 9 brezposelnih nameščencev s plačo do 30 Din, 14 od 30—50 Din, 11 od 50 do 70 Din. Pri vseh borzah kraljevine pa je bilo prijavljenih koncem novembra 159
moških in 85 nameščenk, skupaj 244. Ker je bilo prijavljenih vseh brezposelnih 6975, je bilo tedaj nameščencev 3% brezposelnih. Problem nameščenske brezposelnosti je tedaj v Sloveniji za 35% večji kot drugod. Seveda pa tudi borze ne izkazujejo vseh brezposelhih in jih ne bodo, dokler bo panoga brezposelnega zavarovanja in posredovanja dela urejena na sedanji način. Na brezposelnost nameščenstva vpliva v Sloveniji hipreproduk-cija polinteligence, prestopanje posameznikov iz ostalih strok v nameščensko, neurejenost dostopa in zaposlitev inozem-cev, če ne omenjamo kapitalizma. Sklenjeni mir po vojni in izguba Koroške in Primorja nista odvzela svobodni Sloveniji le možnosti, pošiljati naš presežek nameščenstva v te kraje, ampak sta vrgla še ondotne naše rojake, med katerimi imajo nameščenci vsaj relativno večino, v našo zemljo. Kakor pa nismo in ne smemo biti nevoščljivi kruha našim rojakom, moramo reči, da živi mnogo tujerodcev, predvsem Nemcev, pri nas brez faktične potrebe. V 20 podjetjih tekstilne stroke je na ta način zaposlenih 35 nameščencev-Neslo-vanov.
Drug problem je problem zaposlenosti ženske delovne sile. Zenske so pričele stopati na službena mesta med vojno, ko je pričelo primanjkovati moške delovne moči, po vojni pa je radi krize bila primorana ženska ohraniti svoje delovne pozicije. Od 27,892 zavarovancev nameščenskih blagajn je članic 7491, torej več kot četrtina. Ker lahko računamo, da je povprečno brezposelnih več kot 1000 nameščencev, se nikakor ne moremo zadovoljiti, če se ne daje prave prednosti pri sprejemanju v službe moški delovni sili. Delodajalci seveda to namenoma delajo, ker je ženska moč cenejša od moške. S tem mora seveda rasti brezposelnost, pa tudi plače moških uslužbencev morajo padati. Predvsem pa moramo povedati svoje ogorčenje nad takozvanimi dvojnimi zaslužkarji- Mož in žena službujeta, v na-meščenski stroki v večini slučajev neupravičeno, ker zadostuje že možev zaslužek za preživljanje. Zdi se, da bomo morali iti tudi mi po poti avstrijske zakonodaje, v katero bo v kratkem uvrščen tudi zakon proti tem nenormalnim razmeram. Razume se seveda samo ob sebi, da je nedovoljen prav tako tudi dvojen zaslužek moške osebe.	Valant.
Boi proti jetiki
(Dalje.)
Kake instutucije pa imamo prav za prav v dravski banovini? Obstojata dva sanatorija s 400 posteljami, katere pa so na razpolago pacijentom iz čele države, te postelje so do V\ zasedene po paci-jentili izven dravske banovine.
V ljubljanski bolnici je kakih 20 postelj v neodgovarjajočih sobah. V mariborski bolnici je pa nekoliko bolje.
V Ljubljani, Mariboru in Celju poslujejo protituberkulozni dispanzerji, ki pa ne morejo nuditi tega, kar bi lahko pri zadostni dotaciji. Ljubljanski dispanzer je pa last OUZD in skrbi samo za obolele člane in svojce, ne more pa po svojem ustroju v smislu zakona skrbeti preventivno in mora mirno gledati, kako He širi tuberkuloza pri sostanovalcih.
Koliko je tuberkuloze v Sloveniji? Mirno lahko trdimo, da boleha, v dravski banovini na tej bolezni okoli 70.000 oseb. Odprto tuberkulozo pa ima ca 20 tisoč pacijentov, ki stalno ogrožajo svoje sostanovalce. Od teh jih umrje 3000 na leto. Večinoma pacijenti niso izolirani in so vedno v stiku s sostanovalci, mnogi s tovariši v uradih, s sodelavci v tovarnah; so natakarji, ki strežejo gostom, so prodajalci živil, so služkinje v rodbinah z otroci. Fsi ti so stalni oknievalci svoje okolice in nemoteno skrbe, da ne izumrje jetika. Zalibog pa točne in zanesljive sta-
tistike nimamo. To je treba brezpogojno ustvariti.
Na podlagi vseh teh strašnih dejstev, se je ustanovila Osrednja protituberku-lozna liga za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V kratkem času se je posrečilo ustanoviti 27 krajevnih lig. Začetek sistematičnega boja proti jetiki je tu; treba bo, da tudi država izdatno podpre to akcijo.
Celokupno protituberkulozno delovanje moramo razdeliti sledeče:
A.
V preventivno delo:
1. Cepljenje novorojenčkov po Cal-mettu;
2. Skrb za mladino do šolske dobe z zadostno hrano in zdravimi stanovanji in zadostno obleko.
3; Skrb za šolsko mladino.
Šolo pohaja sedaj v Ljubljani do 60 odstotkov slabotnih, rahitičnih otrok. Zato naj se določi vstop v prvi razred šele z dopolnjenim sedmim letom. Pouk naj se pa začne v prvem ir. drugem razredu v zimskem času šele ob 9 dopoldne, da se lahko otroci dovolj naspe.
a) Prehrana revnih šolskih otrok (mleko, kruh, juha) in onih, ki ostanejo tez poldne v šoli (šolska kuhinja).
b)	Enotna organizacija počitniških ko-
Vsakonmr
dostopna
KLiET
Kongresni tpg 2
toči za prazmike na dom vsa vina 2 Din pri 1 ceneje
Najlinejšo kapljico dobite v naši kleti in sicer: cviček gadova peč, ljutomerski muškat-silvanec burgundec in silvanec-rizling, pa tudi druge cenejše vrste so na razpolago, — samo brezhibno blago. — Izborna in cenena kuhinja.
lonij v prvi vrsti v naših gorah. Omogočiti je pa seveda v prvi vrsti udeležbo pri teh kolonijah najrevnejšim iz nehigi-jenienih stanovanj in s slabo prehrano.
c) Obvezni izleti vsaj enkrat na teden v okolico. Omejiti je telovadbo v telovadnicah in jo prenesti na dvorišče. V mestih Ljubljana, Maribor, Celje in v industrijskih krajih (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Jesenice) naj se napravijo večja igrišča na travnikih. Da se bo pa gojila pravilno, je freba, da so na razpolago:
1. dobri telovadni učitelji, specijali-zirani za telovadbo dece in od države nastavljeni;
2. nastavljeni zdravniki, ki določajo vrsto telovadbe za vsakega dečka in naraščajnika. Vaje zanj predpisuje zdravnik, ki pozna natanko vsak defekt organizma.
č) Odpravi naj se ročno delo tako deklic, kot dečkov, ker to le ovira razvoj oprsja.
d) Zdravstveno nadzorstvo nad otroci je poveriti šolskemu zdravniku, ki naj ima v stalni evidenci slabotne in bolehne otroke in se mu ni treba toliko brigati potem za zdravo mladino.
(Dalje prih.)
Razrto
V soboto ‘28. marca je umrl v visoki starosti g. F. Lombardo, oče tovariša Petra Lombardo. Bil je pošten in zaveden delavec. Naj v miru počiva. Tovarišu Petru in njegovim naše iskreno sožalje.
I/. minira proletarske huržuaoijc.
Z ozirom na notico v Del. Pravici št. 9 pod zgorajšnjirn naslovom, smo prejeti popravek od Save za pri vat. nameščencev, katerega radevotje priobčujemo.
Res je, da je v Zagrebu med ostalimi zabavami, prirejena tudi ena zabava en.me-ščeneev, o kateri je naš organ prinesel obvestilo, da je vstopnina za osebo samo 00 dinarjev ter da je kot obleka predpisan frak, izjemoma smoking.
To je res, ali ni res, da bi bila ta zabava socialistične organizacije privatnih nameščencev, čigar je list »Privatni namještenik r. Nasprotno je res, da je »Privatni namjcšte-nik« organ Saveza privatnih namještenika Jugoslavije, a zabavo je priredil »Savez bankovcih finovnika i namještenika Jugoslavije« v Zagrebu.
*
Proračun Ljubljane za leto 1931 je občinski svet na seji 20, marca skoraj soglasno sprejel. Proračun znaša 134 milijonov, 504.000 Din za leto 1931/32.
Proračun dravske banovine je bil kot zadnji banovinski proračun odobren od finančnega ministra. Proračun je enak lanskemu.
Iz bilančnega jsornč la Zadružne c?osp. banke
Banka ima 10 podružnic. Vlog je imela 363,186.622 dinarjev, delniška glavnica znaša 12 milijonov Din. Čisti dobiček 1,829.688 Din se je razdelil takole:
na 5% dividendo od vplačane delniške glavnice Din 600.000; 4% super-dividende od vplačane delniške glavnice Din 480.000, na vsako delnico tedaj Din 9.—.
Upravni svet je prejel od dobička 'Din 91.056, nadzorstvo pa Din 22.764. Kot razvidno iz poročila so v upravnem j svetu sledeči gospodje: dr. Mohorič Ja- ! kob, dr. Basa j, dr. Derinastija Josip, dr. j Brecelj, Hrastelj Franc, Janko Jovan in j Zabret Ivan. V nadzorstvu pa Martinčič ! Avgust, dr. Jerovšek Anton, Burgar Jo- j že, Legat Evgen in Steblovnik Martin. Tedaj odpade na vsakega upravnega svetnika okroglo Din 13000, na člana
nadzorstva pa le okrog Din 4.400. Banki 'tedaj pri skoro dvamilijonskem dobičku dobro gre in razumemo, da nam je svoj čas odpovedala inserat v »Pravici«, češ, da nima interesa v našem listu inseri-rati. Bolj čudno pa se nam zdi, da ne privošči nameščenstvu nekaj od dobička. Sicer pa imamo toliko lakih primerov, kolikor imamo bank.
tOletirc^ krščanske name-ščensVe internacionale
Po vojni je bilo vse navdušeno za mednarodno sodel ovarije. Zastopni ki najrazličnejših narodnosti in vseh smeri so se shajali na kongresih. Skoro pa so prišla razočaranja nad tem navdušenjem. To predvsem na socialnem polju, na katerem so pričakovali vsi največjih uspehov. Najbolj so razočarani materialisti, marksisti, dočim so bili krščanski stro-kovničarji iv tem na boljšem, ker ne upoštevajo le materijelne, ampak tudi etično stran 'socialnega vprašanju. Za krščanske strokovničarje veljajo danes še enako merodajni principi kot so veljali. Če že izvzamemo sodelovanje pri društvu narodov v Mednarodnem uradu dela, moramo povedati, da mora vedeti delavstvo ene države kaj se godi zunaj njegovih mej. Najbližja naloga je torej za strokovne organizacije medsetojno poročanje o položaju. To pa še ne zadostuje, ampak je potrebno tudi skupno reševanje vseh skupnih vprašanj, za čimer pride postavljanje skupnih smernic za delo organizacij posameznih držav. Do internacional izi ran ja strokovnega dela je nato le še en korak, ki mora slediti.
Krščanslra nameščenska internacionala obhaja letos 10 letnico obstoja. Ves čaš je delala strogo po gornjih smerni-
cah patom svojega tiska .in kongresov. Seveda ne brez težkoč, kajti mednarodno delo zahteva, da se mednarodni interesi ne križajo z interesi posameznih držav.
Delo internacionale je bilo omogočeno le radi strokovne višine in zavednosti, kajti organizacije s krščansko narodnim obeležjem zadenejo večkrat na posebne težave. Tajnik internacionale poudarja, da so vse organizacije patri-otične in da vsled tega ne morejo biti enakega nav. i ran ja v internacionalni politiki. Zato se internacionala ne briga za vse to, kar v politiki narode loči. V tem pogledu je vsaki državni organizaciji dana prostost, nobena pa ne odgovarja za delo druge. Vse pa druži le delo za meščanske interese.
Zato se pa grupira okoli internacionale vse, kar pošteno misli in dela, le kdor ne pojmuje bistva strokovne organizacije, se ji noče približati in uganja le domačo hišno politiko.
Radio.
Velikonočni program našega radiu je zelo pestro iti spretno izbran. Tak, kakršen je, bo doprinesel lep del k razpoloženju teh dni v naših družinah. S posebno skrbjo so izbrane plošče. Od prireditev omenimo v četrtek koncert pevskega zbora Ljubljane :< s sodelovanjem opernega tenorista g. J. Goštiča •Večer na Golgoti . Za tem pa bo naš komorni godalni kvartet (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Ivančič in Feršnik) izvajal Haydna »Sedem besed Zveličarjevih na križu«. V petek popoldne bodo peli ljubljanski bogoslovci žalcstiake. Ves ta spored bo spravila na dostojen višek velikonočna poslanica papeža Pija XI. v soboto ob 11. uri, zaključil pa bo prenos zvenenja in vstajenske procesije iz Sv.
! Petra v Ljubljani ob 17.30.
Oani
l. delavskega konzumnega društva v UHblianl
pri nakapa mnogokrat
pozabilo
r,-	'■	:•?	'	■	•*	.	••	vn.
na naš manufakturni in galanterijski oddelek na Kongresnem trgu št. 2 v veži levo, železna vrata, kjer se dobi po nizkih cenah vsakovrstno najsolidnejše oblačilno blago, tudi čevlji domačega izdelka za otroke in odrasle, sandale, copate ild.
Na zalogi so tudi nogavice, srajce, spodnje in vrhnje hlače. V delu so tudi (ker je sedanja zaloga razprodana) izgotovljene otroške obleke po Din 90‘— do Din 120— in moške obleke po Din 400-— do Din 450-—. Ceneje solidnega blaga ne dobite nikjer!
ff« vtdia mat za fiatu:
i ti» ?eže. >■ a«ar Pridejo	v	5 |i*D-
po o
Prines t*' s >. et>o
« • n h saga« h » j t ž s' a a £ a pa 1' >1)10 DOS O Oti
ssui Vai*ž*ro«iof<<8ii<-
tj Pierre 1’ Ermite:	67
»j	aj
I Kako sem ubila svojega otroka |
Iz torbe potegne nekakšen tiskan glasnik in j ga poda Dominiku. List je bil ves zmečkan in ob-drgnjen in edino razcefran ovoj je za silo vezal posamezne liste. Že na zunaj se je dalo spoznati, da mora biti kakšen siroten ljudski časopisek, ki so ga celo v pismonoše vi torbi odrivali in tlačili njegovi oblastni tovariši.
Dominik je mislil, da so mu zopet odkod poslali kak ničvreden oglas in že ga jo hotel vreči na mizo, kar namah prebledi, zardi in se zdrzne. Spoznal je Glasnik F i rrni nov ega patronaža, ki bi ga moral sam urejevati!... O, spomin iz davnih časov!...
Od daleč so prihajali na vrt glasovi Lojitinega klavir .jat, na nebu pa so ugašali poslednji sebični žarki, ki jih je prihajajoči mrak zagrinja) s svojo temno kopreno... Dominik se je vsedel na klo-pico in razgrnil list.
Kako je vendar prišel semkaj ta listič? Naslovljen je bil na njegovo slikarsko delavnico; od tam je romal v vilo na Elizejske poljane, odkoder ga, je poslal vratar v Noirmontier... Obrobljen je bil s širokim črnim pasom in je naznanjal, kedaj bo obletnica za društvenimi člani, ki so bili padli »na polju slave ... Nikdar nikjer nima miru pred temi strašnimi besedami!
Že dobrih šest let Dominik ničesar ni slišal o življenju v patronažu, ki mu je bil nekdaj tako pri srcu. Zato je z, mrzlično radovednostjo, ki jp je še povečala živčna razdraženost zadnjih dni, odprl list in begal od strani doi strani.
Na prvi strani spodaj je bila slaba slika patronaža. Spredaj so se videla še prav ista stara lesena vrata, ki jih je tolikokrat odprl in zaprl, ko je hodil k župniku Firminu. Iznad vrat so se prikazovale lesene stavbe, izmed katerih je imela ena raztrgano streho kot bi jp bila raznesla granata, na drugi pa so se komaj; razbrale stare, zbledele črke: »P o m o ž! n a v o j a š k a bolnišnic a.
Spoznal je tudi ono bedno in temofno uličico, kjer mu je bila uboga starka v goreči hvaležnosti poljubila roko, kakor so siromaki Kristusu poljubljali njegovo božjpi rolko'.
Dalje je spoznal kameni te stopnice, ki je po njih nekoč kakor dober pastil pripeljal nesrečnega Copiinau.dj|ai.
Vse je spoznal, vse je videl — samo sebe ni mogel nikjer uzreti...
Na drugi strani je bila druga slika, ki je predstavljala dvorano, v kateri so se zbirali njegovi malčki. O, njegova dvorana, ki se je je še čisto dobro spominja! Jasno razloči v stropu štirioglato okence, skozi katero lije v dvorano bleda svetloba, vidijpi se še isti surovo1 obtesani tramovi, iste odgr-njene klopi in prav isti stoli. Tukaj je bil začel svoje prvo apostolsko delo... rl ukaj je trepetal ob misli, da ne bo kos svoji nalogi ... Tukaj je nekega ' večera pripravil oni slavni čaj... Skozi ta vrata j so ga spremljali ctrgci, ga lovili za rokc| in mu jo j stiskali ter ljubeznivo klicali na svidenje ...
Njemu, Dominiku, so stiskali roko, roko, v ka- . terc je mislil priti sam večni Bog!...
Vse je bilo kakor nekoč, samo v tej dvorani so j bili postavili oltar, na katerem je mašili k daroval ; sveto daritev za člane patronaža, ki so padli na j petju, slave« ...
Dominiku je srce vrisnilo kot bi ga zgrabil z i ledeno roko!	i
Nekaj hipov je gledal sliko. „ Duhovnik, ki je j maševal, ni bil prav nič podoben župniku Firminu!
Kj|e je župnik Firmin? Kaj se jei neki zgodilo : z njegovim ljubim župnikom, ki mu je bil oče in mati, z njim, ki je v svoje duhovniške roke sprejel njegove srce, ga z eno samo veličastno kretnjo vzdignil skoraj doi zvezd, naj ga zvezde varujejo', in iz njega izvabil glasove, katerih se ne more spominjati brez vznemirjenja . ■ •
Oh, zakaj mu ni uspelo? Zakaj?
/VIi niso. močni ljudje zmerom močni?
In ali je treba, res samo nekaj solz ali sladek nasmeh ali laž' neke ženske, pa izpodleti in se zruši vse njihovoi delo, ki so ga blagoslavljali z lastno krvjo?
Toda kaj. je to? ... Ne, ni mogoče! ... Cim dlje j,e čital, tem bolj so se mu tresle roke, tem bolj mu
i je migotalo pred očmi!... Noge so mu klecale, da i je moral sesti na klopieo.
Obrnil je novoi stran, na kateri se mu je prikas I zala cela vrsta imen, ki jih ni ne mogel 'ne hotel | prebrati...
A čemu naj skriva in taji sam sebi?... Ce je j že tako daleč zagazil, da več ni mogoče nazaj... j Oh, ko. ne bi človek vedel vsega!...
Kakor bliski so se mu podile strašne predstave po razbičanih možganih in se mu vrtale v oči, dasi si je pred njimi zatiskal oči in jih z vso silo skušal odriniti od sebe!.. .
Kar je videl, j|e videl! Zakaj bi se šalil in norčeval sami iz sebe?
Začel je brati ...
Sama imena, imena, imena... Brez konca in kra ja...
Med padlimi je našel patrcnaške člane in prijatelje, mladeniče najvišljjih slojev, ki pa niso bili takšne šleve kakor de in ki so se poi njegovem begu na božji klic ponudili, da stopijo na mesto, ki ga je bil cn zapustil.
Sredi pogumnih junakov s© je svetilo ime Marije Berceon. Dominik jjo je poznal nekoč kot živo in brhko deklico. Padla je kakor cvetlica v maju, ko j;© stregla ranjencem.
Dalje je zasledil med padlimi celo dva izmed naraščajnikov, ki jih je sam vodil in j|ih naučil igrati Gašperčka in kuhati čaj... Koliko sta bila neki stara, ko| sta odšla na vojsko? Saj sta bila še skoraj otroka!
Tn kljub temu sta šla!
Nista slišala ne priletne matere, ki sta ji bila , edina, opora in ki ju je s tresočimi se glasom, pro-j sila, naj je za božjo voljo nikar ne puščata same;
nista se zmenila za prošnje svojih nevest z Mont-j martrea ali iz Grandes Carrieres, četudi stiai jih iz j vsega srca ljubila ...
Šla sta!
Po zgledu svojega duhovnega voditelja preprostega župnika Firmina sta storila svojp dolžnost, svojo, veliko dolžnost, in mu sledila na bojišče, kjler jima je bil še vedno zgled kakor nekoč, kc ju je navajal k socialnemu delu med svojim narodom.
Za Jugoslovanko tiskarno: Karet Cel	Izdaja	za	konsorcij	»Delavske	Pravice«	in	ureja	Srečko	Žumer.