17. številk«
V Ljubljani, dne 26. aprila 1919.
VI. leto
Kelavec izhaja vsak petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10'—, za pol leta K 5’—, za četrt leta K 2-50.
. Posamezna številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za selo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Pašiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šel»nburgova ■lica štev 6. II. nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. za vsakokrat. — Za razne izjave itd.stane petitvrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo,
Prvi maj dan svobode!
Prvi [maj 1919 imamo pred durmi. Leto poprej smo še ječali v grozotah vojne; danes je svetovne vojne konec in se vrši le boj proletarijata za pravice na eni strani, na drugi strani pa diplomatični in deloma še militaristični boj najbolj imperialističnega kapitalizma za vojni plen, ki si ga hočejo zmagovalci „pravično“ razdeliti med seboj. Zlo je bila svetovna vojna-, ki je onemogočilo složno delo proletarijata! A to zlo je prineslo uspehe. V skrajnem obupu je proletarijat zastavil vse svoje moči vsak v svoji domači deželi, ter dosegel deloma ogromne uspehe: naravnost strl je ponekod moč kapitalizma, ki je v svoji prešernosti gospodoval doslej človeštvu.
Kdo še ne vidi zmage proletarijata v Rusiji, Nemčiji, v Nemški Avstriji, pokret v Italiji, na Francoskem in Angleškem, dasi so nam vedno pravili, da so te dežele pravi raj za delavstvo? Tudi tam ni bil raj; povsod trpi proletarijat pod nagajiko kapitalizma in povsod izpoznava, da je to trplenje nepotrebno in nenaravno. Zato želi proletarijat vsega sveta osvoboditev.
Naš narod se je politično in narodno osvobodil iz večstoletnega suženjstva. Narod, ne pa še proletarijat! V novi' svobodni državi smo, a komu velja ta svoboda — kapitalistom in meščanom ali ljudstvu? Ni težko odgovoriti na to vprašanje.
Proletarske zahteve, ki jih naglasa proletarijat že nad trideset let od pariške konference na dan prvega maja vsako leto najsvečanostneje se še niso popolnoma uresničile, dasi so deloma že na pohodu, se že uresničujejo, vendar pa treba še odločnega boja, da se udej-stvijo v celoti. Ureditev delavnika, socialno zavarovanje, koalicijska svoboda, najvitalneja politična svoboda so še vedno pastorke današnje družbe zlasti v nazadnjaških deželah, kjer danes še merodajna javnost nima niti naj pri miti vnej šega umevanja za socialne potrebe ljudstva, za demokratizem. Grozeči oblaki se zbirajo nad našimi glavami, toda, o, le pridi nevihta: proletarijat je pripravljen na tvoje bliske, na tvoje strele in tvoj vihar, vse bo pariral s svojo žilavo vztrajnostjo v boju za svoj^, pravice in nedvomno stal ponosen zmagovalec !
V tem prepričanju, v tej veri bo praznoval svetovni proletarijat letos prvi maj. Prvi maj je manifestacija vesolnega proletarjata. Kakor nas je doslej vedno navdajalo zaupanje v solidarnost vsega proletarjata, tako nas navdaja danes to prepričanje še toliko bolj, ker nam od vseh strani prihajajo solidarnostne izjave naših sotrpinov, ki stoje z nami v eni fronti, v zavesti, da smo tudi mi njih zvesti zavezniki in sobojevniki. Sodeč po političnih razmerah, ki jih imamo pri nas, nam zavezništvo vsega jugoslovanskega proletarjata in mednarodno zavezništvo s proletarjatom sveta edina in najzaneslivejša garancija, da izvojujemo svoj boj z uspehom.	,
Jugoslovanski proletarjat je dobil z ustanovitvijo nove države novo fronto, težko fronto. To vemo. Zato manifestiramo prvega najsvečaneje solidarnost jugoslovanskega proletarjata, ki se ne straši niti najhujše reakcije. S svojimi močnimi organizacijami, in še bolj s svojo iskreno zavednostjo si bo proletarjat tudi v tej državi priboril pravice in uredbe, ki so mu naravna potreba.
Delavstvo zahteva svoje pravice, izvojevalo jih bo kljub vsem oviram, kljub preganjanju, kljub reakciji in neumevanja položaja med meščanskimi strankami. Svet spada delavstvu 1
V boj pojdemo jugoslovanski proletarci, kakor doslej neustrašeno tudi y bodoče, z
geslom: Proletarci vseh dežel, združite sel
Proslava prvega maj-nika v Ljubljani.
Vsem delovnim slojem sporočaipo, da miruje 1. majnika vse delo. Ta dan je namenjen praznovanju veličastva d e 1 a v zmislu naše proletarske zavesti. Kakor samozavestno vršimo naše revolucionarno poslanstvo, tako samozavestno praznujemo letošnji delavski praznik.
Proslavo tega praznika smo sledeče zasnovali:
1. Na predvečer 30. aprila slavnostne predstave v obeh gledališčih, in sicer:
v dramskem gledališču:	Tolstoja:
»Moč teme«;
v opernem gledališču: Smetanova'
»Prodana nevesta«.
2. Prvega maja ob 9. uri dopoldne: javni ljudski shod
na stavblšču »stare garnizijske bolnice* nasproti hotela pri »Slonu«. Govorita so-druga I. P e t e j a n in inž. A. Š t e h i.
Po ljudskem shodu sprevod po mest«. Reditelji bodo razvrstili organizacije. Vse udeležnike se prosi, da se brezpogojno pokore vsem odredbam rediteljev.
3. Prvega maja ob 2. uri popoldne izlet v restavracijo »Belle-v u e« nad Spodnjo Šiško, kjer se vrši prosta zabava. Vzpored koncertnih točk in glasbenega prcdnašanja se pravočasno objavi.
4. Prvega maja ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« velika umetniška akademija.
Tudi ta spored se pravočasno objavi t »Napreju«.
Proletarci! Sodrugi! Sodružice! Vam vsem je znano, kaj pomenja letošnji Prvi Maj! Strnite vrste in dokažite svetu našo neomajno voljo in resnost, nokažite svetu, da ste vi oni temelj, na katerem bo stala prava bodoča Jugoslavija.
Krajevna politična organizacija JSDS v Ljubljani.
Stara bolezen. i.
Stara bolezen se zopet pojavlja pri baši meščanski liberalni gospodi, katera sl je v zadnjem času nadela zveneče ime, ki ga na kratko označuje s črkami JDS. Očitno ji v lastnem taboru primanjkuie sape, zdi se pa tudi, da čuti živo potrebo osvežiti nekoliko svojo starikavo in izživelo lice, da bi se tem lažje pokazala javnosti kot družba resnili, za blagor naroda skrbnih ljudij. Pomladek, s katerim bi se radi našemili, naj bi tvorilo delavstvo. Iz tega vidika je motriti pojave zadnjega časa. ?.e nekaj let pred vojno je skušala liberalna gospoda loviti pristašev v delavskih vrstah. V ta namen je pod svojim okriljem poklicala v življenje neke vrs^e Narodne delavske organizacije. .Poskus se je docela ponesrečil. Zadnji ostanki so takrat izginili v mestni zastavljalnici. Ali liberalna gospoda se zaveda, da je delavstvu tudi v Jugoslviji prisojena nad vse važna vloira. Ta vlosra ie tako pomembna, da gosnodo v liberalnem taboru obhaia zona ob pomisleku nanio. Kaj čuda, da skuša zonet vdirati v delavske vrste. Javno nanašajoč, da ima tudi ona nravne na pristale med delavci. Da bi nrišla do za-želiene^a cilja, se ie vnovič podala na del". Po^ecda je globoko v žen. da s po-močio raznih popolnoma neizkušenih in neodgovornih liudii insoenira neko ciha-n<e. Voie^a smoter bi bil privabiti nod fir-mn Narodne delavske organizacije vsaj ne^ai delavrev v liberalno družbo. J^on-štatiramo, da si ie naše liberalno meščanstvo za svoio nakano izbralo prav nesrečen trenutek. Ta trenutek je tako nepri-
praven za liberalno potezo in pripomočki tako nesrečno izbrani, da jim je blamaža v naprej zagotovljena na . celi črti. Niti vredno bi se nam ne zdelo, da bi se s to po sili Narodno delavsko organizacijo — j s tem mrtvo rojenim detetom, pečali in izgubljali dragoceni čas, če bi liberalna gospoda potom svojih tozadevnih eksponentov ne nastopala tako zahrbtno, zlobno, škodoželjno in nepošteno. Značilno je tudi dejstvo, da se pri nas lotevajo gotovi ljudje takih reči, katere drugod opuščajo. Vsakomur, kdor se peča z delavskimi vprašanji, je znano, da je na primer na Češkem pred leti bivši urednik »Narodnih Lystov« in poznejši državni poslanec, sedanji vojni minister Čehoslovaške republike Klo-fač ustanovil narodno socialno stranko. Ta stranka je bila namišljena kot nekako levo krilo češkega liberalizma, katerega so reprezentirali takozvani mladočehi. Razvila pa se je proti volji mladočehov v samostojno stranko in jim je časih povzročala dokaj preglavic. Razvoju narodne socialne stranke je bila politična atmosfera v stari Avstriji prav prikladna. Vsak politični otrok ve, da so se v stari Avstriji slovanskim narodom godile neprimerne krivice v vsakem oziru. Baš ta okolnost je za narodni radikalizem tvorila podlago, na katero so se takozvani češki narodni delavci opirali.
Prevrat in razsulo stare Avstrije ter zgradba novih narodnostnih držav pa^ je narodne socialne delavske kroge na Češkem privedel do spoznanja, da je obstoj njihovih narodnih delavskih organizacij postal brezpredmeten in brezpomemben, kajti narodnemu radikaliziranju je mahoma zmanjkalo podlage. Čisto naravno, kaj naj pomeni narodni radikalizem in kakšen naj ima cilj ta radikalizem v državi, v kateri je njihov narod gospodar?
Češki narodni delavci uvidevši, da bi v novih razmerah cepitev delavskih moči nadalje bila le delavstvu samemu v škodo, češki buržoaziji pa v korist, so se, kar je bilo edino pametno, združili v eno stranko in eno organizacijo z vsem ostalim češkim proletariatom.
To kar so torej drugod zavrgli, tega se oprijemlje liberalna gospoda pri nas. No, sreče ne bodo imeli, če prav jim za enkrat tudi denarnih žrtev na videz ni žal.
Še enkrat poudarjamo, da je škoda časa ukvarjati se z liberalnim blufom, ker se. pa nekaj maloštevilnih od liberalne gospode za agitacijske svrhe najetih fantov poslužuje takih sredstev, kakršnih bi se noben pošten in odkrit človek ne smel posluževati, za to bodemo naši delavski javnosti razodeli trike in zahrbtne mahinacije teh drugače na varnem se nahajajočih značajev.
Militarizem.
Zdi se, da bodo tudi v naši Jugoslaviji romali ogromni zneski narodnega imetja v brezdno neproduktivnega militarizma. Delavci, uposleni pri državnih delih, železničarji itd. se morajo za žive in mrtve pehati za vsak vinar priboljška na plači, gospodom oficirjem pa se brez hrupa in ne da bi javnost o tem kaj vedela, enostavno kar naredbenim potoin plače »stanu primerno regulirajo«. Nastopni primeri nam kažejo, kako je za to gospodo poskrbljeno.
Poročnik 11. činovnega razreda no-tabene v Ljubljani brez voj. doklade prejema mesečno:
Plače....................K	140	—	1\
Pripravnostne doklade	.	.	»	405	—	»
Odškodnine	za slugo	.	.	*	50	—	»
Stanarine........................................»	61	67	*
Dnevnice	..............*	900	—	»
Skupno . K 1556 67 h
Nadporočnik 10. činovnega razreda:
Plače.......................K	183	33	k
Pripravnostne	doklade	.	.	»	405	—	»
Odškodnine za	slugo	...»	50	—	»
Stanarine 	»	61	67	»
Dnevnice....................»	900	—	»
Skupno	.	K	1600	—	k
Stotnik v 9. činovnem razredu:
Plače.......................K	250	—	k
Pripravnostne doklade	.	.	»	450	•—	»
Odškodnine za slugo	.	.	»	50	—	»
Stanarine...................»	93	■—	»
Dnevnice  	»	900	—	»
Skupno . K 1743 — k Vojaške preskrbovalnine.
III. Vojaško oskrbovanje v invalidnicl.
Upravičenost do oskrbovanja v Inva-lidnici. § 22. Moštvo, ki je upravičeno d* rente, ima pravico do oskrbovanja v inva-lidnici, če je nepremožno, in:
a) če ter dokler je navezano le na postrežbo drugih ljudi;
b) če je popolnoma ohromelo (obnemoglo).
Navedene stopnje invalidnosti morajo biti določene od nadpregledne komisije; nepremožnost pa mora biti dokazana z uradnimi spričevali.
Kadar pogoji za oskrbovanje v inv*-lidnici niso več dani, pohabljenci in obnemogli niso več upravičeni do nadaljnjega oskrbovanja v invalidnici.
§ 23. Moštvo, ki je upravičeno d« oskrbovanja v invalidnici, mora biti nastanjeno v invalidnici sami.
Pristojbine. S 24. Pristojbine moštva, ki je oskrbovano v invalidnici, so določene po predpisih o pristojbinah.
Začetek in konec oskrbovanja v i»-validnici. § 25. Oskrbovanje v invalidnici se začne s prvim dnem v mesecu, ki sledi sprejetju iti se konča z zadnjim dnem v mesecu dopusta za iste.
Družinski prispevki. § 26. Oženjeno moštvo, ki in dokler uživa rento, ima pravico do družinskih prispevkov za ženo ia lastne otroke.
Ženi pešca ali podčastnika, ki uživ* polno rento, pritiče 180 K, in za vsakega otroka po 90 K letno.
Družini pešca ali podčastnika, W uživa delno rento, pritiče le oni del polne rente izražen v stotinkah, ki odgovarja stopnji nesposobnosti do izvrševanja poklica glavarja družine.
Začetek, mirovanje in konec prejema družinskih prispevkov. § 27. Izplačevanje družinskih prispevkov se prične zajedno z izplačevanjem rente.
Miruje (se začasno prekine) za čas* prebivanja v inozemstvu, ter konča popolnoma:
a) z zopetnim nastopom vojne službe glavarja družine;
b) s smrtjo glavarja družine; deloma: a) oni del, ki odpade »a ženo, z njeno smrtjo, b) oni znesek, ki odpade na otroke, če so preskrbljeni ali z njihovo smrtjo.
§ 28. Družini invalida, ki je obsoien z zaporom v kaznilnici pritiče s prvira dnem v mesecu, ki sledi nastopu kazni, začasni prejem preskrbovalnim določenib za vdove in sirote.
Posmrtna odpravnina. Upravičenost. § 29. Svojci po moštvo, ki so uživali rento ali ki so bili oskrbovani v invalidnici, imajo po smrti istih pravico do posmrtne odpravnine, ne glede na to, imajo li pravico do druge postavne preskrbovalnine.
Višina.. § 30. Posmrtna odpravnina znaša za vse pripadnike moštva brez izjeme enkrat za vselej 100 K.
Izplačevanje. § 31. Posmrtno odpravnino je izplačati vdovi: za slučaj, da so ostali samo obojestransko osiroteli otroci, postavno določenemu varuhu; po neože-
njenih pa onim sorodnikom, ki morejo dokazati, da so skrbeli za pogreb moža. Drugo poglavje.
Določbe za umobolne in bolne na padavici (božjastne).
Sprejem umobolnih in božjastnih v civilne bolnice. S 32. Umobolni in božjastni invalidi, ki ne morejo biti v zadostni oskrbi pri svojcih, so upravičeni do oskrbovanja v posebnih civilnih bolnicah (zavodih).	<	.
§ 33. Za umobolno ali božjastno moštvo, ki je v oskrbi v civilnih bolnicah (zavodih), plačuje vojaška uprava stroške, ki so določeni za najnižji razred.
§ 34. Za čas oskrbovanja v bolnici mirujejo dve tretjini (2/„) rente in ravno-toliko vojne doklade. Ostanek (Y3) pa je izplačevati upravičencem.
§ 35. Dokler je glavar družine v bolnici, t. j. dokler mu miruje izplačevanje dveh tretjin rente, pritiče njegovi družini preskrbovalnina kakor za vdove in sirote.	.
Tretje poglavje.
ZA VDOVE IN SIROTE PO MOŠTVU.
Način preskrbovalnlne.
§ 36. 1. Kenta za vdove. II. Vzgoje-vairii prispevki za sirote.
L Kenta za vdove.
Upravičenost do rente. S 37. 1.) Pravico do rente za vdove imajo vdove po moštvu, ki je padlo ali umrlo (naravne smrti ali vsled samoumora) med aktivnim službovanjem.
2.) Pravico do rente za vdove imajo vdove po moštvu, ki je vživalo ob času njihove smrti (samoumora) odškodnino za pohabljenost ah vojno doklado, ali ki je bilo oskrbovano v invaiidnici, oziroma v smislu § 32. v civilni bolnici (zavodu).
V tem slučaju je priznati tudi rento za vdove, če se je mož poročil že kot invalid.
3.) Če pritiče vdovi, katere mož je prestopil v smislu § 14 v civilno državno službo ali v službo, ki odgovarja isti, od civilne službe moža manjša preskrbovalnina, kakor vojaška, ali pa sploh nika-koršna (v smislu navedenega zakona), ima pravico do vojaške rente za vdove. V tem slučaju pa izplačuje vojaška uprava samo razliko med morebitno civilno preskrbovalnim) in med od iste višjo vojaško rento.
4.) Ce si je mož pokvaril zdravje v mirnem času brez lastne krivde v službi, v tesni zvezi z isto ali vsled posebnosti službe, kar pa ni bilo v zvezi z vnanjimi poškodbami, ima vdova po istem le tedaj pravico do rente, če je umrl mož najpozneje po preteku 5 let od dne izstopa iz zadnjega aktivnega vojaškega službovanja.
§ 38. Ženi moža, ki je pogrešan že več kakor 1 leto, se prizna do morebitne sod-nijske proglasitve moža za mrtvega renta za vdove provizorno.
Izplačevanje rente za vdove je ustaviti, če se dokaže, da pogrešani (ali že za mrtvega proglašeni) še živi.
Ze izplačanih obrokov rente ni vračati.
Poziv
predsedništva deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani In delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani o ureditvi plačevanja zavarovalnin (zavarovalnih premij) na podstavi veljavnih zavarovalnih pogodb inozemskih zavarovalnih družb.
Mnogi državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, živeči v Sloveniji, ki imajo pogodbe z inozemskimi zavarovalnicami, vsled ukinitve nakazničnega prometa, oziroma prometa s poštnohranil-ničnim uradom na Dunaju, ne morejo plačevati v zadnji dobi dospevajočih zavarovalnin (zavarovalnih premij), ker ne vedo,
j« li ali kje so v našem kraljestvu upra- j vičene vplačilnice, kjer bi pravoveljavno izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti.
I. Nekvarno poznejši ureditvi pravnega razmerja inozemskih zavarovalnic, ki opravljajo svoje posle na ozemlju kraljestva Srbov, Mrvatov in Slovencev, se pozivljejo vse zavarovalne družbe in kakorkoli imenovana njih zastopništva, ki so do sedaj opravljala zavarovalne posle na ozemlju Slovenije, da najkesneje do dne 25. aprila 1919 v Uradnem listu pod »Kaznimi objavami«, in sicer vsaka zavarovalna družba zase, priobčijo lastno »Izjavo«, v kateri naj naznanijo občinstvu, kje je zavarovalnine, dospevajoče za račun družbe, pravoveljavno vplačati na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter naj izjavijo, da bo družba izjemoma smatrala vplačila zavarovalnin, zakesnela zaradi izrednih prometnih in drugih razmer, za pravočasno vplačana, ako se plačila tekom treh tednov po pri-občitvi dotične Izjave izvrše pri imenovani vplačilnici, in da zavarovanci zaradi sedanje zakesnitve svojega vplačila ne bodo trpeli nobene škode.
II. Vsi oni državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, živeči na ozemlju Slovenije, kateri imajo zavarovalno pogodbo s kako inozemsko zavarovalno družbo, se pozivljejo, naj do dne 25. aprila 1919 zasledujejo »izjave« zavarovalnih družb v Uradnem listu. Ako zavarovalnica, s katero ima stranka zavarovalno pogodbo, ne bi pravočasno priobčila izjave, predpisane v odstavku 1., naj stranka najkesneje do dne 5. maja 1919. na nekolkovani vlogi predsedništvu deželne vlade za Slovenijo javi točne podatke zavarovalne pogodbe, in sicer: firmo in naslov zavarovalnice, svoje ime in svoj naslov, zavarovalno panogo (življenje, požar itd.), številko zavarovalne police, zavarovalni znesek, znesek in dan dospelosti zavarovalnine (zavarovalne premije), nadalje kdaj, na kateri naslov in kako (poštna nakaznica, položnica poštnohranilničnega urada na Dunaju h kontu št. . . .) je bila v zadnjem času vplačana zavarovalnina ali pa vplačan obrok, preden se je prekinil nakaznični promet.
V tem primeru bo izkušala deželna vlada za Slovenijo skupno z delegacijo financ ukreniti, kar je treba, da se stranka obvaruje škode, ki bi jo sicer utegnila zadeti brez njene krivde.
V Ljubljani, 9. aprila 1919.
Podpredsednik: dr. Žerjav 1. r.
Delegat finančnega ministra:
dr. Savnik s. r.
POSLANO.
Sodrugom v Štor eh in Celju!
Dne 17. aprila 1919 ste z ozirom na moje 40letno delo v tukajšnji tovarni meni na čast priredili proslavo tega dogodka. Dovolite, dragi sodrugi in tovariši, da se Vam za prijateljstvo in prisrčnost, katero ste mi izkazali, najtopleje zahvalim. Prav lepa hvala pa tudi sodrugom govornikom za njihove lepe besede ter celjskim pevcem za lepe pesmi. Končno pa tudi hvala našemu delavskemu časopisju, ki se me je ob tej priliki spomnilo. Kečem Vam, sodrugi, da me je vse neizrečeno genib. Saj sami vesti, da je bilo moje življenje trudapoluo, posvečeno težkeintl delu. Brezskrbnih solnčnih trenutkov nikoli nisem imel. Ce pa si zbujam spomine na vse te težke Čase mojega 40 letnega dela, tedaj me tolaži dejstvo, da sem po mojih skromnih močeh za našo skupno delavstvo stvar izvršil, kar mi je ob danih razmerah izvršiti bilo mogoče. Vse to sein smatral le kot svojo dolžnost. Zavest, ki jo v tem oziru imam, je moja najboljša tolažba in zadoščenje.
Sodite pa prepričani, sodrugi, da bom tudi nadalje vršil svojo dolžnost, kajti ni-kakjr še ne mislim gledati ves nadaljnji pokret križema rok, nasprotno, hoditi hočem še nadalje po dosedanji poti, kajti delavski interesi so mi sveti in tem interesom, stremljenju in ciljem ostanem zvest do zadnjega dihljaja. Torej še enkrat lepa hvala in živeli! Vaš stari zvesti sodrug
Jože Poteš.
Dopisi.
Hrastnik. V petek, dne 18. t. m., se je vršil tukaj dobro obiskan shod steklarjev. Povabljen je bil na ta sliod sodrug Tokan iz Ljubljane, ki se je povabilu ra-devolje odzval. V glavnem je šlo za prestop oziroma pristop v novo centralno strokovno organizacijo za Slovenijo. Naravno. Steklarji so imeli dosedaj sedež svoje centralne strokovne organizacije v Tauvvaldu na Češkem. Ker pa je ločitev izvršena na celi črti, tudi steklarjem ne preostaja nič drugega kakor na novo ori-jentirati se, se je po dveurnem reieratu in vsestranski pojasnitvi soglasno sklenilo korporativno prestopiti k novo osnovanemu Osrednjemu društvu kemičnih delavcev na Slovenskem ozemlju. Vsi oni delavci in delavke, ki so začeli v zadnjem času delati v glažuti, pristopijo takoj k Osrednjemu društvu kemičnih delavcev za Slovenijo; vsi stari člani avstrijske zveze steklarjev prestopijo istotako v novo Osrednje društvo in se jim čas članstva pri avstrijski zvezi steklarjev pri Osrednjem društvu všteje. Zadnji pogoj pa je odvisen od pogojev likviuacije avstrijske zveze steklarjev. Ker je ves poštni promet preko Avstrije prekinjen, ni mogoče, da bi se to vprašanje takoj rešilo. Vendar je pričakovati, da bo zadeva urejena kakor hitro bodo razmere to dopuščale. Tovariši steklarji, ki so stari člani, bodo torej svoje prispevke redno plačevali naprej kakor so jih plačevali dosedaj, to razmerje bo trajalo do končne ureditve oziroma izvršitve likvidacije stare avstrijske zveze. Prispevki steklarjev ostanejo ravno isti kakor so bili poprej. Kavno tako vse pravice članov.
ilomec pri Poljani. Ali ne zasluži oseba, ki se zna s tako tolažilnimi besedami — mazati delavcem med okoii ust, iagati kot ravnatelj jeklarne v Guštanju posebnega ugleda. Na ponižno prošnjo delavcev za zboljšanje piace je ta gospod že pred meseci obljubil, da bodo kopači zaslužili K 12.— dnevno, premislil pa se je kmalu in zaslužek brez vednosti deiaveev uredil po nekakem akordu, ki je bil več kot srnesen. Delavci so se zopet pritoževali in merodajna oseba jih je tolažila rekoč: Vašo zadevo sem že uredil, da bodete lahko zadovoljni, možu je večina, ker ne zna ločiti črno od belega verjela vsled njegovega dobrega glasu od drugod, zato pa je bilo razočaranje na dan plače tem večje, čeprav so kopači z vsemi dokladami vred sedaj res prišli na 12 kron — ker vedo, da zaslužijo pri sosednjih podjetjih 18 K. Skrajni čas bi že bil, da 'bi se lepe besede in tolažbe, ki jih je bilo med vojno dovolj, tudi pri nas spremenile v rabljiv predmet — denar.
Store. Dne 15. aprila 1919 je obhajal naš sodrug Jožef Poteš v Storeli 40letnico svojega robotanja v Storski tovarni. Ker radi raznih zaprek pri sodrugih ni bilo mogoče slavnosti prirediti ta dan, se je obhajala dne 17. aprila ob 6. uri zvečer v gostilni g. Lokovška v Storeli. Pozdraviti ga in mu čestitat so prišli tudi sodrugi iz Celja s svojim pevskim zborom. Zastopani so bili: društvo »Svoboda«, politična organizacija, železničarska organizacija in kovinarji. Ko je stopil sodrug Poteš v sobo, spremljan po predsedniku organizacije v Štoreh, sodrugu Žoharju, v dvo-
rano, ga je pozdravilo celjsko pevsko dru-šivo s krasno pesmijo »Delu čast«. Nato ga je pozdravil sodr. Marn in opisal njegov neomajen značaj v trajnem deiovanju. Temu pozdravu so sledili drugi in sicer: sodruga Uraniča, sodruga Murkota v imenu kovinarjev, sodruga Brezovšeka v imenu »Svobode«, sodr. Borštnarja in sodruga Schona iz Štor. Marsikoga so ganili ti govori do solz. Veselico je posetil tudi gospod tovarniški ravnatelj z urad-niKi. bodrugi, vzemite si sodruga Poteša za zgledi
solzela. Dne 6. aprila t. 1. se je vršil tukaj ustanovni občni zbor podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev 111 sorodnih strok na slovenskem ozemlju. Snotl je bil obiskan izredno dobro, venko je bilo navzočih tudi delavk, ki so zaposlene v tukajšnji industriji, kar znači, da so se začeli delavci in delavke prav živo zanimati za svoje stanovsue in poklicne razmere. O nalogah m smotrih strokovne organizacije je govoril sodrug Tokan :z Ljubljane. Pri voiitvi prvega odbora nove podružnice so bili izvoljeni: Kranjc Jože,-načelnikom; Kramaršič Konrad, namestnikom; Nobar Juze, blagajnikom; Pocajt Ivan, namestnikom; Cimperšek Franjo, | tajnikom. Kot oubornika Uimperšek Matija, Pogačar Franjo, Pepelak Ivan, Samec Maici in Vovk Nežika. Nadalje so bili v nadzorstvo izvoljeni: Florjane Jernej, Tierouež Karel in buster Franjo starejši. Končno kot zaupniki posameznih deiovnib oddelkov: Soster Tomaž, Velikonja Avgust, Pocajt Alojzij, Lutar Franjo, Glavnik Ivan, Samec Milka in Vovk Nezika. Ugotoviti moramo, da je misel poštene deiavke strokovne organizacije padla v Polzeli na prav rodovitna tla. Nič nas ne boli, če ta pokret nekaterim gospodom m po volji. Sicer pa se na pisavo dopisnika iz Polzele v »Slov. Narodu«, ki karakterizira zborovalce našega ustanovnega občnega snoda kot »otopelo maso«, ob priliki se vrnemo. Kličemo vsem našim tovarišem in tovarišicam v Polzeli, 1« tako naprej po začrtani poti.
iz Kranja. Dne 18. t. m. ob 9. url dopoldne se je vršil v gostilni 'Triglav ob pi a v uoon uuelezbi shod. Na shod so pn-sn tudi pnstasi klerikalne stranke ter so imen s seboj govornika g. dr. Ježa, ki je omenjal, ua je potreuna združitev boini-škin Oiugujen v ujubijam. Nagiasai je po-treoo sociamega zavarovanja ter trdil, da na v ritniki socialni uemokratje preveč agitirajo, ker s tem izguue klerikalci Ciaue. Lneae boimškm biagajen se je spi e-jeia nasieunja resoiucija: 1. /.druzeno delavstvo ooen strank pozuravija nusei, naj se bonnsko zavarovanje osredotoči v Ljubljani. 2. Delavstvo se izreka za to, naj se zastareli zakon o bolniškem zavarovanju iz ieia 1888. izpreineni m prilagodi modernim načeiom in potrebam. Uvede naj se spiosno socialno zavarovanje, delodajalci naj pri delavskem zavarovanju izgube zastopstvo, izkazali so se kot čnnteiji, ki je prave namene samo oviral in onemogočal. Volitve v zavarovalnice naj bodo po proporcu. Skupna zavarovalnica naj pa ima po vseh krajih svoje uraue, ki jih bo imelo delavstvo vedno pri rokah. 3. Vse zbrano delavstvo se izreka za to, naj se kar najhitreje uvedejo delavske zbornice, ki bodo stavile primerne nasvete in predloge na vse zakonodajne zbore in urade, ki bodo tudi državno priznane. 4. Zbrano delavstvo zahteva, naj se nemudoma izvede socialno zavarovanje.
Sava na Gorenjskem. Ravnateljstvo tovarne »Kranjske obrtne družbe«, se je pogajalo z delavskimi zaupniki glede 12,-urnega dela v valjarni. Koliko jirn je na tem, da bi omenjeni obrat pričel zopet po starem običaju izrabljati delavske moči, se vidi iz izjav gospoda ravnatelja. Pripravljen je storiti za delavce vse, če se
mu ugodi v omenjeni zahtevi. Voljan je plačati tudi delavstvu, katero je zaradi pomanjkanja dela v drugiii obratih sedaj zunaj obratov, tako plačo kot imajo v obratih. In sicer to zaradi tega, da jim bo možno sestaviti novi akord, kakor pravi' gospod ravnatelj, ter da preizkusijo premog, ki ga tovarna sama nabavlja na Koroškem. No, lepi izgovori! Trideset let je delavstvo delalo v omenjenem obratu po i2 ur dnevno, pa niso bili zmožni sestaviti teh nesrečnih akordov. In kako težko je to napraviti, ako delavstvo dela le osem ur, pa tudi menda že ve vsakdo. In premog preizkusiti se tudi ne da ob osemurnem delu, ampak ob lžurnem, češ, da ni zadosti kvaimciranega delavstva za ta obrat. Sodrugi zaupniki so krepko dokazan, kje so taki delavci, in kje naj se jih poišče. Na vse to pa je gospod ravnatelj le uvidel, da ni drugega, kakor da ostane vse pri osemurnem delavnem času, ki se tudi lahko izvede. Gospodje, le dobre volje je treba!
Ptuj. K nekemu našemu zaupniku v neki tukajšnji tovarni je nedavno tega prišel človek, ki je zaupniku povedal, da ga pošilja stranka. Zahteval je, naj zaupnik sklice shod tovarniškega delavstva, na katerem po nalogu stranke namerava on govoriti o organizaciji. Neznanec je nastopal pod imenom Černe. Kdo ga pošilja in po nalogu katere stranke prihaja, ni hotel povedati. Cela zadeva se je našemu so-drugu zdela precej sumljiva, zato neznancu ni šel na limanice, pač pa mu je povedal, naj se obrne na sodruga Rožeta, uradnika tamošnje okrajne bolniške blagajne. Gospoda Černeta pa k sodrugu Rožetu ni bilo. Jasno je, da se je tukaj nameravala izvršiti čisto navadna lumparija. In čisto naravnost povemo, da imamo na sumu agitatorje meščanske liberalne stranke, ki se pod krinko Narodne socijalne organizacije trudijo gnilo liberalno kri osvežiti s svežim delavskim pritokom. Gospodje narodni socijalci, preneumni in pa tudi prenerodni ste, če računate, da vam bodo taki triki kaj pomagali. Vaš liberalizem vuigo narodni socijalizem spada že davno med staro šaro. Lno pa se mora svojati priznati, drzni, zavratni, hinavski in brezvestni so dovolj!
Mežiška dolina. V eni izmed zadnjih številk našega lista smo priobčili člančič, v katerem je bilo med drugim tudi izraženo obžalovanje, da se je sodrug Mrkva iz Guštanja udeležil s predobro poznatinn gospodi potovanja v svrho nakupa živil. Sodrug Mrkva nam z ozirom na to poroča, da je ta korak storil v soglasju z delavci in z najboljšim namenom, da po svojih močeh pripomore, da se aprovizacijska inizerija vsaj deloma ublaži. Sicer pa izjavlja sodrug Mrkva, da bi se težavnega potovanja gotovo ne bil udeležil, če bi bil slutil, da to nekaterim sodrugoin ne bo všeč. — Gp. uredil.: Ker nočemo delati nikomur krivico, to le konštatiramo. Kon-štatiramo pa tudi obenem, da vsebina do-tičnega člančiča ni bila naperjena toliko proti sodrugu Mrkvi, kakor zoper izvest-no kliko, ki na svojo pest in gotovo ne v svojo škodo po svoji volji pri aproviza-ciji gospod ,iri. Dejstvo je, da ta gospoda delavce odriva. Dva bi čisto gotovo bila tudi opravila. Poznamo aprovizacije, ki so mnogo večje, pa ne pošiljajo kar štirih nakupovalcev po svetu. Gotovo je, da je bil sodrug Mrkva na mestu, ampak kar treh špisarjev pa ni bilo treba.
Sv. Lovrenc. V našem kraju je bilo doslej precej mirno, dokler je bil delavec še ponižen in delal, kakor mu je poveljeval tovarnar in posestnik. Zdaj pa so se ljudje zdramili iz dolgoletnega spanja sužnosti in si ustanovili organizacije. To seveda ni po volji liberalnim pristašem, kakor pišeta dne 15. t. m. »Jugoslavija« in »Mariborski Delavec«. Naši liberalčki so
namreč mnenja, da je delavstvo nahujskano po tukajšnjih Nemcih, ki pod zastavo JSDS širijo boljševizem, a se daleč motijo. Sami so nas prignali tako daleč, da smo spoznali, katera pot je prava. »Mariborski Delavec« piše tudi o našem dobro obiskanem shodu dne 6. t. in., kjer je baje govornik govoril proti Srbiji, državi in bogve kaj še. Moderni oderuhi delavstva se seveda hudujejo in penijo jeze, ker je sodrug Mihevc omenil, da je pomilovanja vredno, da še sedaj v tej draginji plačuje delavce po 5 K. Zato na krov delavci pri Št. Lovrencu, v boj proti takimi krvoločnikom, stopajte v organizacije, naročajte in širite naša lista »Naprej« in »Ljudski glas«, zakaj le s temi pridemo do prave luči in spoznanja!
Rudarji v Štoreli so si po zgledu rudarjev vseh drugih krajev tudi ustanovili svojo strokovno organizacijo. Tudi oni so pristopili k Uniji slovenskih rudarjev. To, kar so rudarji storili, je edino pravo in pametno. Vse pa kaže, da se gospod obratni vodja nad tem korakom njemu podrejenih rudarjev po nepotrebnem iz-podtika, zakaj, menda sam ne ve. Opaža pa se to posebno pri njegovem postopanju proti odbornikom, ki jih je začel šikanirati kadarkoli in kjerkoli se mu nudi prilika za to. Prestavlja jih namenoma k delu, kjer so na zaslužku prikrajšani, niso pa tudi nič novega kazni, ki »slučajno« zadevajo ravno odbornike. Gospod obratni vodja naj bi vendar pomislil, da so rudarji v Štoreli itak dosti veliki reveži in brezvestno je te itak preko mere izkoriščane ' delavce na kakršni si bodi način po nepotrebnem preganjati. Štorski rudarji zaslužijo 7, 9 do 10 kron dnevno, več kakor 13 kron ne zasluži nobeden! To so zaslužki, ki so naravnost ironija na strahotne draginjske razmere. Ali je kaj čudnega, da se delavci potegujejo za primerni povišek svojih več kot nezadostnih dohodkov? Plače slabe, hrana slaba, vrhu-tega pa naj bi se jih še preganjalo, to bi bilo pač nekoliko preveč. Ako pomisli g. obratni vodja, da iz svojega žepa delavcem ne daje prav ničesar, tedaj si bo moral tudi priznati, da se da njegovo postopanje priravnavati edinole zlobnosti, če v takih razmerah delavcem nagaja. Umestno bi bilo, da s takim postopanjem preneha. Delavcev naj ne draži in naj jim ne krati postavno zajamčeno državljansko svobodo. Končno naj tudi ne pozabi, da bo premogovnik obstajal in rudarji v njem delali tudi takrat, ko bo on moral vzeti slovo. Naj bi ta opomin zadostoval!
V Zagrebu je stavkalo delavstvo tovarne Franck, čije cikorija je znana vsem našim gospodinjam. Dne 15. t. m. se je potem stavka, ko je ta sicer velika, obenem pa tudi dosti umazana firma delavskim zahtevam ugodila, končala.
Obvestilo.
Mnogokrat dobimo iz tega ali onega kraja dopis z željo, da bi ga priobčili. Razume se, da smo sodrugoin dopisnikom hvaležni za sotrudništvo v taki obliki in jih naravnost prosimo, da bi nam češče kaj poročali. Vendar pa opozarjamo, da se mora vsak dopisnik podpisati na vsak tak dopis ali poročilo. V strahu, da ga uredništvo izda, iii treba biti nikomur. Na vsak način pa mora uredništvo vedeti, 4 kom ima opraviti. Podpis mora namreč svedočiti, da so poslani podatki tudi resnični.
Ako pa podpisa ni, tedaj je čisto naravno, da uredništvo ne more zaupati resničnosti podatkov poslanega gradiva. ^ ozirom na vse to naj vzamejo vsi dopiS' niki na znanje, da se na dopise brez podpisa ne moremo ozirati. Jasneje pove' dano, takih dopisov ne priobčujemo in tum ne odgovarjamo nanje.
Domači pregled.
Ljubljana. Važen shod pivovarniškega delavstva se vrši v soboto dne 26. t. m. v gostilni pri Petanu na Celovški cesti. Spodnja Šiška (Pogačnikova hiša). Shod »c vrši ob pol 6. uri zvečer. Z ozirom na ▼eliko važnost tega shoda je pričakovati, da se ga omenjeno delavstvo udeleži v polnem številu.
Ljubljana. Stavka cestnih železničarjev, ki je pretečeni teden trajala tri polne dni, se je končala s popolnim uspehom ■službencev. Držali so se izvrstno, to se *iora fantom od tramvaja priznati. Vsa tsst jim!
Dvojno lice. Kdor vzame večkrat v roke »Slovenca«, bo opazil, da ta list pri-■aša semtertje kak članek, v katerem se do gotove meje zrcali neko razumevanje sociaLnega položaja in težnje delavstva. Ako kdo vzame v roke »Našo Moč«, te tUvJ takoj opazi velikansko razliko. Ena in tata stranka, eni in isti ljudje, a vendar, kaka razlika! Pa kaj hočemo, »Slovenec* je namenjen inteligenci, dočiin je »Naša Moč« namenjena maloštevilnim delavcem, ki se vsled svoje nevednosti prištevajo gospodi Slovenske ljudske vulgo klerikalne stranke. Da si pa upajo gospodje pitati svoje delavske pristaše s takimi, milo rečeno, otročarijami in oslarijami, kakor to delajo v »Naši Moči«, to le dokazuje za kaj ti ljudje delavce smatraj.). Dober želodec morajo imeti ti klerikalni delavci, če jim prija taka »duševna hrana*.
Značilno. V »Slov. Narodu« z dne 18. ». m. se neki naivnež iz Ptuja pritožuje, da v tamošnjem Narodnem domu ob ra/.-•ifc prilikah delavce in nižje uradnike od strani liberalne »družabne smetane« prezira. Iz cele tozadevne jeremijade je posneti. da liberalna gospoda vsakega prezira in smatra za manj vrednega, kdor ■rma tako finega suknjiča na sebi kakor r* imajo pripadniki liberalne purgarije. Temu dejstvu, ki ga ubogi narodnjaki Iz nižjih slojev sami konstatirajo, se prav nič *e čudimo; vprašamo se le. kaj pravzaprav imajo delavci oziroma kakor jih me ščanska gospoda imenuje — nižji sloji — ▼ tej frakarskl družbi iskati?
Mladinska podružnica »Svobode« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 27. t. m., društven shod ob 2. popoldne v Mahrovi nisi (nasproti Mestnemu domu). Na shodu se bo razpravljalo o pomenu mladinske organizacije, o trgovskih in obrtnih šolah, o prvem maju, o vajenškem položaju in drugem. Mladina obojega spola se vabi na ta shod.
Upokojeni železničarji. Ker je Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani prejela z Dunaja seznam železničarjev, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, se izvrši tekom prihodnjega tedna nakazilo rent potom tukajšnjeea čekovnega urada. Samo oni, ki do 1. maja še ne bi prejeli rente, naj se zelasijo pismeno ali ustmeno pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Šolski drevored 2, Kresija.
Vladna naredba o uvedbi zaupnikov (Prepeluh), ki se uvede, mora biti ravno tako veljavna za stavbinsko delavstvo, ker kakor pri rudokopih se istotako dogajajo Veliki neredi pri stavbah, posledice taistih nesreče, katere bi se lahko potom zaupnikov preprečile. Na to opozarja vlado.
Funkcijonarje Osrednjega društva kemičnih delavcev, zlasti blagajnike opozarjamo, da morajo z denarnimi zneski vred obenem poslati vselej tudi mesečne obračune. V to svrho služijo mesečne raz-vldnice, iz katerih mora biti razvidno, koliko in za katere tedne je posamezni član svoje prispevke plačal. — Rejc Valentin, centralni blagajnik. Zelena jama št. 141. Pošta Moste pri Ljubljani.
Mezdno gibanje natakarjev in natakaric v Ljubljani. Osrednje društvo natakarjev In natakaric ter drugih uslužbencev je vložilo spomenico na zadrugo, v kateri zahteva ureditev službenih ia mezdnih razmer. Razmere v tej stroki so še popolnoma neurejene, zato bi bilo prav želeti in pametno bi bilo, če bi zadruga tukaj storila svojo stanovsko dolžnost v prid obrti in uslužbcnstva. Spomenica naproša odgovor do 25. t. m.
Mezdno gibanje krojačev v Ljubljani. V sredo so se vršila pogajanja med zadrugo krojačev in krojačic ter zastopniki pomočništva. Zedinili so se tako, da se zvišajo tarifne postavke iz leta 1918 za 50 odstotkov.
Državna posredovala ca za delo podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 6. aprila do 12. aprila 1919) je iskalo delo 195 moških in 122 ženskih delovnih moči. Delodajalci so iskali 64 moških in 46 ženskih deiuvnih moči. Posredovanj se je izvršilo 64. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja do 12. aprila 1919 iskalo delo 4741 delovnih moči, delodajalci so pa iskali 3970 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1013. Delo iščejo pisarniške moči (212), trgovski uslužbenci (131), tovarniške delavke, služkinje, ključavničarji, kovači, krojači, čevljarji, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, mizarji, kolarji, natakarice. V delo pa sprejme posredovalnica zidarje, delavce za v tovarno opeke, čevljarje, tesarje, ključavničarje, poljske delavce, krojače, šivilje, maserko, služkinje in razne druge obrtnike.
Novi industrijski obrati. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani se intenzivno peča z vprašanjem velike tovarne za izdelovanje modre galice. Podjetje se bo ustanovilo v okolici Celja. V okolici Velenja v Savinjski dolini se namerava ustanoviti veliko industrijsko podjetje za izdelovanje municije in razstrelil kakor di-namona, dinamita itd., potem vžigalnih vrvic ter vžigalnih kapic. Podjetje se namerava osnovati s sodelovanjem znane tvrdke Škoda v Plznu v Čehoslovaški republiki.
Bolečine odpravljajoča sredstva, ki se jih mora vzeti, imajo mnogokrat bolečine želodca kot posledico. Nasprotno pa je bolečine odpravljajoče zunanje obdrenienie in masaže s Fellerjevim blagodejnim Elsa«-fluidom sigurnega učinka, brez da bi otežil želodec. »F.lsa«-fluid vsili v kožo na bolečem mestu, raztopi povzročitelje bolečine in oživi krvno cirkulacijo. 6 dvoj-natih ali 2 specialni steklenici stane samo 19 K. Lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elsa-tre št. 334 (Hrvatsko). Mnogo zdravniških priporočil. Naroči naj se obenem tudi Fel-lerjevo milo odvajajoče Rhabarbara-krog-ljice, 6 škatljic za 9 K 50 h.	(se)
Svetovni pregled.
V Italiji opasno vre. V Rimu, v Turinu, Milanu in drugih velikih mestih italijanskih so rabuke in spopadi s poliejo, žandarmerjo in vojaštvom takorekoč na dnevnem redu. Ne gre tukaj za momental-ne izbruhe ljudske nevolje, temveč gibanje je trajno, tako trajno in intenzivno, da preti italijanski kapitalistični imperijali-stični družbi resna nevarnost, da jo bo to gibanje nekega lepega dne z italijanskim prestolom vred strmoglavilo. Nezadovoljnost, zlasti med italijanskim proletarijn-tom je tako velika, da ga ni sredstva, ki b> ga pod sedanjim režimom potolažila. Poleg tega pa še prihaja v poštev dejstvo, da se delavstvo širom Italije z vso vervo pripravlja na generalno stavko, katera gotovo ne bo ostala brez dalekosežnih in za italijansko buržoazijo usodepolnih posledic. Cim preje se v Italiji izvrši temeljit prevrat, tem prej imamo pričakovati, da I
bo del rašega slovenskega naroda, ki ga hoče italijanski iinperijalizem zasužnjiti, reš«n.
Društveni funkcionarji in člani, pozor! ~WI
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 26. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 10 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 10. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Obvestila:
Vsem funkcijonarjein strokovnih organizacij, zlasti funkcijonarjein Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok, Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju ter Osrednjega društva živilskih delavcev. Funkcijonarji posameznih podružnic navedenih treh organizacij naj nam z dopisnico naznanijo, če rabijo potrebne poslovne knjige, namreč blagajnično knjigo in pa knjigo za zapisnike. Kjer teh knjig, ki so za redno poslovanje vsake organizacije neobhodno potrebne, ni, jih bomo takoj vpcslali kakor hitro prejmemo tozadevno obvestilo. Naročilo na te knjige naj se pošlje na strokovno tajništvo, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Strokovno tajništvo in »Delavec« imata telefon štev. 225.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■ *.*, tat *,*, *-* *-f, *„*, *-*.	*,*	*	Jt	a
s ~	*
1 Čevlji tovarne
Pelei Kozina &
*. iz najfinejšega ševro-. boks- In lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
2
i = Trpežni zimski =
£	iz fine teletine z gumijastimi
3	podplati po K 85'— za mo&ke,
3	'	K	73‘— za ženske.
K
*ji V zalogi Ljubljana na Bregu.
t	t
aTTfrTTT vrv rrc-rr	grm
Ali trpite revmatične in mišične
BOLI!
Porabljajte davno preizkušeni najtrdovratneje boli ublažojoči, ki so ga rabili že mnogobrojni zdravniki in priporočali Fellerjev
-ELSfi-FLUID
6 dvojnatih ali dve specialni steki. 19 K. Proti nedelavnosti črev, nerednega blatenja itd. so dokazano že dobro delovali milo mehčajoči rabarbarni
Elsa-praški
6 škatlic K 9 50. Edino prave pri lekarnarju Evgena V. Fe|ler, Stubica, Elia trg št. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava posebej, toda najceneje, torej čim več se naroči obenem, tem več se prihrani. III
i'-f OS*
UČITELJSKA TISKARNj^
UMIH, Frančiškanska ulita štev. G.
^_a registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- šur Itd. itd. - V
k.
STEREOTIPI J A LITOGRAFIJA.
Sodrugi!
Naročite si socijalistično revijo
Prva številka II. letnika izide meseca marca. Celoletna naročnina K 20'—.
Upravništvo je v Ljubljani poštn< predal 91.
Dobiti je tudi številke prvega letnika. Opozarjamo posebno na „Tržaško“, „Ju-goslovansko14 in ^Cankarjevo številko" s Cankarjevo sliko.
Razun tega so v zalogi:
Peter Bezruč: Šlezkc pesmi. K7‘-To so pesmi silnega češkega pesnika, ki opeva bedo in trpljenje delavstva; s poštnino K 7'40.
Demokratizem in ženstvo 60 v. s poštnino K 1’-.
Pogled v novi svet 60 v. s poštnino K 1-—.
lic in rok prinese mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Feller-jeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina sc računa posebej najceneje
iijmiairrr.
Fellerjevo lilijino mlečno milo „Elza“, katero ie danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- Dninn ln«n se more doseči ti ne moremo. uUjiIu luuu samo s Fellerjevo Elza* Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost Lonček močnejše vrste 6 K.
SV-C“»'5'»*)"	vsakdanje niao-
vaiie telesa
toaletne pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopali, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeli in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, o-svežujoč Fellerjev.Elza' mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za oii (collvrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu l K 50 v. ► ravi zagorski prsni sok proli kaSlju steklenica 3 K. Francovo žganje v steki. 4 K 80 v in 12 K 80 v Za ierodtc, piava švedska tinktura, vel. steki. 7 K 50 v, bblzam (melen) mala steki. 1 K 60 v.
Kurja otesa odstrani brez bolečin Fellerieva turist, tinktura „Elza“ (tekočina) skupaj s kartonom 3Kin tvorn. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Fellerjev „Elza“ prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek za Sivino davno poznani se zopet (lobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prilnani. Natočiti je treta pri lekarnarju IVGEKU V. FEIIER, 5tu-biča, Elza trg St. 334 (Kiv. Zagorje).
/E1S a x Plasfer
NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
<rr-
lestna hranilnica ljubljanska
eJ)
A
i
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1918 vlog rezervnega zaklada .	.	.	.	.
K 80,000.000’— K 2,500 000*—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Posoja ria zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5'*, izven Kranjske proti 57<*/" obrestim in proti najmanj l*;o ozir. *« */, odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
MICI, (podgane, stenice, Sturkl In ves mrtei mora poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske miši K 5; za ščurke K 5‘—, Osobito jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2 50 in K 5 —, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3—, mazilo za uši pri živini K 2-	;	prašek za uši v obleki in perilu
K 3 — ; tinktura proti bolhe pri vseh K 1 *50; prašek proti pernim ušem K 2"—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport KI. jr.MiF.li, Zagrel*
Petrinjska ulica št. 3. 111.
■■■■■■■■■■■■■■■M
Okrajna bolniška blagajna
% j ¥ LfubBjani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj d*
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikik 1	je	hlagajna	zaprta.	 -...
Zdravnik blagajne	Ord.nira dopol. popol.	Stanovanje
Di. KoSenina Peter splošno zdra\ ljenje	'/jll - Val	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje	>/210-'/2ll	Turjifti trg n. 4.
	2-3	Frančiškanska il 2.
Dr. Viktor Breskvar	I/.l 1-3/412	Millerjeva oL 12.
splošno zdravljenje	1-2	Turjaški trg it. 4.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se mora j* zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim in-stavi nakaznico za zdravnika (bolniško /glasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih »lučajik. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol* niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški lint se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir« le v nujnih slučaj h. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila so dobe v vseh ijubljanskik lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako sobot«, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj d« 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do »*-čelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
■ ■■■■aSDHHISBHI
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
m
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmasctllaen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. Ceniki sc dobf znstonl In franka