278  Ali je superfekundacija z določitvijo krvnih skupin že dokazana?
Ali je superfekundacija z določitvijo krvnih skupin že dokazana?
Docent dr. A. Košir.
Priznavam, da je vprašanje superfekundacije odnosno superfetacije bolj teoretičnega pomena, vendar so, čeprav redki dvomi, da-li sta dvojčka, ki se tudi sicer razlikujeta po mnogih telesnih znakih, otroka istega očeta ali pa dveh različnih konkubentov in ali je moči, da stvar s to ali ono preiskavo vsaj približno ali točno ugotovimo. Vprašanje superfekundacije je postalo v zadnjem času tem bolj pereče, ker se ga je dnevno časopisje lotilo, češ da sta sodna zvedenca (v Stockholmu, odnosno v Lundu) na podlagi krvne preiskave izjavila, da sta dvojčka dveh različnih očetov. V nastopnem se hočemo baviti z načelnim vprašanjem kakor tudi z onim konkretnim, da pri tem pokažemo, kaj nam more pregled glede na krvne skupine nuditi.
H a b e r d a navaja v svojem učbeniku sodne medicine kot anomalije gravidnosti superfekundacijo in superfetacijo. Če je prva ponovno spočetje v isti menstruacijski dobi (računano od ene perijode do druge, povprečno torej 28 dni), izvršeno po istem moškem ali po dveh različnih
Ali je superfekundacija z določitvijo krvnih skupin že do^kazana?   279
konkubentih, je superfetacija ponovno spočetje v eni kasnejših menstruacijskih dob. Tudi tukaj moramo načeloma priznavati obe možnosti kakor pri superfekundaciji.
Pri superfekundaciji dospeta jajčka v maternico iz enega jajčnega folikla enega ali obeh jajčnikov in to v kratkem presledku. Da, verjetno je videti vzrok dvojčkom, trojčkom, četvorčkom itd., kolikor se ne razvijajo iz enega samega jajčka, v ponovni kohabitaciji, izvršeni v kratkih presledkih. Biološko je tu povsem brez pomena, če vrši coitus en sam konkubent ali več njih. Raz to stališče se torej načelno priznava oploditev po več moških.
Superfetacija je bolj problematična, praktično brez pomena in tudi teoretično zelo dvomljiva, ker pač domnevamo, da ne dozorevajo med nosečnostjo nobena nova jajčeca, da torej sploh ni prilike za ponovno spočetje. Ako bi se morda našla, mora biti izvršena v prvih treh (lunarnih) mesecih gravidnosti, ker je kasneje naselitev oplojene jajčne Staniče več ali manj onemogočena. Da se je sploh toliko pisalo o super-fetaciji, je dalo pobudo dejstvo, da so cesto našli dvojčke, ki so se v razvoju in teži precej razlikovali. Sklepali so, da je moral biti manj razviti plod pozneje spočet kakor njegov drug, da je torej mlajši. Vse to pa je moči neprisiljeno razlagati na drug način, namreč da so za dva ploda (ali več) v maternici pogoji za prehrano različni, kar se mora seveda izražati v teži ploda. Nepovoljna prehrana v maternici gre včasi tako daleč, da se eden dvojčkov le nekaj časa normalno razvija, da pa zapade smrti, ko mu iz tega ali onega razloga ponehajo viri za prehrano. Možno je, da se razvija skoraj do popolne zrelosti in da tik pred normalnim koncem odmre, tedaj se roflita pri dvojčkih en mrtev in en živ plod, možno pa je tudi, da se ustavi rast že mnogo prej, nakar pritiska ostali, normalno se razvijajoči plod na odmrlega in ga stiska tako rekoč k steni (jajčnega mehurčka). Posledica je, da se odmrli plod kar zlepa posuši, kakor da bi bil iz samega papirja (Fetus papyraceus). Ni torej treba, da bi se enako stara dvojčka vselej tudi enakomerno razvijala.
Upoštevajmo sedaj ono možnost pri superfekundaciji, da bi bila dvojčka otroka različnih očetov. Kaj nam obeta tu pregled glede na krvne skupine? Mimogrede omenjam, da je ta krvna preiskava tedaj če je osporjeno očetovstvo obeh otrok hkrati (n. pr. ako bi mož izpodbijal legitimnost obeh otrok) prav ista kakor pri enem samem otroku, ker se na stvari nič ne spremeni. Ako pa bi bil eden dvojčkov bolj podoben nezakonskemu konkubentu, se utegne zgoditi, da izpodbija mož očetovstvo le za enega otroka. V tem primeru bi bilo torej moči nekajkrat dokazati s pregledom glede na krvne skupine, da je superfekundacija v istini možna.
Vzemimo znake za znane štiri krvne skupine, to so OO, AO, BO in AB in si najprej sestavimo — če to sploh gre — primer, v katerem bi krvna skupina nedvomno mogla izreči sodbo, da oba dvojčka ne moreta biti otroka zakonskega očeta. Vzemimo krvno skupino
280  Ali je superfekundacija z določitvijo krvnih skupin že dokazana?
za mater     za zakonskega očeta     za nezakonskega očeta AO OO BO
Iz te skupine same je takoj razvidno, da se morajo v zakonu (AO+OO) roditi samo otroci OO in AO. Čim se v takem zakonu pojavi otrok skupine BO in AB, je to absoluten dokaz, da otrok ni zakonski, ker ni mogel svoje pripadnosti B prevzeti ne od očeta in ne od matere. Podobno bi bilo, ako se krvni skupini staršev zamenjata, torej mati OO in oče AO. Preiskava glede na krvne skupine daje točne nasledke celo, če bi se B pojavil pri enem izmed zakonskih staršev ali pri obeh in če bi bil nezakonski konkubent AO. Na kratko Dovedano: Določitev krvnih skupin bo uspešna vselej, kadar ima nezakonski oče v svoji krvni skupini takšen znak, ki ga pri zakonskih starših pogrešamo, vsak znak pri otroku (dvojčku), ki se na novo pojavi, priča za to, da ni mogel biti podedovan od zakonskih staršev, da je marveč prišel od druge strani.
Ali morata imeti dvojčka isto krvno skupino? Tako-zvani enojajčni dvojčki morajo imeti vselej isto skupino. Znano je, da sličijo takšni enojajčni dvojčki tudi v vseh telesnih in duševnih znakih, da včasih stalno zamenjavamo dvojčka drugega z drugim, da obolita oba za isto boleznijo, tudi če ne živita v istem kraju, da je moči pri obeh ugotoviti isto telesno anomalijo itd. Primer za različno krvno skupino pri enojajčnih dvojčkih bi bil tudi, če sta dva spermija heterocigotnega očeta (torej AO, BO ali AB z drugimi besedami očeta dveh različnih znakov v formuli krvne skupine) oplodila enojajčni par dvojčkov, ki je nastal po cepitvi iz enojne osnove (Bumm). Če ponovim teoretični rezultat preiskave za enojajčne dvojčke, bomo rekli, da moreta imeti enojajčna dvojčka isto krvno, skupino, toda možna je tudi različna.
Pri dvojajčnih dvojčkih (z lastnima jajčnima mrenama in posteljico) se uveljavljata zopet obe možnosti, da sta torej dvojčka iste ali različnih krvnih skupin. Iz teh izvidkov sledi pa važna ugotovitev, da pripadnost raznim krvnim skupinam pri dvojčkih ne priča in ne more pričati o tem, da bi bil eden izmed dvojčkov nezakonski! Pač pa mora biti izpolnjen že prej navedeni pogoj, da smeta imeti dvojčka le one znake krvne skupine, ki so zastopani pri zakonskih starših.
Aili je superfekundacija z določitvijo krvnih skupin že dokazana? 28J
* Pripominjam, da se ta konkubent ni javil.
V praksi bodo spori za preživnino dokaj redki v tem pravcu, da bi bilo osporjeno očetovstvo le enega od obeh dvojčkov. Kakor pa kaže stockholmski spor, je vendar do tega prišlo. Ločena žena je rodila dvojčka, katerih očetovstvo je pripisovala prejšnjemu možu, dočim je on to in coitus izpodbijal. Stvar je prišla pred zvedence. Mati teh dvojčkov je imela krvno skupino OO, dvojčka sta bila različnega spola, ženski dvojček s skupino AO, moški pa s skupino OO. Pri prejšnjem možu je bila kakor pri materi dognana krvna skupina OO.
Žena,       mož,       ženski dvojček,       moški dvojček. OO OO AO OO
Iz teh krvnih skupin je takoj razvidno, da ne more biti ženski dvojček legitimno rojen, ker nimata ne mati ne oče znaka A. Ta lastnost se je vtihotapila od drugega konku-benta, o tem ni nobenega dvoma. Sedaj pa je moči dvomiti seveda tudi glede dečka. Naravnost na dlani je vprašanje: Ali more biti tudi ta legitimen ali dovoljuje krvna skupina točen odgovor, da je tudi njega zarodil izvenzakonski konkubent? Deček more biti legitimen, ker zadostuje ustrezno prejšnjim pogojem, da nima drugih znakov kakor legitimni starši (OO). Deček pa bi utegnil biti tudi nezakonski, če bi imel nelegitimni konkubent krvno skupino AO. Vse druge krvne skupine pri hišnem -prijatelju so izključene, kajti skupina OO se izključuje sama po sebi, ker ne bi mogla priti deklica do skupine AO, pravtako BO; skupina AB pa tudi ne pride v poštev, ker je praksa potrdila Bernsteinovo teorijo, da ne morejo starši s skupino AB imeti otrok OO. Toliko o krvnih skupinah nelegitimnega očeta. Pa vendar ta skupina AB! Vzemimo, da bi bila ugotovljena pri tem nelegitimnem očetu ta bolj redka skupina AB, da, potem stoji stvar drugače. Deklica AO mora biti od njega, ker ji zakonski oče ni mogel dati A, deček z OO pa ne more biti od nelegitimnega očeta, ker mora ta dati vsaj ali A ali B.* To bi bil oni posebni in edino odločujoči primer, ko nam določevanje krvnih skupin točno pove, da v konkretnem, zgoraj analiziranem dogodku izključuje za deklico enega, to je legitimnega, ter za dečka drugega, to je nelegitimnega očeta. Saj v tem je vsa odločitev, ko pričakujemo od krvnih skupin točnih podatkov, da se ta ali oni kot pravi oče izključuje, dočim v drugih primerih krvna skupina ali sploh ni upo-
18
282 Postoipek ob izvajanju § 462 o. d. z.
rab na ali pa takšnega dalekosežnega sklepa ne dovoljuje.
Kakor vidimo, je določevanje krvnih skupin za enkrat skoraj edino sredstvo, da nam prinese dovolj jasnosti v tako zamotanih primerih, kakršni so pri dvojčkih z različnimi krvnimi skupinami. Ako se ob priliki posreči takšen dokaz, kakor so ga po nepotrebnem in brez podlage že razglasili v dnevnikih, je s tem superfekundacija po sebi dokazana, kar bi bilo v prid v forenzičnem in še mnogo bolj v biološkem pogledu.
Slovstvo:
Hofmann-Haberda, Lehrbuch der g-erichtlichen Medizln. M e r k e 1  H.,  Ueber  Zwillingsschwangerschaft  und Blutgruppenfor-schung. MUnchner medizin. Wochenschrift, 1931, štev. 13.