Misli giede okrajnib kmetijskik tečajev. Že drugo leto prireja kr. banska uprava, oziroma ministrstvo v vseh okrajih takozvane šesttedenske zimske kmetijske tečaje. Tudi v okolišu slovenjgraškega okraja sta se letos priredila z ozirom na posebne gospodarske potrebe severnega predela naše slovenske banovine dva dvomesečna tečaja. Eden v središču okraja, v Slovenjgradcu, di*ugi sredi našega kmečkega pode želja v Podgorju, kjer se je pričakovavalo udeležbe iz treh planinskili občin. Izkušnje s temi tečaji — kakor poročajo razni naši listi — so zelo različne. Zakon določa, da se mora vsako leto prirediti tečaj v drugi občini. Pri nas je n. pr. pokazalo, da je bil tečaj v glavnem prometnem središču, v Slovenjgradcu, vedno dobro obiskan, čeprav so se vršila pi^edavanja le ob delavnikili dvakrat tedensko, dočim je tečaj, ki sc jo vršil v osrčju podežclja, takorekoC med Ijudstvom samim, obiskalo prvokrat nad 100 ljudi, pozneje pa se je predavanj udcleževalo le kakih 15 do 20 raoških in žensk, In preudarjala sva vsestransko in ugibala z gosp. podgorskim šol. upraviteljem Kljugarjem, kako bi bilo temu pomanjkanju zanimanja za tečaj odpomoči in sva prišla do zaključka, da se z ozirom na posebno razpoloženje pohorskega ljudstva šesttedenski kmetijski tečaji med narodom samim ne obnesejo. Ako se bo še naprej prirejalo te tečaje, bi kazalo šesttedenske tečaje prirejati le v glavnih središčih — pri nas v Slovenjgradcu in v Mislinju — vsako drugo ali tretje leto, zunaj p-o vaseh pa bi z ozirom na posebno lokalno razpoloženje ljudstva bilo mnogo uspešneje prirejati le po vaseh menjaje eno ali dvodnevne tečaje, v katerih bi se vršila predavanja celodnevno. Tečaj v Slovenjgradcu se je prav zadovoljivo v Zadružnem domu zaključil dne 6. marca s primernim nagovorom namestnika okrajnega načelnika g. Eiletza, dočim se zaključek tečaja v Podgorju vrši dne 11. marca. In z ozirom na posebno geografsko lego, posebne gospodarske razmere in potrebe ter miselnost Ijudstva Mislinjske, Dravske, Mežiške in Zgornje Savinjske doline se nam ob zaključku teh tečajev nehote vriva vprašanje: Ali bi ne kazalo za te okoliše, ki so sicer tako zelo oddaljeni od vseh naših upravnih in gospodarskokulturnih središč, ustanoviti posebno kmetijsko šolo v Mislinjski dolini, ka» tero je baje imela v programu že bivša mariborska oblastna uprava? — F. Wernig, Slovenjgi-adec. Sv. Andiaž v Slov. gor. V nedeljo dne 22. februarja je priredila novoustanovljena Sadjarska podružnica predavanje o sadjereji. G, Aplenc iz Maribora nam je stvarno predaval o sajenju, cepljenju, gnojenju in pomladitvi sadnega drevja. Na koncu se je predseduik g. Tomaž Toš govorniku zahvalil innasbodrilk' uspeSnemu in združenemu delu za to dobička nosno panogo kmetijstva. Dne 1. marca je i-. mela kmetijska podružnica občni zbor. V no-vi odbor so bili izvoljeni gospodarska-napredni možje in sicer: načelnik gostilničar Toš T., načelnikov namestnik Kostanjevec Matija, tajnik Druzovič Alojz, odborniki: Golob Fran, Ilesič Anton in Ilabjanič Jožef. Sklenilo se je kupiti z denarjem občinskega kmetijskega sklada prepotrebnega. lepega plemenskega bifca marijadvorske pasme. Tudi načelstvo domače posojilnice je obljubilo v to svrho podporo. — Na Jožefovo ima Krhetijska nadaljevalna šola slovcsen sklcp s skušnjo, da poka,- J.ojo naši fantje, kaj vse dobrega so so tanikaj naueili. Veržej. Zborovanjc Rodovniškega društva _.i sitnodolsko govedo v Veržeju se je vršilo dne 22. februarja ob 9. uri dopoldne v šoli. Navzočih je bilo 48 članov. Predsednik Ivan Šoštarič je po pozdravu navzočih poročaJ, da šteje društvo 81 članov, tajnik Ivan Koroša o 'delovanju društva. Mlečni kontrolor Mihael Soštarič je kontroliral 60 krav; najboljša je dala 3184 1, druga 3124 1, ena tr&tjina krav pa iveC kot 2000 1 mleka. — V Kiiževcih pri Ljuto meru se je ustanovil odsek Rodovniškega [društva in s tem je precej članov od našega 'društva odpadlo. Dohodkov je imelo društvo 33.169.50 Din, izdatkov 32.901.70 Din, stanje v blagajni 267.80 Din. Za pregled računov sta bila izvoljena A. Slavič in J. Panič, katera eta po točnem pregledu priporočala, da se da blagajniku Galundru razrešnica, kar je bilo sprejeto. Društvo je priredilo v niinulem letu razstavo, ki se je dobro obnesla, ter pokazalo. koliko se da doseči z vstrajnim delom. Od banovine je dobilo društvo 13.000 Din podpore in 1 importiranega originalnega bika. Po sklepu zborovanja sta predavala g. nadsvet nik Škof o telitvi in vzgoji telet, g. referent Žnidarič pa o travništvu. Predsednik Šoštarič je naprošil g. referenta, naj nam pomaga, r)a se vrši v jeseni plemenski sejem in to tudi _a štajerske peteline. Majšpero. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 22. februarja zborovarije, na katerem se je nied dfugim razgovarjalo precej obširno o pomenu zadružništva in o veliki važnosti Kmetijske družbe in njejiili podružnic za kmeta v njegovem sedanjem kritičnem položaju. Po tozadevnem daljšem prepričevalnem govoru g. .Tankota Žuiikoviča je pristopilo in vplačalo članarino nad 100 udov, kar pomenja izredno število članov podeželskih kmetijskih podružnic. Če ae dostavim, da so si Majs.perza.-i pred enim letom ustanovili tudi svojo posojilnico, ki je izka;:ala takoj v prveni letu svojega obstanka čez dva milijona dinarjev prometa, tedaj je vse to gotovo dokaz, da so Majšperžani za vsak pouk, izobrazbo in napredek dostopni. Vsa Cast in hvala torej vrlim Majšperžanom. Pri .voli.vah je bil izvoljen načelnikom 12članskega odbora g. Janko Žunkovic, nadučitelj v p., posestnik in župan v Narapljah, ki je prevzel obenem začasno tajniške posle. Po volitvi so si zboM-valci sesttavili načrt o delovanju pod-ružnice v tekočem letu ter sk.eiiili, da se vrSi sestanek vsako duigo uedeljo v mesecu v šoli v Majšpergu. Za tekoče leto se bo naroCllo 2 travniški brani, 2 škropilnici za sadno dfevje, 1 trijer. in 1 Sack-ov plug. Majšperg. Ker se bliža prvi tečaj kmetskonadaljevalne šole koncu, se vsi far_(je tečaj^iiki zalivaljujemo g. šolskemu upravitelju Zvonku Predan ter g. kaplanu in g. Kupčiču za lepe in koristne nauke, katere so nam podajali v šoli. Dal Bog, da bi nam ostali v spominu, posebno zdaj, ko jih začnemo praktično izvrševati v življenju. Ostanimo zvesti ciljera, kj so nam jih postavili ter skušajmo pridobiti za drug tečaj več fantov, da bomo skupno delovali v vseli panogah kmetijstva. — Koliko }* še pri nas v Majšpergu fantov, ki jih prazne zabave in pretepi bolj zanimajo kot izobrazba. — Kaf.pa vas je dobrih fantov, potruiilite.se za pravo obširno izobrazbo in delujmo ta krščanskd. omiko, kei1 le po tem potu pritfete do lepili ciljev, ki so nam namenjeni. Deske, štuke, Stafelne, late, lepe krajnike In vinogradno kolje prodaja Gnilšek, MariJjor, Razlagova ulica 25. Ą Banovinska vinska razstava v Mariboru bo od 10. do 12. maja 1931. Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči: 1. Na razstavo in sejem so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte iz Di'avske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinsko vino, vinski destilat = konjak, tropinovka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev in umetna gnojila. 2. Vina za razstavo in sejem in destilate je prijaviti zanesljivo do I. aprila 1931 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi. 3. Za razstavo in sejem prijavljene proizvode odpošlje ali osebno preda vsak razstavljalec iranko do 1. maja toga leta. 4. Od vsakc sorte vina je poslati pet steklenic a 7/10 1, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Destilate je poslati po dve steklenici. 5. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ali ustmeno. 6. Vino, namenj^no za razstavo in sejem, mora biti čisto, brez napak. 7. Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago. 8. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo. 9. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gn-ojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebnc določbe. ^^ V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinskc trgovcc kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na I. banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru s svojimi proizvodi. Ąpiraiafi!ša in oigiivori. J. C. v R. Agent mi je vsilii knjigo »Kučni liječnik domačih životinja«. Kupil sem knjigo na okroke in pod pogojem da je slovenska. Poslal mi je hrvatsko. Ali jo moram vzeti? O d g o v o r : Z Vašiin »Kutnirn liječnikom? ste kratkoma_o nasedli. Naročilni list je izpolnjen hrvatski in je tudi za slučaj pravde gotovo določen sedež sodišča kje na Hrvatskem. Tudi gotovo niste na njem vpisall, da mora knjiga biti slovenska. Sicer se pa ne izplača pravdati se pri nas za tako malo svoto, tem manj na Ilrvatskem, ko bi stroški presegali najmanj trikratno svo-to. Ali imate še prepis naročila, ki ste ga podpisali? r^ Zakaj pa pii ftaSih do- mačih knjigamali' ne vprašate, če kaj rabite?' Ali morate iti izkoriščevalcem v past? Žal boste opozorilo vsem: Ne kupujte od agentov, ki jih ne poznate! I. R. v Lj. Neka vas boče čez mojo njivo, kjer je pešpot, napraviti cesto, pa imajo cesto okoli. Ali tq kar tako lahko storijo?. O d g o v o r : Kaj se pravi »lio.e«? Ali se je vršila občiii-' ska seja in kaj se je sklenilo in kedaj? Praii' sejnemu sklepu se niorate pritožiti pri občinl na baaovino. Ako bi pa začeli kar tako cesto delati, imate sodnijo na razpolago. M. Z. t G. Šmarnico tako preganjajo. Ali lahko na tem svetu zasadim smrekov gozd? Kam je treba prijaviti? Odgovor: Vi lahko na svojera zemljišču nasadite ali smrečje ali kaj enakega in Vam tega nikda ne more prepovedati. Tudi je prav, če piijavite davkariji, da je ta in ta parcela, preje vinograd, sedaj mlad gozd, boste plača.i manj iemljiškega davka od nje. H. P. P. Kam se naj obrne it.isti, kdor hoče prodati vino v Avstrijo in kolika je trošarina, ki jo mora plačati za tak slučaj. O d g o v o r : Ako hočele izvoziti vino v Avstrijo, baste plačali avstrijske carine okoli 6.50 Din 1 1. Potem pridejo še drugi stroški, skupno 8 Din do meje. Ako niste vešči carinskega posla, pa vam to opravi posrednik Jaklič y Mariboru, Meljska cesta. B. Gr. v Fr. Pošiljam prali, rumeni listki so vmes, če ni to kaka ruda. Prosim, da preiSčete, kaj je to?, O d g o v o r : Vposlani prah je zmes več rudnin, zato jeanaliza oiežkočena. Gre seveda v prvi vrsti za one svetle luske, ki so takozvano mačje zlato, to je preperela bela sljuda. Sicer semdobil v analizi še drobce bakrene rude in kalija. Na splošno: rudninski prah brez vsake vrednosti. L. P. v V. Ali dobim Se kako pravico do brezplačnegct zdravljenja v sanatoriju?, O d g o v o r :' Pravice do uporabe sanatorija na banoviiiske stroške uikakor »imate, pač pa Vam lahko bolnica postreže, če ste potrebni in nimato sredstev. Je pač treba se z občino zmeniti. -^ Ako pa bi Vaša bolezen bila taka, da brez sanatorija ne morete ozdraviti, naj to vsaj eden pvimarij od kalere koli bolnice potrdi in Vas priporo.a. Potem Yas mora priporočati občina in sreski načeliiik. S temi listinami se potem obrnite na »Zdravstveni oddelek «banske U^ prave v Ljubljaui. S. P. v Sv. A. Bil sem 34 mesecev pomočaik. Ker je bilo malo dela, sem bil včasih doma. Ali lahkd zahtevam spričevalo za ta čas? O d g o v o r : Vaš mojster Vam moi-a dati spriCevalo Cez dobo, v kateri ste bili pri njem uslužben kot pomočnik. Kako sta se zmenila radi prostega časa, ne omenjate. Idite na bolniško blagajno in si priskrbite potrdilo, kolikor časa ste pri prvem mojstru delali, drugo bo pa napravila zadruga in sresko poglavarstvo, f tjfSJ&tii,^ J. M. v J. ¦ - 3f^-*»w^-_ Sosed mi nagaja. Ob~ poti mi je nasadil sadno drevfe tako, ko se razrasle, bo težko yoziti iz gozda. Ali sme toj O d g o v o r : Kadar Vas bo sadno drevje pri vožnji oviralo, tedaj se zglasite. Ako pa boste Vi sosedu skodo delali, se bo pa on zglas*i. Potem bo pa komisija dolpčila, v kolikor ste Vi pri vožnji ovirani in koliko ste napravili nepotrebne škode. Boljše pa je, da se z dobra poravnata, ker cesta gplovo ni toliko vredna, kolikor bo'tio znašali stro.ki. A. S. v Franciji. Imam nekaj denarja in bi rad kupil posestvo v Sloveniji. Koliko je plačati za kvadralni meter in koliko je desetka?. 0 d g o v o r : Na Vaše cenjeno pismo pd 15. svečana t. 1. ,Vam odgovarjamo, da se pri nas v Sloveniji kupuje le redkokedaj na kvadratne metre in to le v mestih in v bližini mest, drugače pa po cenitvi. Desetka je plačati od kupnine 5% ttakoj pri pogodbi.