382
Dopisi.
v
Iz Cabra na Hrvaškem — piše „Novicam" občina ondašnja, da je gosp. Ivan Mandlin v Trebnem za župno cerkev naredil nove orgije, s kterim so vsi jako zadovoljni.] Sto je liepo i dobro, to je hvale vredno! sklepa si. občina svoj pohvalni dopis in priporoča g. Mandlina vsem občinam.
Iz Celovca. V poslednji seji koroške kupčijske in obrtnijske zbornice se je s posebno gorečnostjo obravnavala potreba tacih železnic, ktere bi Koroško sklenile z druzimi deželami. Konec besedi je bilo, da pred vsem je koroški deželi treba železnice iz Belaka v Leoben in iz Belaka v Videm.
Iz Celja 18. nov. A — Odstopil je od poslanstva deželni poslanec gosp. dr. Mortl, in na 18. januarja prihodnjega leta je razpisana nova volitev.
Slo venci j užno-zapadnih štajarskih okrajev! Sopet nam je dana priložnost, si izbrati poslanca, ki bode znal in se tudi ne bode bal zagovarjati naših pravic v deželnem zboru. Ni menda treba, še posebno priporočevati moža, kterega večina izmed vas že od poslednje volitve ima v dragem spominu, kteremu je že takrat mnogo vas neprestrašeno svoje glase dajalo, da je že takrat skoro zmogel, — moža, ki je v poslednjem zboru kmetijske družbe v Gradcu iskreno se
v
potegoval za slovenskega Stajarca, — saj smo prepričani, da vsak volivec, kteri sebi in svojemu narodu želi pravičnega, neodvisnega, izvedenega, zgovornega, domoljubnega poslane a, bode pri volitvi 18. januarja klical:
dr. R. Razlag bodi naš poslanec!
Sliši se, da nekteri mislijo, naj bi se za poslanca volil neki gospod v visoki cesarski službi. Mi pa mislimo, da ta gospod, kteri v preteklih štirih letih našega ustavnega življenja, v kterih je na nemškem Stajarskem že več volitev bilo in bi se tedaj tam lahko bil dal voliti, ne mara za poslanstvo in da še sam ne ve, da se za-nj agitira, in da po takem je to delovanje samo pregoreča in prenagljena marljivost nekterih, ki bi se mu radi prikupili. Zato ostanimo mi pri možu, kterega že zdavno želimo imeti za svojega zastopnika v deželnem zboru. Prevdarjajte tedaj in premislite, dragi rojaki, važnost volitve za deželni zbor in ne dajte se pregovoriti ali preplašiti po nikomur — saj je volitev vsa slobodna. Očitno pokažimo pred vsem svetom, da tudi Slovenec, kakor vsak drug narod, spoštuje svoje domoljubne može in jim to djansko pokaže, kadar se mu ponudi prilika, — in taka prilika so volitve, naj si bode v srenjski ali deželni zbor!
Iz Celja 19. nov. = V 263. listu „Tagespošte" se poganja neki dopisnik iz Celja za kmetijsko zbornico (Ackerbaukammer), ki naj bi se vredila tako, kakor obrtnijska zbornica, češ, da bo ta o gospodarskih vprašanjih in postavodajavnih zadevah bolje opravljala svoj posel, kakor družba kmetijska. Ako bi bil dopisnik samo to rekel in nič druzega, bi utegnili misliti, da ima temeljite vzroke za to; ker pa se je spustil v dokaze, ne moremo si kaj, da ne bi znanemu dopisniku klicali v spomin tiste znane prislovice: „si tacuisses, philosophus mansisses." Dopisnik pravi, da kmetijska družba ni ,,Privatverein", ampak da ima nekak „ofh> ciellen Charakter." Z nabiti da se kmetijska družba prostovoljno obnaša „officiell"; al to je le z nabiti in morebiti ni; al pri obrtnijskih zbornicah je gotovo, da so po vsej svoji osnovi popolnoma „officiell." Saj dopisnik sam pravi, da bi ,,der officielle Charakter" kmetijske zbornice „vse koterijstvo" izključil. Mnenje (gutachten) kmetijske zbornice — pravi dalje — bi veliko večo veljavo imelo, kakor jo ima mnenje družbinega odbora, ker v zbornicah kmetijskih bi bili gospodarski interesi vse dežele zastopani. Čudo golemo! Kaj! mala množica z bor ničin i h odbornikov more večo veljavo imeti, kakor jo ima veliko število vseh poddružnic družbinih, ktere so svetnice glavnemu odboru v vseh važnih vprašanjih? To li bi bil pač narobe svet. In kaj kmetijski gospodarji še nimajo dosti davka, da bi ga morali še za v z dr zanje kmetijske zbornice plačevati, kakor ga plačujejo obrtniki za vzdržanje obrtnijskih zbornic? Ako bi bil gosp. dopisnik vse to pomislil, javalne bi se bil vzdignil zoper družbo kmetijsko, ktera, če tudi vsega krivega ne more poravnati, je vendar za napredek kmetijstva veliko storila. Da bi pa morala za slovenskega kmeta ravno tako skrbeti kakor za nemškega , to je gotovo, in to je, kar se milo pogreša pri naši družbi.
Iz Opčin 18. nov. A. M. S. — 13. dne t. m. smo slovesno obhajali blagoslovljenje novega šolskega sta-nišča. Po cerkveni svečanosti smo se iz cerkve na ravnost v novo šolo podali, kjer so prečastiti šolski ogleda gosp. Jakob Koman prav ganljivo govorili; živo so nam pred oči postavili veliki prid ljudskih šol; na srce so govorili nam starišem, kako da imamo ravno mi prvo seme dobrega nauka pri otrocih zasejati, ako hočemo, da bo šola obilen sad rodila. Imenovali so nam tudi gospode, ki so si za to reč veliko truda prizadjali,
v
da smo tako prostorno šolo dobili. Šola je namreč ondi, kjer je bila ces. eolnija, dokler se ni bila še železnica odprla; dve izbi ima za šolo, vrh tega pa stanovanje za učitelja in učiteljico. Pozabili so vendar v številu šolskih podpornikov tistega gospoda, ki se je največ trudil in pomagal toliko z besedo, kolikor z djanjem za usta-novljenje nove šole, in ta je gosp. And. Danev, ki je prvi v mestni seji govoril zastran šole že pred 3 leti. On je tudi na dražbi kupil hišo in jo potlej za isti denar mestnemu magistratu prepustil brez krajcarja dobička.
2z Siahora nad Metliko 16. nov. — f —. V 41, listu „Novic" gosp. A. Ž. iz Podrage na Ipavskem letošnjega v„Ipavca" močno povzdiguje nad našega „Do-lenca." Se hujše je udaril po njem g. oče Lepstanski v 45. listu „Novic", kjer se je spustil tudi čez semiške vina, ter jih kar brez vsega razločka in usmiljenja z ,,kislico" krstil in s „čvičkom matičkom." Naj se za čast svojega letošnjega pridelka po drugih krajih prijazne dolenske zemlje potegujejo ondotni vinorejci; meni pa bodi dovoljeno, da v ozir letošnjega semiškega in sosednjega metliškega vina resnici spričevanje dajem. — Da letos nikjer niso pridelali takega vina, kakoršno je bilo lansko izvrstno vino, je menda gotova reč in neovržljiva resnica, akoravno neki dopis iz Pro-seka v 42. „Novičnem" listu govori, da že 15 let ondi niso pridelali slajega mošta memo letošnjega. Zazebla spomlad, deževno poletje s svojimi hladnimi nočmi in sosebno mrzlo jesensko vreme trsju ne ugaja; kajti trta je mehkužna stvar, in jo rado zebe. — O Mihelovem je pri nas navadna trgatev; toda letos zavoljo neugodnega vremena grozdje se še zmehčalo ni popolnoma o sv. Mihaelu. Naši vinorejci so bili že res v strahu, da bodo pridelali kislico, da že davno take ne; vendar pa so trgatev odkladali, ter čakali toplejšega vremena. In kmali na to tudi res potegne gorak jug; trta se ogreje in grozdje nenadoma prizori, sosebno ranina in drob-neja črnina, ktera daje' vinu stanovitnost in slast; le edina kraljevina nikakor ni hotla dobiti prave slasti Po tem takem naše letošnje vino ne bo preslabo, ne bo neprijetno, marveč bo pitno in stanovitno, kar se posname tudi iz tega, da so muhe, ose in bučele tudi letos močno silile na grozdje; — na dalje iz tega, da je mošt naglo vreti začel, in sicer kmali potem, ko je grozdje v kad prišlo; — tretjič iz tega, ker vino pod čepom bele priže dela; — in naposled tudi iz tega, ker za grencem naglo spet slast nazaj dobiva. Vse to, posebno pa nizka cena (po 4 gold. avstrijsko vedro, na ktero pride še lep nametek povrh) priporoča naše vina pred drugimi letošnjimi, in tovorniki, ki so druge leta radi hodili po vino v naše kraje, ne bodo^ slabo opravili, ako tudi to leto pridno hodijo po-nj. Ce pa kdo posebno slastnih vin želi, tudi še dobre starine pri nas lahko dobi po primerni, ne ravno previsoki ceni. Da tistim, kterim znana ni, naznanim še eno posebno hvalevredno lastnost, pristavljam le še to, da naše vino, kadar je na pipi, do zadnjega ohrani svojo dobroto in moč, ko med tem druge vina, kadar so na malem, le rade opešajo in oslabijo.
Iz Planine na Notranjskem 15. nov. — Vkljub vsem opoveram smo vendar le v nedeljo 13. dan t. m. čitavnico v Planini odprli. Mogočno vihrajoče zastave, avstrijske in narodne, so zaznamovale hišo, v kteri se bo rojstni dan čitavnice planinske obhajal. Akoravno nam je bilo vreme silno neugodno , so vendar dohajali častiti gostje od mnogoterih strani, kakor iz Ljubljane, Trsta , Bistrice, Razdrtega, Idrije itd. Začetek pol 8 zvečer je naznanjal silni pok možnarjev. Krasno ozaij-šana dvorana je v transparentu kazala „Srčen pozdrav častitim našim gostom", poleg ovenčane slike Njih Ve-
383
ličanstva cesarja pa napis „Vse za vero, cesarja in domovino" , obdan z avstrijsko in narodno zastavo. Ko se kmali po odločeni uri dvorana čez in čez napolni, začne postojnska glasba igrati iz narodnih pesem po svojem glasbovodji gosp. Salmič-u sestavljeno popotnico in popotnico „Južnega Sokola." Igrala je prav izvrstno. Potem stopi tajnik čitavničini gosp. Jože G e cel j na oder in nagovori pričujoče blizo tako: „Slavna gospoda! Temna noč je obdajala slovenski narod, in kakor popotnik, ki se v takem položaji ne ve kreniti ne na desno ne na levo, po luči zdihuje, tako je zdihoval nas narod po luči omike domače. Prižigal je Vodnik zaželjeno svetilnico svojemu narodu; toda komaj prižgano mu je ugasnila nemila osoda. Prižigali so jo za njim tudi drugi vrli rojaki; al staviti so jo morali pod pokrov; tu pa je le tlela in žugala popolnoma ugasniti. Ni tedaj Čuda, da neizrečeno veselje je navdalo naš mili narod, ko vgieda svitlo luč, ktero je prižgal in v neštevilnih nevihtah branil in ohranil mož, kterega vsak Slovenec povsod ponosno svojega rojaka imenuje; prižgal nam je to luč naš dr. Janez Bleivveis po „No-vicah", ktere so narod predramile , da se je jel zavedati o tem, da tudi omika in duševno napredovanje slovenskega naroda, kakor vsacega drugega naroda na svetu, je le tadaj mogoče, ako se narod v svojem domačem jeziku in duhu izobražuje, — da je dolžnost slehernega državljana, svojo domovino, svoj narod prav iz srca ljubiti, saj: „kdor domovino djansko ljubi, do-
polnuje postavo." (Slava- in živio-klici so doneli, da se je dvorana tresla.) Le tisti, ki so ljubili domovino in svoj narod, so bili vselej pravi in djanski patrijoti; oni so vsi-kdar branili vero svojih očetov, vladarja svojega in dom svoj; nikdar nikoli se ni bilo zanesti na kozmopolite, kterih samopašno geslo je : „ubi bene, ibi patria." (Pravo! pravo!) To spoznavši nas je mogočna beseda pravičnega vladarja „vsakemu narodu enake pravice" neizrekljivo osrečila. — Akoravno sovražniki v prižgano luč domačega narodnega izobraževanja na vse pretr-ganje pihajo, je vendar nikdar več ugasnili ne bojo, — porok nam je njen varh Njih Veličanstvo Franc Jožef!
(Ogromni slava-klici donijo po dvorani). — Pod njegovim krilom se je ustanovila svitla mati čitavnic v beli Ljubljani (živila!), se je ustanovila množica njenih hčerk po slovenskih mestih in trgih (živile), Cesarjeva roka sama je podpisala rojstni list Matici slovenski (živila! živila!), so se odprle danes vrata čitavnici tudi v naši Planini (Živila! Slava!), da bomo po potrjenih pravilih za omiko domačega jezika, za napredovanje narodne zavednosti in za pošteno razveseljevanje delati mogli. Toraj za-kličem hvaležnega srca: Slava našemu svetlemu, juna-naskemu, vsem narodom pravičnemu cesarju Franc Jožefu! (Slava! Slava! Slava!) — Sprejmite pa prijazen pozdrav tudi Vi predragi nam gosti, gospodje, gospe in go-spodicine, ki ste prišli povikšat našo slovesnost (Živili!). Lepa hvala tudi vsem domoljubnim udom čitavnice, ki ste jo z združeno močjo ustanovili (Živili!). Prizadevajte si tudi z združenimi močmi, da se žlahni namen čitavnice, kolikor mogoče, doseže, da se bo v poštenih shodih um bistril, srce žlahnilo, da bo naše petje napredovalo itd., trudite se pa posebno svoj narod po vsi moči izobraževati; to je največi in najimenitniši dolžnost vsakega rodoljuba, posebno pa vsakega čitavničarja. Vse naše početja pa naj venca lepa složnost! Naj nikdo ne   žabi,   da   „sloga  jači,  nesloga   tlači."    Naše geslo
bodi: „Vse za vero, cesarja in domovino". (Slava-in živio-klici so doneli govorniku po končanem govoru brez konca in kraja.)
Zdaj pozdravljajo planinski pevci Častite goste z nalašč za to slovesnost od gosp. Andreja Drobnič-a zloženo pesmico, kteri je gosp. Blaž Lenček vrlo primeren napev naredil.
Pozdrav se je po besedah svojih glasil tako-le:
Planina! v veselji                              Sestrice poslale
Se ziblješ nocoj  —                            S pozdravom Vas so
Godi se po želji                                Do sestrice male,
Ti,   sladko zapoj:                              Naj slava Vam bo!
Pozdravljeni svatje,                           V zahvalo  sprejmite
Pozdravljeni vsi,                                Prijazno rok6 ,
Mi bodite bratje                                Na dom pa nesite
Slovenske krvi!                                  Odzdravljenje to :
Slovenci v Planini Pozdravljajo vse, Ki z njimi edini Za dom svoj živ6!
Za tem je sledilo navdušeno in sladko milo petje častitih pevcev ,,Južnega Sokola" iz Ljubljane, ki bi ga bili radi vso noč in še dalje poslušali. Po programu so se pele sledeče pesmi: Noč. Napev L. B.; peli ljubljanski pevci. Domovini. Besede dr. Razlag-ove, napev dr. Benj. Ipavčev; peli planinski pevci. Zvezdi. Besede Dav. Trstenjak-ove, napev dr. Benj. Ipavčev; peli ljubljanski pevci. Venec narodnih pesem. Sestavil Nedved; peli planinski pevci. Potok. Napev Skraupov; peli planinski pevci. 8. Naprej. Besede S. Jenkotove, napev Davorina Jenko-ta; peli planinski pevci združeni z ljubljanskimi.
Preden so pevci „Naprej" zapeli, stopi znani naš rodoljub in pesnik gosp. Miroslav Vilhar na oder in deklamuje pesmico na čast Planini, ki je bila s glasno pohvalo sprejeta.
Došle so nam pisma gospoda dr. Jan. Bleiweis-a, dr. Lov. Toman-a, dr. Etb. Costa-ta, ki mlado čitavnico s srčnimi besedami pozdravljaje obžalujejo, da ni jim mogoče, se osebno udeležiti slovesnosti današnje. Telegra-fično so najmlajšo svojo sestrico pozdravile: čitavnica tržaška in celjovška, pismeno po svojih predsednikih pa ljubljanska, celjska in ajdovska, pa tudi društvo „Južnega Sokola." Tržaško čitavnico je vrh tege zastopal njeni odbornik, iskreni rodoljub, gosp. Sčitomir Vilhar; tudi bistriška čitavnica nam je srčno sprejete svoje zastopnike poslala.
Po dokončani besedi je bila večerja, pri kteri se je pesem za pesmijo, zdravica za zdravico vrstila. Med drugimi tudi g. Sčitomir Vilhar iz Prezida poprime besedo in nas v gladkem hrvaškem jeziku opominja, da naloga naša je, neutrudljivo za mili naš narod delati, ga v predolgo zanemarjenem domačem jeziku izobraževati, in nikdar ne zabiti, da v vseh početjih naj nam je najsladkejša beseda „edinost." Odzdravljala se je živahno ta napitnica, omenivši rodoljubne rodbine Vil-harjeve, ker 3 gospodje njeni so nas razveselili s pri-čujočnostjo svojo. Prisrčno se je tudi društvo zahvalilo vrlim pevcem „Južnega Sokola", ktere smo kaj radostno gledali v njih lični opravi, so si pa tudi s svojim milim petjem srca vseh nazočih pridobili. — Po večerji se je mladi svet po taktu sukal in do belega dne je bilo vse zidane volje. Zapisan ostane z zlatimi pis-menkami 13. november v zgodovini planinski.
Iz Kranja 15. nov. — * — 10. dne t. m. je po dolgi bolezni umrl gosp. Janez Holcer, spoštovani trgovec in rodoljub v pravem pomenu te besede, ki svojo vrednost le tedaj ima, ako se djansko skazuje. In to je bil pokojni naš Holcer kakor je njegov brat v Ljubljani. Podpiral je vsako narodno reč. Kranjski šoli, bolnišnici in mestni kosami je zapustil 1000 gold. Bodi mu žemljica lahka! — Žalostni tej novici naj dodam še to, da nas Kranjce v srce boli, da nas vsi veliki in mali časniki nosijo po širocem svetu, da naša mestna hiša pride na boben 10. decembra t. 1. zavoljo dolžnih 1194 gold. Sramota, grozna sramota bi bila za mesto, ako se res to zgodi! Al zraven sramote
384
nas čaka še škoda, ker mestna hiša zraven tega, da je pisarnica in zbornica mestnemu županstvu, še v najem daje nekoliko sob v svojem poslopji in vživa tako vsakoletne dohodke. Se ve, da zdaj vse pšice lete na župana; al čeravno je on konečno odgovoren za vse mestne zadeve in ni brez krivde, da gori omenjena zoperna novica se plazi po svetu, je vendar pomniti to, da v občinah (soseskah) konštitucijnih župan ni absolutističen samovladar, ampak da ves odbor je ž njim vred odgovoren za vse občinsko gospodarstvo. V preiskovanje: ali se je moral ta dolg za mestno štirno narediti in ali ni mogoče bilo karkoli poravnati ga — se ne spuščamo tukaj; al to moramo reči, da taki odborniki kakor so zdaj naši ali pa nobeni, je čisto eno. Kdor v občini, naj je mestna ali kmetijska, kako opravilstvo prevzame, naj si vest dobro izpraša : ali je za to ali ne, in ali ga je volja, tudi kaj delati. Le s titulom „ge-meinderatha" šopiriti se, to zna vsak. Treba je tedaj, da brez odlašanja se prerodi od konca do kraja celo naše županijstvo, da pridemo iz zadreg, v ktere smo zabredli. Treba pa tudi, da potihnejo zelo navadni izgovori: ,,e, kaj meni mar za mestne reči; jaz imam svoje opravila." Ako bi vsi tako godli, bomo Čudno plesali. Ker pa se ne morejo nove volitve dovršiti do 10. decembra, ko ima mestna hiša na boben priti, naj se zdrami sedanji odbor iz svojega dolgočasnega spanja, da ustavi prodajo mestne hiše. Saj ima mesto še kako drugo, ne tako neobhodno potrebno lastnino; to naj proda; ali pa naj naprosi mestjanov, da so upniku porok, da bode kmali plačan. Saj je menda še kaj mož v našem mestu, da odvrnejo sramoto in škodo lastnemu domovju. Pravljica starodavna o Kranji pripoveduje, da so nekdanji ,,rathsherri" za južino prodali šmaretno goro, — ne dajmo, da bi se od nas zdaj reklo, da smo nečimerni poslušali, ko je Jboben pel za mestno našo hišo! Stari Paulini, Jozeki, Sporarji in še drugi bi se v grobu nevoljni zasukali, ako bi culi takega bobna glas. Iz Ljubljane. Veliki tukajšnji sej m v pondeljek je bil dober; ljudi je bilo veliko, pa tudi kupca; šta-cunarji tudi so zadovoljni. Se ve pa, da bi bilo kupčije še več, ako bi ne bil živinski sejm zavoljo kuge še zmiraj prepovedan.
—  Za pravega gimnazijskega profesorja je postavljen v Ljubljani g. A. Skubic, ki je dosihmal bil v Kranji, v Kranji pa gosp. Janko Pajk. Ker gre g. Kanec za nekaj časa v pokoj, pride dotlej v Kranj za pomožnega učitelja g. B. Hrovat; v Ljubljani pa pomaga namestni učitelj g. J. Zon ta. — V realko je prišel g. Heinz namesti g. Puggarja, kije drugod službo dobil, g. Opel pa namesti Winterja, kteri ima odpust za pol leta s tem, da mu namestnika g. Opelna celovška kupčijska zbornica plačuje, ki je prosila za njegov odpust.
—   V saboto je bila vsem razredom ljubljanske gimnazije prepoved oklicana, da se dijaki ne smejo nikakoršnega društva, naj si bodi čitavničino, filharmo-nično, kazinino, streliščino, sokolovo ali turnarsko društvo nikakor udeleževati, in tudi po svojih stariših ne. Tudi jim je bila vsakoršna ovacija profesorjem   prepovedana.
—  Drugi zvezek slovenskih ,,gledisnih iger" je prišel na svetlo; obsega veselo igro „Domači prepir", ki jo je poslovenil Jak. Zabukovec in ktera jo bila v čitavnici ljubljanski z veliko pohvalo dvakrat igrana. Kakor nalašč je za male čitavnici ne gledišča, ki nimajo velikih odrov za obilo oseb in ne mnogih kulisnih priprav. Sicer pa je ta kratkočasnica tudi^za domače berilo vsa pripravna. Dobiva se , kakor ^Županova Micika" pri bukvarju g. G i o n tini-u , ki jo razpošilja tudi bukvarjem druzih slovenskih krajev. Cena ji je  20 nov, kraje.    Ker je sv. Miklavž blizo in
ker je navada, da poklada darove tudi odrašenim ženskam in moškim, utegneta oba dosihmal na svetlo prišla in lično natisnjena zvezka ,,slovenskih gledišnih iger" za ta namen marsikomu draga biti.
—   Dolgo pričakovane Jenkove pesmi so prišle v založbi ljubljanskega bukvarja g. Giontini-a na svetlo pod naslovom „Pesmi. Zložil Simon Jenko." Ime Jenkovo že slovi deleč po svetu po pesmi „Naprej zastava slave", kteri je g. Simon Jenko besede zložil, in po mnozih druzih pesmah. Celi venec (99) različnih poezij je nabral zdaj v knjižico, ki bode dobro šla či-tateljem, pa tudi skladateljem slovenskih pesem. Drugi pot več o njih. Danes le še to, da se pri Giontini-u dobiva po 60 kr.
—   Gosp. dr. Benjamin Ipavec je dovršil krat-kočasno spevoigro „Tičnik" (Kafig) in jo ljubljanski čitavnici poslal, da jo spravi na oder. Napeli bojo naši pevci in pevke vse moči, da — ako po sreči gre — se bode opereta igrala po veliki noči v Čitavnici in se tako početek učini dramatičnemu pevanju. — Ker ravno govorimo o gosp. dr. Benj. Ipavcu, naj povemo, da njegov kor „Kdo je mar" je v velikem koncertu, ki ga je te dni napravilo društvo „Kolo" v Zagrebu, bil z navdušeno pohvalo sprejet, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati. „Domobran" piše, da bi bil pa ta IpavČev zbor še z večim entuzijazmom sprejet, ako bi ne bil predolg (trajal je več kot pol ure), tako da so tenoristi proti koncu že nekoliko oslabeli.
—   Gospa Luiza Pesjakova je dodelala svobodno po nemškem originalu mično veselo igro v slovenskem jeziku pod naslovom „Strup", ktera se že tiska in se bode, brž ko bode mogoče, igrala v čitavnici naši, pa gotovo tudi kmali v drugih čitavnicah, kjer koli imajo moči za take igre.
—  „Beseda" v čitavnici preteklo nedeljo je bila ena najzanimiviših, ki smo jih dozdaj imeli. Gosp. pe-vovodju Fabjanu gre hvala, da je muzikalni del današnjega programa izvrstno sestavil. Začela se je beseda z Dav. Jenko-vim napevom „Naprej", ki ga je z zasluženo pohvalo igral čitavničini orhester; sledil je potem osmopev Mašekov „Otok bleski", tako izvrstno prepevan, da brez prenapetnosti moremo reči, da ni mogoče te nježne kompozicije bolje peti. V instrumentalnem delu pa je nosil danes zvonec g. Uršič, rojak naš iz Idrije, bivši vojaški kapelnik, ki se je v vari-jacijah za hobojo , ktere je sam složil, tacega mojstra skazal na tem skoro da najtežjem glasbinem inštrumentu , da ga mu ni kmali para. Glas njegov je tako okusen in prijeten in tako v srce sega, da mnogokratna hvala mu je donela med igro, po končani igri pa tako ogromno ploskanje, da ni bilo pred mini, da je še enkrat ponovil variacije. Radujemo se, ga večkrat slišati v čitavnici naši. Da pa hvalo damo, komur hvala gre, moramo še povedati, da orhester naš ga je spremljal tako izurjeno, da vsi pričujoči so v tej piesi kakor v Pustovojtov-polki in Titelnovi slovanski overturi radostni spoznali lep napredek vseh gospodov, ki so stopili v kolo, da umetnost glasbeno obdelujemo tako marljivo in ž njo razveseljujejo vso družbo, ktera njih prizadevanje ravno tako hvaležno priznava kakor gospodov pevcev in gospodičin pevk, ki se trudijo na čast domače glasbe in umetnosti. Al s tem še muzikalni del današnje besede ni bil pri kraji; prvak naših tenoristov gosp. V. B. nas je razveselil s krasno pesmijo iz Do-nizettovega „Don Pasquala." Že pri nastopu svojem z gromovitim ploskanjem sprejet in po odpeti in vdru-gič ponavljani pesmi z isto pohvalo pozdravljan je pac očitno vidil, da vsem se ljubi in da ga društvo želi še večkrat slišati v zimskih zabavah. Konec današnje besede pa je bila giediščina  igra pod naslovom „Popot-
385
ni k a", ki jo je poslovenil gosp. Jak. Zabukovec. Popolnoma v duhu te burkice sta gospoda T. in Z. igrala ^popotnika", ki sta bila možd ene žene; natakar gosp. V. pa nas je vmes prav prijetno pogostil — ne z bokalom letošnjega cvička, ampak s sladko pesmico popotnik." Da je smešna igra bila poslušavcem zelo všeč, gotov dokaz je to, da jim je bila — prekratka. — Dvorana je bila čez in čez polna; bilo je pričujočih tudi mnogo unanjih gospodov.
— Po sporočilu svojega načelnika ima vsaki sa-botni shod „Južnega Sokola" en Sokolec voditi, ki se za to izvoli. Preteklo saboto je bil ta shod toliko bolj zanimiv, ker si je gosp. Fr. Vidic vrlo prizadjal, večerno zabavo napraviti prav kratkočasno. Peli so se trije čveterospevi „Zastavenička" (češka), „Tiha luna" (Jenkova) in „Lipa" (Ipavčeva); potem je gosp. D. deklamoval „Rodoljubje" (Tomanovo), tajnik društveni pa je bral „Zgodovinske Črtice borenja." Konec zabave je bil parlamentaričen humorističen pogovor o društvenih zadevah. — Prostori čitavniške gostivnice so bili čez in čez polni, — očitno znamenje, da „Sokol" lepo napreduje v duševni oliki.
386