LISTEK. T. SELIŠKA.R: Protialkoholno vprašanje. i. Ko sem čital v nekem slovenskem aanerikiainskem časopisu pretresljivo sličico iz življenja naših rojakov v Ameriki. kako se sistematično uničujejo z alkoholom, dasi je tam uveljavljen zakon, ki ziatoranjuje uživanje alkoholnih pijač (prohibicija). sem se spomnil na naše razmere in na to vprašanje. ki je še skoraj v celoti nerešeno v neizmerno škodo našemu narodu. Dan zia dnem gledam in opazujem naše ljudstvo, poslušam divje krike pijanih duš, in čutim vso grozno žalost. ki lazi iz roda v rod kakor vedno bolj naraščajoča epidemija, pušoajoč za sabo vedno večjo čeito telesnih in duševnih degenerirancev. ki so očitni znaki narodove slabosti, narodovega propadanja. Srčna kultura pada, niža se! Če bo šlo tako dalje, tedaj raoramo pričakovaiti dobo, ko ne bo samo pijanost Slovencev na prvem mestu — ampak se bo poleg tega blestela tam tudi surovost in nemonalnost. ti dve zvesti spremljevalki pijančevanja. Vem. da nisean prevelik pesimist. zato nikakor ni ta obsodba pretirana. Verjemile mi, da je to, da je opazil ta naš greh celo sam reprezenitant naše države v prvih dneh svojega bivaoija v Sloveniji. za nas tako strahovita obsodba. da nam mona biti misel. kako popraviti to zablodo tako potrebna, kakor je potrebna medicina bolnemu telesu. Ko sem prebiral različno protialkoholno literaturo, sem bil zelo skeptičen in o marsikateri trditvi sem dvomil. Ko pa sem prišel med ljudstvo. sem začel opazovati. Tedaj setn uvidel. da je alkohol za narod zlo — ki je bolj nevaren kakor oborožen sovražnik. Osobito pa je prišlo to Drepričanje taikrat, ko sem se pričel baviti s patologično psihologijo. Ko sem pričel delati psihološke eksperimente na individujih, ki so podvrženi pijančevanju — in tudi s takimi. ki so sicer znani kot trezni — pa so iali imeli starše podvržene temu, ali pa celo dede iti babice. Rezulitati takih opazovanj in eksperimentov so, v kolikor so obrnjeni v to smer, naravnost frapantni in bi to priporočil vsialkomur. ki se količkaj zainima za bolne psihološke pojave. Toda o vsem tem. najsibo to o resničnosti tega zla ali pa o posledicah tega zla, se je že toliko govorilo in pisalo. da ie ponavljanje istega odveč. Tudi o protisredstvih se je že pisalo. Toda o tem manj — in vprašanje: kako zajeziti ta hudournik narodovega propadanja.. je §e danes navno tako važno. kakor je bilo pred desetimi leti. če ne še bolj! Tedaj. oglejmo si nekoliko različna sredstva, ki smo jih začeli po malem uporabljati proti temu strašnemu sovražniku. Na žalost pa bom moral govoriti najprvo o sredstvih, ki se jih poslužujejo drugod z večjim ali manjšim uspehom, zakai pri nas se še ta protiakcija skoraj niti ne opaža. Pijančevanje se ie razpaslo po vseh državah — kamor ye prodrla civiliziacija. In ne samo. da se je razpasla. Zviti civiHziranec ie izbral alkohol tudi za uničevanje cmega. ki mu je bil napotu. Dasi skuša dandanes Ameriika izpodbiti dejstvo. da se je posluževala alkohola za iztrebljenje Indijancev, je vendarle to gola in strašna istina! Nič manj ne delajo tako druge civilizirane države še dandanes — seveda bolj skrito, zakaj dnevno odhajajo iz svetovnih pristanišč neštete ladje. ki vozijo iz^ključno samo alkohol v razne kolonije Amerika pa se je vendarle zavedla svojega zločina — potem ko je bilo že skoraj prepozno in je uvedla prohibicijo — to je. popolno prepoved uživianja alkoholnih pijač. Imela je na vesti rdeoe pleme — in spoznala je pogubonosen vpliv alkohola predvsem v ' delovnih močeh. Poskusi so namreč dokazali. da se je produkcija v tovarnah. ki je zaposlovala po večini trezne delavce. neverjetno dvignila. Toda vprašanje pa je: .le li prohibiclia uspešna — aili ne? Če ni celo škodljiva? Resnica je. dla se je prohibicija izkazala nepTaktično — in celo. škodljivo! Naj priobčim zelo zanimiv članek iz nekega slovenskega amerikanskega lista. ki govori o postlediaah prohibicije: Prohibicija med ameriškimi Slov e n c i. Skoro ne mine teden. da se ne bi eden ali drugi naših agitatorjev bridko pritoževal nad pijančevanjem, ki se je nazpaslo po nekaterih naselbinah. Slovenci. tukajšnji in v »mili damovini«, so od nekdaj radi pili. Toda v Ameriki se je po prohibiciji obrnilo v tem oziru »iz dežja ;Pod kap«. posebno kar se tiče nekaterih narodliosti, in naša pravijo da ni izvzeta. Preje so»ljudje pUi večinoma pivo, sempatam kozarček rakije. včasih kdo tudi čašo »vinca rujnega«. Ko je prišel delavec iz fabrike ali majne. ga je spil »flašo« ali dve. če ga je irnel v kleti familije, ki so držale »board«. so tudi skrbele, dia boardarji niso trpeli žeje. V krajih. kjer ga niso točili doana. je poslal aitek. ko je prišel z dela. hčerko ali sinčka v salurc. pa ga mu je prinesel za nikel v »pelci«. Ako ni bilo drugače. je šel sam ponj. če treba tudi desetkrat na večer. Ali pa se je mimogrede oglasil v salimu in ga spil »ta velki glaž, zraven na oojedel še »sandvič«. ki ga je dobil povrhu. * (Dalje prih.)