št. 6
.SLOVE N K A«
Str. 11 
Volitve. Dasi nas list ni političen list, vendar so
dogodki minolili dni važni, da je pač primerno, ako se
jih v listu našem spominjamo še posebe. Saj nam veli
naše srce, naš narodni čut, da delimo z našimi možkimi
veselje in žalost tudi na političnem polji. Vse dobre vesti
došle nam iz naše lepe domovine, vse vesele trenotke
morali smo plačati naposled jako drago.
Z iskrenim veseljem jo vsprejela izvestno vsaka či-
tateljica „Slovenke" prelepo vest o pridobitvi naših vbogih
koroških bratov z izvolitvijo prvega slovenskega poslanca
na Koroškem g. Lamberta Kinapieleria. Z iskreno radostjo
ste gotovo tudi vse pozdravile vest o zmagi na Štajer-
skem, ko so naši vrli Štajerci prodrli sé svojim kandi-
datom g. Žičkarjem. Jako dobro se je obnesla tudi okolica
tržaška ob občinskih volitvah, ko so bili po tolikih letih
izvoljeni za okolico samo slovenski svetovalci, oziroma
deželni poslanci; vse to veselje smo pa drago plačali
18. t. m. ob volitvah za državni zbor.
'  Ko mi je bil moj nad vse \j|ubljeni oče jako slab,
Str. 12'
»SLOVENKA"
St. 7
ko je prišel naposled oni poslednji dan njegovega trplenja,
koliko sem trpela tedaj ! Nemirna, razburjena nisem
mogla (jbstati na enem mestu. rS krvavečim srcem sem
gledala grozovito trplenje predragega bolnika, a daleč o<l
njega vendar nisem mogla biti ! In v srci vstala je morda
hipna nada, za katero je sledil še bolj črn obup. In potem,
ko je nehalo vse, ostalo mi je tu notri vse prazno, oči
brez dobrodejnih solz zrle so nemo in srepo pred se.
Izvestno ne pretiram, ako pravim, da sem prestala vse
to še enkrat dne 18. t. m. Ve, kranjske sestre, me ne
bodite mnele, ker v vas ne poznate teli bojev na življenje
in smrt. Ako so v vas boji med strankami in ako tudi
zmaga ona, kateri ve niste prijazne, vendar vaša bol se
ne more primerjati z našo. Oni, ki je zmagal na kranj-
skem, je vaš brat. Ako se tudi ne vjema povsem z vašo
stranko, zatiral vendar ne bode vašega jezika, vaših sve-
tinj, vaših svetih pravic, ker je Slovenec tudi on in ima
isti jezik, iste svetinje in iste pravice. Nas bodo umeli
le bratje na Štajerskem in Koroškem, ki imajo nam enake
boje.
Ves dan nisem imela miru in uprav kakor pri bol- '
niku vstajala mi je nada in zopet izginjala, spreletaval
me je mraz in vročina, ko sem slišala zdaj dobro zdaj
zopet slabo vest. In oni sumljivi obrazi, katere sem vi-
dela po cesti mimo nas, bilo mi je toliko brezsrčnih
zdravnikov, katerih pogled in izraz krog usten pomenja ;
nič, nič, ne bode nič ...
Strpeti nisem mogla, da bi ne šla mimo volišča v
mestu. Bilo je kar črno ljudstva. Pogovarjali so se tiho
in široko odpirali oči, ko so prihajali vozovi z volilci.
l)ili so vsi neprijatelji. Dovolj mi je bilo videti
manever naših nasprotnikov, da sem znala, da smo pro-
padli in propadli smo z edinim svojim kandidatom po
24. letih. Vedela sem. da pride tako in vendar me je
pravi izid zvečer tako pretresel, da sem stala tako, kaker
ob mrtvaškem odru svojega roditelja.
Dala sem duška svojim čuvstvom, a čutila nisem
sama tako ; vse naše tržaške sestre so globoko občutile
veliko izgubo. Z veseljem sem slišala, da so se Tržačanke
vrlo zanimale, kaj bi se ne, saj so bili njih možje, njih
bratje in očetje med boritelji in čule so dovolj o tem.
Da bi jim le ta ogenj, katerega je vžgala bridka izguba
tudi ostal ! Naj bi vsled tega poraza istinito čutile kakor"
istega dne, 18. t. m., da so Slovenke ! Naj bi se sedaj,
ko so še vse v ognju, lotile slovenščine, slovenskih listov !
Naj bi ne bilo ene med njimi, ki bi nje vedela, ;d
prve do poslednje sti'ani, kaj je vsaj v „Slovenki". Kaj
bi pomislile vendar, kako je to čudno, da so morale iz-
ražati svoje ogorčenje italijanski, ker niso vajene naše
govorice in je ne znajo !
Nadejam se, da moje besede ne bodo zastonj,' saj
tudi „Slovenke" niso pošiljale te naše ogorčene Vile nazaj
ampak le par tržaških noblesse, ki so „hochgebilbet" in
katere mislijo, da jim ,Slovenka" ne sega do pasa dočim
je „Slovenka* ven lar visoko, visoko nad njimi ter pre-
zirno gleda in zro na njih ničevne skrbi in toilette —
dokaj naravno, da teh nobles naš poraz ni dotaknil,
daleč je do njih src !.. .