Porocita, došla y sr@do 11 nov. Avstrijsko-rusko bojišče. Maribor, dne 11, novembra, Z i z h o d n i G a 1 i o i j i in Bukovini se vršijo neprestani boji. Na rtisiki strani se naliai.ajoostanki obeh armad, katerih ena je bila, poražeaa na Ogrskem, druga pa pred Przem.ysloiTi,, Ti boji so bili zato pomembni, ker so se Riusi skušali izogniti nevarnosti, da ne bi jih Avstrijci obkolili. Riusi skuša^ jo sedaj dobiti prosto umikalno pot v R-usijo. Pot čez Cernovic-e—Novoselico je odrezana, prav tako pot proti sev-eru in severoizhodu, kjer se med Przi3myslom iri Lvovoni nahajajo avstrijske 6ete, ki so sledilie Rusom od Przemysla. Tretja in edino možna umikalna. črta je Cliodoro^v— Tarnopol in tu tudi poskmšajo Rusi svoje umikanje. Na Rusko-Poljskjem je avstrijski general Dankl s svojim premišljenim mnikia,-njein speljal Ru-se v popolnama drugo smer, kakor so jo Rusi nameravali. Znano je, da na Rju,sk.o Poljskem poveljuje levemu krilu avstrijsko-nemške arma.rle general Hindenburg, desnemu krilu pa avstrijski general Daitiki. Rusi so vsled svoje premoči prisibli združeno a.rmado, da se je umaknila z vojne 6rte Varšava-Ivangorod. Ko so se Nemci in Avstrijci zač-eli umikati, je ruska armada z vso silo priltisikialai n.ara.vnost proti zahodu. Njih cilj je bil, da, avstrijsko-nemško armado pritisnejo na prusko ozemlje in jo tamkaj pris lijo k odločilni bitki. General Uankl je spoznal to nakano in ztaito je začel med m^kanjein napadati R«se pri Riadom,u in Lisi-gori ter jiTi iakb pri-silil, da so prišlf s svojo armado v južnozaJiodno strain. Tako ie razbremenil Hindenbiirga, da ga. niso Riisi z vso silo zasledovali, obvaroval je izhodno Prusijo pred ruskim upadom ter spravil Ruse tja, kiamor jih je hotel imeli in kjer je za zopetno prodiranje vse pripravljeno. Ru^ka sodba o naši armadi. V ,,Kijevljaninu" razpravlja poslaneo v gosudarstveni dumi, A, Savenko, b vojnem položaju v Galiciji in pravi med drugim: vPodoeiijevaiije avstrijsfce amia.de, kar je pri nas v Rusiji obiftajno, je dooela neiunestno, Govorilo se je, da bomo Avstrijce lahko pr.tolkli — s ,..kapami", v resnici pa se z na.ive6.jo težavo bcrimo proti njim. Avstro-ngrskn armadno vodstvo stoji vrlo visoko, a tndi 6ete kažejo v-eliko vstrajnost in hrabrost. ^'si se še spominjamo, kako 6e.sto je naim. naš generalni štab poro6al o trdovratnih bojib v Galioiji, in znano je, da nam je ziadal sovražnik težke izgube. Uradnn je potrjeno. da je zmaga često vifiela v raznih bojili n-% eni niti, S takim sovražnikom je treba resno ra.6unati." _ Savenko opozarja na avstrijske nasknke z bajoneti fn pobija brezmiselna poročlla ,.Ruskega Slo- va", ki piše o ,,uni6enju sovražne ami-a,de". Takšno podcenjevanje lahko rocli usodepolue posledice. Še pred zavzetjem Lvova se je govoričilo o kone6nem unieenju Avstrijcev, todad že par dni kasneje so naleteli Rusi pri Gr<xleku na silen odpor avstrijske armade, ki je oelo prešla v ofenzivo (prodiranje) ter pritiskala s tako silo na, vajsko generala Brusilova, da se je le-ta kom,aj vzdržala v defenziivi (brambi). Savenko je prepričan, da bodo avstrijske čete, ki so prodrle proti ruskemu levema ki"Uu,. povzro6i|e Rusom ranogo dela. Turčija-i%sija-FrancijaAngllja. ¦Maribor, dne 11,. rove-mbra:. Tur6ija nastopa sedaj proti R,usom inAngležem, Francozi na suhem ne pridejo v poštev. Le na Sredoz-emskem morju bodo franeoske ladje z angleškimi nastr.pale sk-upr.o ob turški obali. Dnsedaj so se vrš.':li: 1. p o m o r s k i b o j i v C r n e m raorju, kjer je bilo turško brodovje zmagov'to. Rmske ladje so zbežale v pr!staniš6a in se do danes niso pokazale. 2. B o j i n a s u h e m proti Ru.so.ra so se za6eli v K a vk a z u. Pri prvih spopadih, ki so trajali 2 dni, bile sn turške čete zmagovte ter so vkorakale v ruske postojanke. Rer ni verjet 10, da bi imeli v Kavkazu Rusi in Turki že vse svoje, za to bojišče namenjene 6e, te zbrane, imaio ti bo,;i znaoaj za6etnili spopadov. 3. D r u g o t u r š k o b o i i -š 6 e n; a s u h e m b o E g i p t , kjer napt^pajo prot: Amgježem.. Turška uradna poro6ila pravijo, da so nj-ili. oete dne 7. nov. prekora6 le e«nptovsko mejo. Perzija še dosedaj ni stopiia ob stra.n Tiire.je kakor se je skraja porocalo. Tkidi o Aiganistanu ni nic 6-uti., kako se bo zadržal. Ajiglija je zaprosila Italijo, da prevzame varstvo 6ez Egipt. Tocla Italija je odldonila, da bi šla pb kostanj v žerjavieo za Anglaže. StotlsočTurkov predEgiptom. Haag, dne 8. novembra. L'st . Exlia;ige Telegraph" poroča, da je postjvila TnrSiifi na egiptovs' o me.'.o že 100,000 mož, med ikaterimi so naliaja tndi večjo Sievilo Arabcev. To 6ete še morajo pre':oraeiti vel-ke pustinje, ki so brez vode, pred-. o pridejo pred Sueški preliop. Angleži pa imajo v Sueškem prekopu vojne lart.je in mnogo svojili 6et,. ,]yi bodo Turkom preliod 6ez S-ueški prekop zelo otežkdc le; — L st ,,Times" pa je miienja, da ima Tui-cja rcson nainon, sa polast f. Egipta, kjer se pridela mnogo riža in bombažcvine. Radi tega bo trebada Ar.gli.ja remudoma pnšlie pred Sueški prekop vojaške eete iz Avstralije in Kanade. Da Tnrid nameravaio r-esro napasti Egipt, dodazuje dejstvo, cla fe t'irške 6ete že laliajajo na veliki fftsti rtroti mestn Akaba-Suez, ki je samo 120 km odda^eno od Sueškega prekopa. Radlio I)imitricw proti Turkora. Zasebna vest porn6a, da je bivši bolga.rski poslanik general Radko Diin'triew, ki je brezuspešiio' oblegal Przemvsl, dobil vrliovno povel.';stvo čez ruske čete. ki bo''o nastonile proti Turkom. Nemško=f rancosko bojišce 'Maribor, dn-e 11. novembra. Položaj na nemško-fraiicoskera bojiš6u se od našega zadnjega poro6'la, kakor je posncf. iz uradnib nazna:il, ni mnogo izprermeaiil. Koji na zapadnem krilu ob franfosko-beliaiiski meji se z v?o srditostin nadnl.ju.iejo. Poseb'O ljuti boji se vrši.io okrog mest Yp.pern, Arras, Lille in Soissbr.s,, k.aterai so vkljub1 nem.ški napadalni sili še vedno v francoskib rokalu Na ostali bojni 6rti trajajo bnji z neizpreinenjenošrd'tostjo dalje. N.e!-;a,tera poroeila pravijo", d<i'se bo ta \olikars!ca. btka v kratkom odločila. Nova dedna postava, Pred krat:dm je izšla oesarska naredba, ki ttrejuje dedno pravo 6asu prinierno in sicer: 1. Vdova, oziroma vijovea, ako je bla žena gospodarica na posestvu, ima, fre ni oporoke., poleg umrlega otroka, e .o eotrtiiui dedš6ine. 2. Ce ni ctrok, dolie starši, oziroma njiliovi potomci, eno polovico, drugo polovifo vdova. Potemtakem inia alova V.sto stopnjo, kakor tast in taš6a skupaj. 3. Ce ni ne otrok, ne starišev in tudi njihovih potomcev (svakov in sva.kinj ter njihov.Wi otrok) ne, pa6 pa stari o6e in starr. maiti, potem dobita ta dva polovico. drugo polovico pa vdova. Kar bi pa imeli dob>:ti p<tomci starih starftev (sltrici, tete, bratranci, sestrične in njiliovi otroci), dobi tudi vdova. 4. Ce ni ne rtrok, ne staršev, oziroma njiliovih potomcev, ne starih siarSev, dobi vdovaj oelo premoženje. 5. Vdova ima kar napnej izklju6no pravico do vsega premakliivega blaga, ki spa,da k gospodinjstvu. G. Oporoka mora poskrbeti za ženo, in sicer mora dobiti žena na.jinan.j polovicn tega, kar bi ji pripadlo. 6e bi ne bilo oporoke. D'ruga6e ni veljavna. Mož sme izkljuciti svojo ženo iz oporoke samo, 6e je zena po svoji krivdi Io6ena od njega, ali 6e je storila kaj takega, da bi se bil mogel sodnijsko Io6iti od nje. 7. Vdova ima pravico, dokler se zopot ne onioži, do primeme oskrbe, v kolikor ni po svoji dedščini ali drugaee preskrbljena. Ce je kaj otrok, niso ni6 na škodi, ker so tako dolžni skrbeti za mater. Glede na druge sorodnike je pa prav, da se pred njimi poskrbi za to, da umrlega žena dobi, kar potrebuje, 6e so s tem tudi njihova dedščina izim-anjša ali oeiopopolnoma izgubi.