8 534 A A
60100200
OSRE0NJA KNJ UNICA
PR.muriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	. ,U1 ..
Abb. postale i gruppo Cena 41HJ lir
Leto XXXVI. Št. 268 (10.788)
TRST, sreda, 19. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod. Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NA ŠTEVILNA VPRAŠANJA SENATORJEV 0 PETROLEJSKEM ŠKANDALU
Danes bo v parlamentu odgovarjal sam ministrski predsednik Forlani
Iz zagate se vlada lahko reši le s prepričljivimi odgovori in s priznanjem morebitnih političnih pokroviteljstev - Intervju sestre ubitega časnikarja Pecorellija
RIM — Danes se bo v italijanskem parlamentu končno odvijala ®°jgo pričakovana razprava o žgočem vprašanju petrolejskega škaii-Razsežnost velegoljufije ne dopušča nadaljnjega odlašanja, saj je .^dostojnost temeljne državne inštitucije in njenih stranskih teles po-«vijena v dvom. Iz zagate in skoraj gotovega propada se lahko reši 1 odpravo vseh senc in s prepričljivimi odgovori na vsa vznemiriva vprašanja,
napak in iziočenje morebit-nezdravih tvorb iz
in s prepričljivimi odgovori na ki se vsakodnevno porajajo. Odkrito priznanje nare-
------ --------- svoje celote
nadaljnji korak. Naloga sodnikov ?a je, da izsledijo in kaznujejo »rivce.
Ministra Sarti in Lagcrio ter sam j^edsednik Ferlani imajo torej da-Priložnost, da se otresejo vseh umov prikrivanja morebitnih poli-mpa P^roviteljstev afere. Zveza . nezakonito dejavnostjo «nor-'®almh» zločincev — industrijcev, ^voznikov, funkcionarjev Utif ipd.
® Političnim zapletom je primer ^ID-Pecorelli* in prav tu tiči te-
meljno vprašanje, na katero bodo morali dati danes primeren odgovor: ali je SID izide preiskav o sumljivi dejavnosti častnikov finančnih stražnikov uporabljal le v lastne namere, ali pa je bil o vsem obveščen tudi pristojni obrambni minister ali druge politične osebnosti. Tudi zavračanje krivde na bivšo tajno obveščevalno službo pa ne bi kar tako razbremenilo vlogo zakulisnih akterjev celotne zadeve.
Vlada bo morala namreč spregovoriti tudi o «svojevrstnb odločitvi
V VRSTAH PSI NARAŠČA POLEMIKA S K D
Socialistično vodstvo poziva k moralizaciji javnega življenja
Francesco De Carli izvoljen v vodstvo PSI
RIM — Danes popoldne se bo v "^atu začela parlamentarna razpra-? Petrolejskem škandalu. Forla-.1 ie že napovedal, da bo poročal jj1 da bo vlada povedala «samo esnico» Predsedniku vlade ni u-Pslo sklicati sestanka s tajniki šti-*b strank, ki tvorijo vladno večino, ko da se je le dvakrat sestal z “dJiistrom za obrambo Lagoriom 8 *a pravosodje Sartijem. Medtem rr je misovski senator Pisano ra-*l5obna|t da bo danes v senatu po-bdal marsikaj žgočega o nekaterih ™“jih demokristjanskih predstav-
V tem napetem in zaskrbljenem ^ušju je polemika med socialisti ,n demokristjani bila tudi včeraj ze-k °stra. Vodstvo socialistične stran-■ ® je odobrilo enotno resolucijo, v se "tranka obvezuje, da bo . daljevala kampanjo za moraliza-'Jo javnega življenja in v katerem rf Podpira pobude finančnega mini--•■a Reviglia, katerih namen je «na-Setl lisice davčnim utajevalcem*.
baxi se je omejil le na kratek pojiš:- ob koncu zasedanja je sociali-tlcpi tajnik namreč deman.iral go-^bioe, češ da se je sestal s pred-rfjnikom vlade Forlanijem. Najbolj d v svojem posegu pa je bil na-~e*nik socialistične skupine v potiski zbornici Labriola. V. intervju, ki ga je dal neki tiskovni a-K&nciji se je poslužil mnogo bolj bnih besed v odnosu do KD (pripi-?* jih je sicer drugim, Id so krščan-,ko demokracijo označili za «stran-*° Podzemlja*) in spet omenil mož-°°st razpisa predčasnih voh te v.
Kar je politične opazovalce v so-.'Mističnih izjavah najbolj prizade-,0, je bolj ton kot vsebina. Raz-.r.ati je čedalje manj navezano-J1 na vlado, o kateri govorijo z /fr.bšiajočo neprizadetostjo. Mnogi rdijo, da imajo socialisti zelo ja-®en_cilj. Hoteli naj bi namreč preiti izvolitev Andreottija za predalnika krščanske demokracije. Jfv Andreotti je včeraj posegel v P°lemiko ter spet govoril o vpra-®atliu nacionalne sobdarnosti in po-‘Val vse stranke, naj vsaj začasno Pestijo ob strani lastne interese, ki škodijo političnim odnosom tudi na uvni vladne koalicije. Gre za ze-V jasen namig (pri tem je treba jjPteniti, da so v tem smislu zadnje ”ni govorili tudi nekateri drugi Predstavniki demokristjanske levi-da bi bilo mogoče povzročiti Padec prve Forlanijeve vlade na način, kot je padla druga Cos-Slgova.
, Socialistično vodstvo je včeraj izdalo namestnike šestih socialističen ministrov, ki so stopili v For-^Pijevo vlado. Novi člani vodstva £SI so podpredsednik deželnega od-P?ra Furlanije - Julijske krajine rancesco De Carli, nekdanji mi-mster Balzamo, nekdanji podtajnik jj°nte ter parlamentarci Principe, Ruffolo in Signori.
R. G,
daljšuje do leta 1995 sporazum o gospodarskem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju med obema državama. Kekkonen je prav tako povabil Brežnjeva, naj obišče Finsko.
Utemeljitev razsodbe o «aleri Lodheed»
RIM — Računski dvor je včeraj objavil utemeljitev razsodbe, s 5ka- " tero je 22. julija obsodil bivšega ministra Tanassija, njegovega osebnega tajnika Palmiottija in generala Fanalija na plačilo odškodnine milijarde in 308 milijonov lir za škodo, ki so jo povzročili državi s podkupninami pri nakupu letal ^Lockheed*. Vse tri je namreč obravnaval kot državne uslužbence.
rimskega državnega pravdništva, ki je po več kot enoletnem zatišju ponovno začelo preiskavo o Pecorel-lijevem umoru, zlasti še zadevo v zvezi s tajnimi dokumenti. Vsebina le-teh pa jasno kaže, da so spletkarstva z nekaterimi tujimi državami potekala na dokaj visoki ravni, kjer so nekatere politične osebnosti vendarle morale imeti glavno besedo.
Preiskovalci bodo morali v prvi vrsti ugotoviti komu je Peccrelli prekrižal račune do take mere, da je svojo «prizadevnost» celo plačal s «smrtno obsodbo*.
K stopnjevanju že itak napetega ozračja sta včeraj prispevala še dva dogodiva, Misovski senator Pisano, ki je v parlamentu javno obtožil demokrščanskega ministra Bi-saglio, je dejal, da bo med današnjo razpravo svojim že znanim izjavam dodal nove vznemirljive podrobnosti. Povedal je še. da sta rimska preiskovalca Sica in Mauro po smrti Pecorellija dobesedno izpraznila* dom časnikarja, pozabila pa naj bi nekaj zelo «važnega», o čemer bo spregovoril sam Pisano.
Sestra preminulega direktorja tednika «0. P.» Pecorellija, Rosita, pa je v intervjuju novinarjem italijanske druge televizijske mreže dejala, ^a sta Evangelisti in Andreotti obljubila rimskemu časnikarju podporo za njegovo tiskovno «kam-panj-o* proti višjim častnikom finančnih stražnikov, ki so vpleteni v škandal.
Pahr pred obiskom delegacije SVP
DUNAJ — Zunanji minister Wi)li-bald Pahr je tri dni pred srečanjem z voditeljem Magnagom in delegacijo Sudtiroler Volkspartei izjavil, da se «avstrijska vlada čuti. obvezano, da brani pravice južnotimiških Nemcev, ne pa vedno in cb vsaki priložnosti. Pri tem je dejal, da je BijfaJ vidno pripravljen odločno podpirati rojake, a da so tako podporo zahtevali šele jeseni 1979. 0-benem je i Pahr opozoril, da so med nedavnim obiskom italijanskega zunanjega ministra Colomba poudarili, da za vprašanje Južne Tiral-ske nista pristojni zunanji ministrstvi, a da gre za vprašanje italijanske notranje politike.
V GENERALNI SKUPŠČINI OZN ZAČELI RAZPRAVO 0 AFGANISTANU
Reševanje afganistanske krize se ni premaknilo z mrtve točke
Moskva in Kabul vztrajata pri svojih stališčih o sovjetski pomoči proti tujemu vmešavanju - Vsi čakajo kakšne odnose bos SZ vzpostavila Reaganova administracija
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
10. IN 11. DECEMBRA NA BRDU PRI KRANJU
Važen znanstveni posvet o narodnostnih manjšinah
Prireditelj simpozija je Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane
BRDO PRI KRANJU — Pripravljalni odbor ^-Znanstvenega posveta* o položaju in zaščiti manjšin v sestavu OZN je na včerajšnji seji sklenil, da bo pomemben simpozij, ki ga prireja inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, v dneh 10. in 11. decembra v prostorih hotela «Kckra» na Brdu pri Kranju. Pripravljalni odbor je že prejel okrog 20 poročil, ki so jih prispevali ugledni jugoslovanski izvedenci, med katerimi bo posebno zanimiva študija dr. Silva Devetaka, direktorja ljubljanskega INV, z naslovom «Odnos med sistemom OZN in našo deklaracijo*.
Dr. Pindiš bo obravnaval temo «Nekatera vprašanja kategorizacije in definicije manjšin v luči jugoslovanskega predloga deklaracije*, dr. Štrukelj bo obdelal temo «Vprašanja jezika, zlasti z vidika možnosti za izoblikovanje skupnih načel v deklaraciji OZN*, dr. Gvozdenov je najavil poročilo «Odnos matica-manjšina*. dr. Domini pa bo poročal o «Manjšini kot faktorju mednarodnega sodelovanja*.
Na znanstvenem simpoziju na Brdu pri Kranju bodo sodelovali tudi nekateri izvedenci in voditelji italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, ki živita v Sloveniji. Ti bodo posebej obravnavali stvarne izkušnje, pridobljene v 6 letih, odkar so bile ustanovljene posebne samoupravne interesne skupnosti za jezik in kulturo italijanske in madžarske narodnosti, ki delujejo na koprskem obalnem področju in v Pomurju.	E. O.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiuitiiiiuiimiiniiiiiniiiniiiniiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiimiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Nfl ZASEDANJU MADRIDSKE KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU V EVROPI
Predstavnika Italije in Jugosiavije potrdila nujnost popolnega izvajanja helsinške listine
Veleposlanik SFRJ Zotovič o potrebi po enakopravnem dogovarjanju vseh - Italijanski predstavnik Franceschi opozoril na kršitev osnovnih svoboščin s posegom v Afganistanu
NEW YORK — Niti nepopravljivi optimisti ne vidijo kančka upanja, da bi lahko poiskali izhod iz afganistanske krize, o kateri so včeraj popoldne pričeli razpravljati v Stekleni palači na East Riverju.
V marsičem je to eden izmed trenutkov, ko upada vera v svetovno organizacijo. Minilo je deset mesecev od vdora sovjetskih čet v Afganistan, a na East Riverju je slika ostala skoraj v celoti enaka. Sporno vprašanje ni samo, kaj je treba napravili, temveč celo, kaj se je sploh zgodilo v tej državi.
Za pakistanskega zunanjega mi-
nistra, ki v imenu 39 držav pojasnjuje resolucijo z zahtevo o umiku tujih čet, je primer «afganistanska tragedijam, ki je «do temeljev vre tresla Združene narode». Za afganistanskega zunanjega ministra pa je razprava na East Riverju <ne dopustno vmešavanjem v notranje zadeve te države.
Afganistanska kriza od vsega začetka meče senco na jesensko zasedanje generalne skupščine OZN. V splošni razpravi o položaju v svetu ni bilo govornika, ki se ne bi dotaknil tudi tega problema. Sedaj je afganistanska kriza prešla na dnevni red kot posebna vostav ka in do srede zvečer, ko se bo razprava končata, je glavno vprašanje, koliko držav bo ’ zahtevalo umik tujih čet, da bi si lahko Af-ganci sami krojili usodo. Na lan-
MADRID — Jugoslovanski veleposlanik Miroslav Zotovič je včeraj nastopil v splošni politični razpravi na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Zotovič je poudaril, da Jugoslavija pristopa h konferenci kot k trajnemu in kontinuiranemu procesu vseevropskega dogovarjanja. Jugoslovansko stališče do KEVS izhaja iz stališča, da miru in varnosti ni mogoče graditi na razcepljenosti in naslanjanju na moč, ampak
na
skupnih interesih in združenih prizadevanjih vseh na enakopr, atih temeljih. Niti blokovsko tekmovanje, niti blokovsko sporazumevanje, ampak je nujno enakopravno dogovarjanje vseh in medsebojno zbliževanje držav in narodov, je poudaril voditelj jugoslovanske delegacije.
Zotovič je rekel, da helsinški dokument pomeni listino varnosti in sodelovanja v Evropi in da druge alternative za staro celino ni. V
zvezi z vztrajnim slabšanjem med: narodnih razmer pa je Zotovič de-
jal, da je slabšanje procesa popuščanja v Evropi del šifše krize odnosov v, svetu.
Zato se Jugoslavija zavzema, da bi čimbolj ustrezno vključili svetovno razsčžje varnosti 'v sklepni dokument KEVS. V zvezi s tem je citiral besede predsednika Tita, da Evropa ne more biti otok spokoja in blaginje v morju svetovne nestabilnosti in pomanjkanja in da Evropa rešitve za bistvena vprašanja svoje varnosti in napredka ne more iskati v zapiranju sama vase, ker bi to neizbežno peljalo k njeni politični in gospodarski degradaciji. Evropa je v dobrem in zlem neločljiv del sveta, je veleposlanik Zotovič citiral besede predsednika Tita.
Načelnik italijanske delegacije Roberto Franceschini, ki je prav tako posegel med včerajšnjo razpravo, je poudaril nujnost izvajanja vseh postavk helsinške listine, žal pa je moral ugotoviti, da je bilo izvajanje marsikdaj pomanjkljivo. Pri tem je izrecno omenil sovjetski poseg v Afganistanu kot primer kršitve načela o osnovnih svoboščinah. Italijanski predstavnik je v zvezi s tem opozoril na tesno vez med varnostjo v Evropi in drugod po svetu ter poudaril, da je «rešitev afganistanske krize za Italijo predpogoj za uveljavljanje popuščanja napetosti*. Ponovil je tudi stališče Italije do pravice po samoodločbi, pri čemer pa je nedopustna uporaba orožja.
Sicer pa je bila včerajšnja razprava na konferenci dokaj nezanimiva. Danes bodo govorili nekateri predstavniki mednarodnih inštitucij: napovedana sta posega delegatov UNESCO in UNCTAD.
Predsedstvo včerajšnjega zasedanja madridske konference je pripadlo Danski
(Telefoto AP)
MOSKVA—Mozambiški predsednik Samora Machel je končal obisk v Sovjetski zvezi, v teku katerega se je sestal tudi s sovjetskim pred sednikom Leonidom Brežnjevom Med pogovori so obravnavali med sebojno željo, da bi okrepili in raz-
Podaljšan
sporazum o sodelovanju med Finsko in SZ
Moskva - Ob koncu sovjetsko-inskih pogovorov so objavili sklepni komunike, v katerem je med dru: Sim rečeno, da so odnosi med obe-č18 državama zgled praktičnega iz-’’aJanja politike miroljubnega soži-J® med državami z različnimi dr-•kvnimi in družbenimi ustroji. Fin-8. predsednik Kekkonen je z Brež-nJevotn podpisal protokol, ki po-
SODNIKA DE MATTEO IN VESSICHELLI PRED BOLONJSKIMI PREISKOVALCI
NEMIRNO OZADJE UMORA SODNIKA AMA TA
De Matteo že priznal krivdo glede razkritja sodnih tajnosti - Vessichelli zanika vse
vili sodelovanje med obema državama. Pogovor, kot pravi tiskovna agencija TASS, je potekal v izredno prijateljskem vzdušju.
Delegatska razprava o proračunu federacije
BEOGRAD — Delegatska razpra va o proračunu i.deracije za leto 1981 postaja vedno bolj živahna in vsebinska. Zvezni sekretar za fi nance Petar Kostič je včeraj v skupščini Jugoslavije obvestil dele gate odbora za proračun federaci je o stroških in dohodkih kot tudi novih rešitvah v proračunu federa cije za prihodnje leto.
Naj spomnimo, da bi po predlogu ZIS prihodnje leto proračun fe derarije znašal 169 milijard dinar jev. Z izvirnimi dohodki federacije bi zagotovili nekaj nad sto mili jard, razliko pa bi pokrili s prispevki republik in pokrajin v viši ni 4,6 milijarde dinarjev.
Večji del stroškov, približno sto milijard dinarjev ali 59,6 odstotka celotnega obsega proračuna bi šlo
za financiranje JLA. To predstavlja 5.8 odstotka narodnega dohodka predvidenega za leto 1981. Izdatki za JLA pa bi se v primerjavi z letošnjim letom povečali za
38,5	odstotka. Dopolnilna sredstva za manj razvite republike in Kosovo znašajo 9,6 odstotka nroračuna federacije za leto 1981 (nekaj več' kot 16 milijard dinarjev), namenska dopolnilna sredstva za invalid-sko-borčevsko varstvo in drugo pa zajemajo 18,9 odstotka proračuna (nekaj nad 30 milijard din). Samo te tri postavke, ki so določene i zakoni in dogovori, za;emajo 88 i odstotka proračuna federacije, ta ko da so manevrske možnosti za bistvenejše spremembe izvedljive samo na preostalih 12 odstotkih proračuna. tdd)
BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt je včeraj odpotoval v ZDA, kjer se bo zadržal tri dni. Uradno se bo sestal s predsednikom Carterjem, z Reaganovimi sodelavci pa bo samo izmenjal mnenja. Ni še gotovo če se bo sestal tudi z novim predsednikom Ronaldom Reaganom.
skem izrednem zasedanju generalne skupščine so umik zahtevale 104 države.
Včeraj popoldne sta poleg pakistanskega in afganistanskega predstavnika spregovorila tudi zastopnika Sovjetske zveze in Kitajske. Pakistanec trdi o afganistanski krizi, da ne predstavlja samo ztrage-dijem za to državo, temveč da je «prizadela detant, spremenila tok popuščanja v svetu, zatemnila iz-glede za razorožitev in pokopala zaupanje med velesilama». In to vse ker so notranje razlike med Afganci skušali rešili s tujim posegom. če bi vse ostalo kot je sedaj, je poudaril pakistanski zunanji minister, «bi lahko to postalo nevaren precedens za podobne intervencije velikih držav proti svojim manjšim in neuvrščenim so-sedomm.
Afganistanec trdi, da je sovjetske čete poklicala kabulska vlada kot odgovor na «nenapovedano- voj-no», ki jo je nmperializemrn ob podpori «ostankov starega fevdalnega režimom sprožil iz tujine. Kabulski minister trdi, da zavisi «politična rešitevm od prenehanja invazije, predvsem iz Pakistana.
Vse je torej ostalo na isti točki kot pred letom dni. Afganec ni povedal, če je tuje čete poklicala v državo vlada ubitega Hafizulaha Amina. O pokojnem afganistanskem premieru trdi le. da je hotel ob ameriških nasvetih in z ameriško pomočjo zaustaviti in spremeniti revolucionarno pot Afganistana.
Politični opazovalci, ki sc, t izredno pozornostjo poslušali izva:a-nje sovjetskega predstavnika, niso opazili nič novega. Uvajanje «omc-jenega sovjetskega kontingenta^ je odgovor na iz tujine voden navad proti Afganistanu. Rešitev ie v predlogih kabulske vlade, ki najprej zahteva konec «tuje interven-cije*. Sovjetski veleposlanik ni v svojem govoru omenil «•nemirov na južni sovjetski mejim kot razlog za intervencijo, kot je to napravil o splošni razpravi v začetku jeseni njegov zunanji minister. Tega pa se je spomnil kitajski veleposlanik, ki trdi, da je sovjetsko stališče o «neposredni grožnji varnosti sovjetskih južnih mejam nekaj hujšega kot upravičevanj intervencije, saj «postavlja teoretično osnovo za podobne korake v bodočnostim. Pekinški predstavnik trdi, da je vdor v Afganistan prvi korak nroti Indijskemu oceanu in Perzijsko - Arab-
ZVEZNI SEKRETAR ZA ZUNANJE ZADEVE NA OBISKU V BOLGARIJI
Vrhovec in Mladenov o odnosih med državama
Bolgarski tisk posveča Vrhovčevemu obisku veliko pozornost
BOLOGNA — Včerajšnji dan je bil za Gio-vannija De Mattea odločilen. V sodni palači je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali bolonjski preiskovalci, ki vodijo preiskavo o umoru rimskega sodnika Maria Amata. Preiskovalcem je že danes jasno, v kolikšni meri je bivši državni pravdnik kriv umora svojega namestnika Amata, svojih prvih zaključkov pa ne nameravajo posredovati javnosti. Samo od pozitivnih odgovorov bo odvisno, če bo De Matteo še svoboden in če bo še opravljal svojo visoko državno funkcijo, čeprav je minister za pravosodje Sarti po izstavitvi sodnega poziva zahteval začasno suspendiranje. V sodnih krogih pa se medtem šušlja, da je De Matteo za vedno končal s svojo službo sodnika, ne glede na zaključke, preiskave.
Podobna usoda čaka tudi namestnika državnega pravdnika Raffaela Vessichellija, ki se ie prav tako na sodni poziv včeraj popoldne predstavil pred bolonjskimi preisko-
valci. Oba sta obtožena kršenja sodnih tajnosti, zaradi česar so se okoristili nekateri rimski zagovorniki desničarskih teroristov in informacije skrbno izkoristili v svoj namen.
Pred De Matteovim pričevanjem so na bolonjskem sodišču zaslišali odvetnika An-drianija. Resnici na ljubo je prav neki A-matov zapis usmeril sum na odvetnika, zaradi česar je državno pravdništvo zanj izdalo zaporni nalog. Andriani se je 24. aprila srečal z Amatom med neko sodno obravnavo v Rimu in mu zaupal, da mu je Marco Mario Massimi posredoval «zelo zanimive podatke*.
Kako in od koga je Paolo Andriani izvedel te pekoče novice? Kaže, da mu jih je posredoval sam De Matteo, ki mu je v strogi tajnosti zaupal pričevanje Massima Novica se je kmalu razlegla med nekaterimi rimskimi desničarskimi odvetniki in sodniki. Sam Vessichelli je baje kasneje sporočil vest
Aldu Semerariju, ki je bil takrat zaposlen na sodišču kot psihiatrični izvedenec.
De Matteo je kasneje predstavnikom vrhovnega sodišča priznal, da je posredoval Vessichelli ju zapiske sodnika Amata. Vse to pa je bilo — kot sam pravi — v okviru sodelovanja, torej v dobri veri. Vessichelli pa vse to zanika in celo pravi, da je De Matteo pravi lažnivec, ki se otepa odgovornosti.
Jasnih podatkov ni, pomožni pravdnik Lu-berto pa je včeraj potrdil, da bo baje prišlo do soočenja med obema, kar bo, tako je vsaj treba upati, privedlo do razčiščen ja.
Bolonjski sodniki pa so medtem pripravili seznam zaslišanj. Danes popoldne je na vrsti Alcio Semerari, ki je v zaporu v For-liju, obtožen tudi pokola 2. avgusta, v petek dopoldne pa se bo sodnikom predstavil Marco Mario Massimi, doma iz Ascoli Pičena. Massimi je svojo krivdo že priznal, dodatno zaslišanje pa bo pripomoglo le za razčišče-nje Andrianijeve in De Matteove opozicije.
SOFIJA — V Sofiji so se nadaljevali jugoslovansko-bolgarski po govori, na katerih sta zvezni sekre tar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in bolgarski zunanji minister Petar Mladenov vsestransko preučila dosedanji razvoj gospodarske ga sodelovanja,, ki se zdaj krepi, vendar še vedno zaostaja za potrebami in možnostmi sosednjih držav Možnost za razširitev gospodarskega sodelovanja, posebej na področju specializacije in kooperacije bodo podrobno preučili na naslednjem sestanku jugoslovansko-bolgar^kega odbora.
Izmenjali so tudi mnenja o drugih področjih sodelovanja, Dri čemer so izrazili obojestransko željo, da bi se razširilo ob spoštovanju načel suverenosti, enotnosti, neodvisnosti in nevmešavanja kot tudi ob spoštovanju posebnosti mednarodnega položaja in družbenopolitičnega razvoja obeh držav. To bo odprlo tudi možnost za konstruktivno razpravo o odprtih vprašanjih v odnosih med državama in pozitivno reševanje teh vprašanj.
Bolgarski tisk namenja Vrhovčevemu obisku veliko pozornost in opozarja, da sta Vrhovec in Mlade nov v prvih pogovorih izrazila zaskrbljenost zaradi zaostrovanja mednarodnih razmer. Tisk opozarja tudi na besede Josipa Vrhovca v zdravici na slovesni večerji, da je njegov obisk izraz želje Jugoslavije, da razvija in krepi vsestranske odnose in dobrososedsko sodelovanje z Bolgarijo, kar je življenjskega pomena za narode obeh držav.
Josip Vrhovec je bil v ponedeljek na večerji pri Petru Mladennvu. Gostitelj je izrekel zadovoljstvo za radi obiska, ki po njegovem n«me ni potrditev obojestranske želje za
nadaljnje poglabljanje In razširja nje sodelovanje med državama. Menil je, da so dosedanje oblike medsebojnega sodelovanja precej pod možnostmi in potrebami, zato so potrebne nove spodbude za obogatitev sodelovanja. Josip Vrhovec je v odgovoru poudaril željo SFRJ, da z LR Bolgarijo razvija in krepi vsestranske odnose in dobrososedsko sodelovanje, ki ga bi zlasti na gospodarskem področju še lahko izboljšali. Podčrtal je tudi, da Jugoslavija posebej skrbi za razvoj narodnostnih manjšin, kar krepi zaupanje in prijateljstvo med državama. (dd)
V Beogradu seja zveznega izvršnega sveta
BEOGRAD — Včeraj je bila seja zveznega izvršnega sveta, ki je pod vodstvom podpredsednika Dragolju-ba Stavreva sprejel predlog zakona o dopolnitvi zakona o temeljih si stema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Jugoslavije. Predlagana sprememba zakona se v sklepnih določilih nanaša na sprejetje resolucije o temeljnih smernicah in okvirih politike družbenogospodarskega razvoja v 1981. letu.
Na seji so sprejeli pregled odprtih vprašanj iz dogovora o temeljih družbenega načrta Jugoslavije za obdobje 1981-1985 in sicer po seji koordinacijske komisije ZIS. ki je bila 17. novembra v Beogradu v navzočnosti predsednikov izvršnih svetov republik in pokrajin. S sprejetjem omenjenega pregleda naj bi zagotovili nadaljnji potek usklajevani in spreieDa dogovora v pred videnem roku. (dd)
V aprilu akcija «88 dreves za tovariša Tita»
BEOGRAD — Aprila prihodnje leto se bo v krajevnih skupnostih pa vsej državi začela dveleina akcija «88 dreves za tovariša Tita*. Cilj te vsejugoslovanske akcije je, da bi nastali drevoredi tovariša Tita na ustreznih krajih v krajevnih skupnostih, s čimer bi na nai-bclj plemeniti način negovali spomin na njegovo osebnost in delo.
To bo obenem tudi pomemben prispevek k obogatitvi in varstvu življenjskega in delovnega okolja, je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil predsednik jugoslovanske zveze za varstvo in razvoj človekovega okolja Dragoslav Tanič, kajti ta družbena organizacija je pobudnica akcije, (dd)
skemu zalivu. «Globalna torej in ne regionalna poteza sovjetske po-litikem, trdi predstavnik LR Kitajske.
Občutljivejši pa so v kratkem govoru sovjetskega veleposlanika o-pazili tudi, da je resolucija o umiku sovjetskih čet '«nedopustno vmešavanje v dvostranske • sovjetsko -afganistanske odnosem.
Ob takem začetku bi lahko trdili. da je kriza več ali manj m istem položaju kot je bila vred letom dni. Problem so torej «zamr-znilim v pričakovanju novih odnosov med Moskvo in novo administracijo v Washingtonu. Povsem razumljivo je to še odprto vprašanje. saj prihajajo iz republikanskih vrst protislovni znaki. Carterjevi administraciji so očitali, da je prekinila izvoz žita v SZ. obenem pa so jo kritizirali, ker ni pomagala islamskim upornikom. Evropski vojaški izvedenci trdijo, da nihče ne nudi prave pomoči upornikom proti kabulskemu režimu, saj bi se v nasprotnem primeru to razvedelo po bazarjih Kabula ali Kandahara. Tako ameriški kot evropski strateški analitiki pa se strinjajo, ko javno trdijo, da boji «očitno pojenju jej o».
Afganistansko krizo so torei zamrznili v pričakovanju, kakšni bodo odnosi med Moskvo in novo administracijo v Washingtonu.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
OB OBISKU BODOČIH DIPLOMATOV V NASI DEŽELI
Potrjena važnost vloge naše dežele v okviru mednarodnega sodelovanja
Konzularne svetnike sta spredla predsednika deželnega sveta in vlade Colli in Co-meHi - Osimski sporazumi odprli zgodovinsko fazo v odnosih med CGS in Balkanom
Z obiska mladih diplomatov na sedežu deželnega sveta
Konzularni svetniki, ki obiskujejo sedmi višji tečaj diplomatskega inštituta italijanskega zunanjega ministrstva, in ki se mudijo v Furlaniji - Julijski krajini, da bi se podrobneje seznanili z nekaterimi ustavnimi aspekti deželne notranje ureditve, s problemi, ki so povezani z osimskimi sporazumi ter s stanjem odnosov med deželo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, so se včeraj dopoldne mudili na sedežu deželnega sveta. Sprejela sta jih predsednik Colli ter predsednik deželnega odbora Comelli, prisotna pa sta bila še odbornik Coloni in podpredsednik posebne svetovalske komisije, ki proučuje vprašanja glede izvajanja osimskih sporazumov Ve-spasiano.
V	pozdravnem nagovoru je predsednik skupščine Colli izrazil zadovoljstvo zaradi prisotnosti tako številčnega in kvalificiranega odposlanstva bodočih italijanskih diplomatov v naši deželi. Potem ko je ugotavljal, da ima dežela poseben avtonomni statut, ker ima v državnem merilu posebno vlogo, v polnem razmahu katere so najbolj gotove perspektive razvoja in premostitve starih in nekdanjih razlik in težav, je predsednik skupščine Colli prisotne ponovno seznanil o položaju in vlogi naše dežele v o-kviru' širšega mednarodnega sodelovanja. V svojem nagovoru je predsednik Colli tudi podčrtal važnost prispevka, ki ga je dežela nudila v procesu razvoja odnosov sodelovanja in prijateljstva na tem geografskem območju.
Predsednik deželnega odbora Comelli pa se je spomnil na najpomembnejše trenutke dosedanje deželne dejavnosti, ki se je začela leta 1964 ter poudaril, da sta bili med glavnimi cilji njene dejavnosti usklajevanje in združevanje različnih stvarnosti Furlanije - Julijske krajine, kar je sprožilo proces rasti in razvoja ter omogočilo, da se je dežela lahko konkretno vključila v vsedržavno stvarnost. Petem ko je prisotne seznanil s tistimi tragičnimi trenutki, ki so leta 1976 hudo prizadeli Furlanijo, in s težnjami deželne vlade, ki je poleg prizadevanj za obnovo prizadetega območja težila za tem, d;, bi zaustavila proces izseljevanja iz naše dežele, je predsednik vlade Comelli poudaril, da so osimski sporazumi odprli novo zgodovinsko fazo v odnosih med Evropo, oziroma med deželami članicami Evropske gospodarske skupnosti in v širšem pogledu s celim Balkanom. Zaustavil se je tudi ob vlogi, ki jo ima Furlanija - Julijska krajina v širšem evropskem merilu in v tej luči podčrtal važnost načrta, ki teži za tem, da bi deželno ozemlje postalo temeljno območje Evropske gospodarske skupnosti in italijanske države.
V	dopoldanskih urah so si konzularni svetniki izmenjali mnenja s predstavniki posebne deželne svetovalske komisije, ki proučuje vpra šanja glede izvajanja osimskih sporazumov: z njimi so se poleg podpredsednika Vespasiana zadržali še svetovalci Cocianni, Rossetf. Iskra, Ermano, Pellis, Morelli, Cavallo in Štoka.
PO ZADNJIH PODATKIH ISTAT
V TRSTU ZABELEŽILI NAJVIŠJI PORAST ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
Naše mesto na prvem mestu na vsedržavni lestvici pred Firencami, Tridentom in Bologno
Pred dnevi smo na tem mestu zabeležili, da so se po ugotovitvah občinske statistične službe življenjski stroški na Tržaškem od oktobra lani do oktobra letos dvignili kar za 19,8 od sto in da se naše mesto, kar se tiče draginje, uvršča v sam vrh med najvažnejšimi središči v Italiji. Iz včeraj prispelega »Mesečnega biltena* Osrednjega zavoda za statistiko ISTAT pa je razvidno, da zavzema v tem pogledu Trst odločno prvo mesto v državni lestvici.
Podatki, ki se nanašajo na stanje konec preteklega avgusta, izkazujejo, da se je življenje v zadnjih štirih letih najbolj podražilo prav v Trstu: ustrezni pokazatelj, ki znaša v poprečju za vs - Italijo 188,3 (1976 = 100), je dosegel konec avgusta v našem mestu višino 199,9. S precejšnjim razmikom sledijo Firence (194,5),. Trident (193,4), Bologna (192,0), itd, do zadnjega mesta na lestvici, ki pripada Palermu z indeksom 178,4. Osrednji zavod za statistiko določa poprečni pokazatelj o gibanju življenjskih stroškov v državi na podlagi cen, ki jih pristojni uradi beležijo v dvajsetih mestih, sedežih pokrajinskih uprav. Poleg omenjenih mest so na spisku še Turin, Aosta, Milan, Benetke, Genova, Perugia, Ancona, Rim, L’Aquila, Campobasso, Neapelj, Bari, Potenza, Reggio Calabria in Cagliari.
Sestanek
med pokrajinskimi in dolinskimi upravitelji
Predvčerajšnjim je bil na dolinskem županstvu sestanek med županom Švabom in podžupanom Pe-čenikom ter pokrajinskim odbornikom za javna dela Martinijem in predsednikom I. pokrajinske komisije Millom. Govor je bil o stanju pokrajinskih ter občinskih cest na Dolinskem, ki jih vzdržuje pokrajina. Udeleženci snidenja so si ceste tudi ogledali.
llimilllllllllMIIIIMIIMlIlllllllllllllllMIIMIIIIIIfllllUIMntllllllllllinilllllMIMIMIIIIIIIIIIIIIIMIIMIfllMimilllllimilIHMIIIIIIIIIIilllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«
IZJAVA KOMUNISTIČNE SENATORKE JELKE GERBEC
Deportiranci v koncentracijska taborišča končno le prejeli delno moralno priznanje
Parlament je pred dnevi odobril poseben zakon za bivše deportirance - Poslužijo se ga lahko tudi osebe, ki so na lastni kozi okusile grozote nacizma v Rižarni
STALISCE MALIH IN SREDNJIH INDUSTRIJ
OKREPITI GOSPODARSKO SODELOVANJE S SOSEDI
V poslovanje po avtonomnih računih vključiti tudi industrijske dejavnosti • Zveza zagovarja nujnost jedrske centrale v naši deželi
Predstavništvo deželne zveze malih in srednjih industrij, ki ga je vodil predsednik Burba, je včeraj na sestanku z tržaškim vodstvom republikanske stranke obrazložilo gledišča malih in srednjih podjet nikov iz Furlanije - Julijske krajine o deželnem razvojnem načrtu, ki naj bi se začel v kratkem izvajati.
Zveza je mnenja, da je treba o-krepiti mednarodno vlogo naše dežele na področjih prometa, komunikacij ter trgovskega in kulturnega posredništva. Poskrbeti je treba za uresničitev središča za tehnološke raziskave, ki naj pripomore h krepitvi in diverzifikaciji proizvodnje malih in srednjih podjetij. Kar zadeva energetsko krizo, se zveza ogreva za uresničitev pred videnih jedrskih central, in sicer tudi tiste, ki jo nameravajo zgraditi na območju naše dežele. Zveza se nadalje zavzema za uresničitev posebnega središča za storitve, ki naj bodo na voljo malim in srednjim podjetjem. Glede kreditne politike je treba ustanoviti poseben konzorcij deželnih razsežnosti za jamstvo nad posojili, ki jih banke dovoljujejo malim in srednjim pod jetnikom. Poskrbeti je nadalje treba za primerno izobraževanje mladih kadrov.
Kar zadeva sodelovanje s tujino je zveza mnenja, da je treba okrepiti gospodarske odnose z vsemi sosednimi državami, od Bavarske do Grčije, tako da bo na tem območju mogoče uresničiti širše integrirano tržišče. V tem okviru je treba okrepiti in izboljšati poslovanje po avtonomnih računih med Italijo in Jugoslavijo ter pri tem ovrednotiti industrijsko sodelovanje.
Končno se zveza zavzema za u-resničitev novih proizvodnih struktur na vseh tistih območjih naše dežele, kjer preživljajo industrijske dejavnosti lažjo ali hujšo krizo.
Pred nedavnim je italijanski par Iament odobril zakon v korist bivših internirancev v koncentracijskih taboriščih. Ob tej priložnosti .je slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec posredovala tisku krajšo izjavo, v kateri je predvsem poudarila, da so bivši interniranci v koncentracijskih taboriščih končno le dosegli, po 35 letih zmage nad nacifašizmom in po 20 letnih priza devanjih v parlamentarnih forumih, državni zakon, s katerim prejemajo vsaj delno moralno in denarno zadoščenje za vse strahovite ero zote, ki so jih morali prenašati kot politični preganjanci.
Senatorka Gerbčeva je tudi pod črtala, da je bilo zelo težko doseči potrditev tega zakona: vlade, ki so si medtem sledile, so se na dolgo obotavljale, predno so se odločile in začele razpravo o tem zakonskem predlogu. Ko pa se je v senatu končno le začel zakonski postopek. .je krščanska demokracija, ki je sicer podpisala enotno besedilo zakonskega osnutka, dalj časa
.............................HI..
VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
PREDSTAVILI TRETJO KNJIGO ENCIKLOPEDIJE 0 NAŠI DEŽELI
Monografski značaj enciklopedijo tokrat obravnava kulturo, umetnost, ljudsko izročilo in tradicijo ljudstev Furlanije-J. krajine
V Časnikarskem krožku so včeraj predstavili javnosti tretjo knjigo tretjega dela monografske enci klopedije 0 Furlaniji Julijski krajini, ki jo izdaja Inštitut za enciklopedijo F-JK iz Vidma.
Knjiga tokrat nudi prikaz kulturne dejavnosti v naši deželi, ljudske tradicije ter prerez šeg in navad tu živečih ljudstev in že zaradi tega bi morala biti zanimiva ter naleteti na ugoden odziv pri bralcih, Knjiga je razdeljena na pet glavnih poglavij, v katerih avtorji monografij obravnavajo, poleg u-metniških in drugačnih dosežkov prebivalcev F-JK, tudi tradicijo I-stre in Dalmacije, žal knjige nismo dobili v roke, zato o njej ne moremo izreči nobene kritične pripombe, niti ne oceniti deleža, ki pripada slovenski kulturi.
Knjiga šteje 700 strani, ki jih krasi tudi več kot 700 fotografij v čr-nobeli tehniki, poleg tega pa je še kakih sto barvnih posnetkov, monografije pa je prispevalo 23 strokovnjakov, večinoma univerzitetnih profesorjev. Na včerajšnji ti; skovni konferenci so predstavniki založništva tudi poudarili dejstvo, da je knjigo mogoče dobiti, kljub vsestranskim podražitvam, po i-zjemno nizki ceni, kar je odlikovalo že prejšnje izdaje.
Kakovostna vsebina, bogata foto-podatkov lTpr7sape?ajon,k teSTda *
skušala preprečiti, da bi se o njem razpravljalo in ga odobrilo kot samostojno celoto. Krščanska demokracija je namreč trdila, da bi bilo treba uniformirati določila v korist vseh političnih preganjancev: trdila je, da bi bilo treba postaviti na isto raven vse politične oreffa njance, ne glede, ali so bili zaprti v italijanskih ječah, ali konfinira-ni na otokih, ali pa deportirani v koncentracijska taborišča, kjer so praktično gledali smrti v obraz. KD je trdila, da bi morala za vse te preganjance veljati ista določila, ki so bila sprejeta na osnovi kriterijev za ostale politične preganjance in bi zaradi tega bilo potrebno združiti zakonski osnutek o bivših internirancih v koncentracijskih taboriščih z ostalimi predlogi, ki pred videvajo izenačenje statusa vseh političnih preganjancev. To pa bi pomenilo — je v svoji izjavi poudarila komunistična senatorka — sprejeti selektivno ravnanje, ki ga urejujejo diferencirani kriteriji in točna lestvica: istočasno bi tudi po menilo, da bi se zakona lahko po-služili le tisti moški, ki so dopolnili 65. leto in tiste ženske, ki so dopolnile 60. leto starosti.
Temu so se komunisti, z drugimi političnimi silami, odločno postavili po robu. Končno je le prevladala zdrava presoja, tako da je bil odobren poseben zakon za bivše internirance v koncentracijskih taboriščih, ki med drugim določa podelitev mesečne odškodnine, ki bo enaka najnižji pokojnini socialnega skrbstva: to odškodnino bodo ženske prejemale od 50. leta starosti dalje, moški pa po 55. letu. Nov zakon predvideva še , druga važna določila: posebno pa je važen za del prebivalstva iz naših krajev, saj jasno določa, da se ga bodo lahko okoristili vsi tisti, ki so preživeli v koncentracijskem taborišču Rižarne. Zakon ne določa terminov za predložitev prošnje: le ti so vselej odprti, izpolnitev prošenj pa je zelo enostavna. Kdor je že vpisan na posebnih seznamih, ki so bili že večkrat objavljeni na Uradnem vestniku, lahko vloži prošnjo brez dokumentacije o deportiranju. Kdor pa
je knjiga lahko zanimiva za širok krog bralcev, na kar kaže tudi podatek. da je enciklopedijo o naši deželi doslej naročilo kar 13 tisoč naročnikov.
zname. pa bo moral s prošnje predložiti tudi notarsko potrdilo, ali pa pričevanja ostalih preživelih.
Svojo izjavo je senatorka Jelka Gerbec zaključila z ugotovitvijo, da
je bilo res žalostno in nedopustno, da ni država v vseh teh letih sprejela nobenega ukrepa za vse tiste, ki so ubežali nacističnim krematorijem. S tem zakonom je bila zato storjena pravica, odobritev zakona pa je tudi izraz spoštovanja do vseh tistih, ki so na lastni koži občutili grozote nacizma. Žal pa, da je za mnoge prišlo prepozno.
Uslužbenec naše tiskarne Marino Scher se toplo zahvaljuje vsem, ki so mu z darovanjem krvi pomagali po prestanem hudem kirurškem posegu.
Pokrajinski odbornik Martini je dolinskemu županu obljubil, da bo pristojni oddelek pokrajinske uprave poskrbel za nujnostne posege za izboljšanje cestnoprometnih razmer v dolinski občini in povedal, da o-menjeni oddelek v tem smislu že proučuje zadevni načrt. Martini je pripomnil, da bo pokrajina priredila podobna srečanja še z upravitelji drugih manjših občin Tržaškega ih si tako ustvarila celovito podobo cestnega omrežja v okolišu ter na njeni podlagi pripravila za prihodnja leta globalni načrt ukrepanja.
Sestanek operaterjev družinskih posvetovalnic
Pred nekaj dnevi so se v Vidmu sestali operaterji družinskih posvetovalnic, ki delujejo v naši deželi, da bi si izmenjali izkušnje in v mejah možnosti sestavili skupni program. Na sestanku so prisotni izrazili tudi željo po organizaciji izpopolnjevalnih tečajev za osebje, ki v posvetovalnicah deluje. Na koncu so prisotni izvolili koordinacijski odbor deželnih družinskih posvetovalnic.
V ZVEZI Z IZVAJANJEM OSIMA
Ambasador Carducci nasledil ministru Traxlerju
V ministrskih krogih, katerim je poverjena skrb za uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. je ambasador Lodovico Carducci Artenisio te dni prevzel dolžnosti, ki jih je doslej opravljal minister Vieri Traxler. Traxler je v zvezi s tem pred časom navezal vrsto stikov s poslovnimi krogi tudi na Tržaškem. Kolikor se je zvedelo, je to pot že nastopil tudi ambasador Carducci, ki se je včeraj udeležil širšega sestanka s poslovnimi ljudmi z našega območja na sedežu tržaške trgovinske zbornice.
Danes seja deželnega sveta
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne ob 9.30. Ker gre za prvo sejo v tem tednu, se bo zasedanje začelo z običajnimi odgovori na vprašanja in interpelacije: tem pa bo sledila razprava o zakonskem osnutku, ki obravnava vprašanje vodnega bogastva v naši deželi, o katerem bo poročal krščansko - demokratski svetovalec Specogna.
• Na sedežu mestnega muzeja Re-voltella se nadaljuje vpisovanje na tečaj risanja, ki se bo začel v torek, 25. t.m. Razpis tečaja je že sedaj naletel na veliko zanimanje, interesenti pa lahko dobijo vse informacije na sedežu muzeja v Ul. Diaz 27.
V OKVIRU IZMENJAV MED GLEDALIŠKIMI HIŠAMI
Zagrebčani v Rossettiju s Kiklopom R. Marinkoviča
Prizor iz »Kiklopa* v uprizoritvi zagrebškega gledališča
V okviru intenzivnih izmenjav med Teatrom stabile iz Trsta in slovenskimi in hrvaškimi gledališkimi hišami je sinoči gostovalo v Rossettiju Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba z dramo Ranka Marinkoviča v odrski priredbi in režiji Koste Spaiča -sKiklop». Predstavo si je ogledalo lepo število gledalcev, ki je s pomočjo simultanega prevajanja pozorno spremljalo dogajanje na odru ter na koncu z dolgim aplavzom nagradilo zagreb-
MIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllIllillIllllUITIIIIIIilIllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllMIIMrHnillllllllllllllllHIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIlIllllllilllllllillillliilllillllilillN
DRUGA KONFERENCA O TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Na pomorski postaji se razprava nadaljuje v okviru treh komisij
V petek in soboto plenarno zasedanje in zaključek konference - Dokument enotne
sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL . Različna
»ledišča o
Po sobotnem poročilu predsednika pristaniške ustanove Zanettija se v prostorih pomorske postaje nadaljuje delo I. konference o tržaški luki, in sicer na ravni komisij. Zbrane so tri delovne skupine, to je komisija za vprašanja produktivnosti, komisija Ui„da za pristaniško delo in komisija za osebje, ki poglabljajo probleme, nakazane v_ predsedniškem poročilu in stališča sindikalnih organizacij, kakršna izhajajo iz dokumenta, ki ga je v začetku konference predložilo pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Predsedniki komisij bod i poročali o opravljenem delu na petkovem plenarnem zasedanju, nakar bosta v soboto sledila razprava in zaključek konference.
V omenjenem dokumentu se sin dikalna zveza ukvarja z vsemi glavnimi problemi, s katerimi se danes sooča tukajšnja pristaniška stvarnost. V poglavju o prometnih zvezah se sindikat zavzema pred vsem za čimprejšnjo oddajo del za gradnjo ranžirne železniške postaje pri Červinjanu. Za to strukturo so bili kakor znano že izdelani načrti in na razpolago je tudi z;.četno finančno nakazilo 20 milijard lir. postopek za oddajo del pa je bil na zahtevo lokalne avtonomistične skupine ustavljen za šest mesecev. Dokument postavlja nadalje zahtevo po takojšnji določitvi finančnega kritja za vsa dela, potrebna za u-resničitev sodobne avto cestne in železniške povezave tržaške luke s srednjeevropskim zaledjem. V ta okvir spada tudi začetek gradnje nove hitre ceste, ki bo povezovala pomol VII s kamionsko cesto 202: konkretno gre za prvi odsek nove prometnice do Lakotišča in za nadvoz nad Ul. della Rampa, za kar je odgovorna tržaška občina, ki pa ni doslej v ničemer premaknila zadeve z mrtve točke.
Sindikalni dokument obravnava tudi vprašanje tehnične opreme v luki in postavlja zahtevo, naj se v pričakovanju nakazil iz državnih blagajn (po »Načrtu za razvoj pristanišč*), posodobijo in okrepijo obstoječe naprave z ustreznimi pose-
gi deželne uprave in še zlasti Sklada za Trst. V luko je treba pritegniti tudi zasebne kapitale, nadzorstvo nad ustreznimi naložbami pa naj bi poleg pristaniške uprave izvajale tudi delavske in sindikalne organizacije. V tem poglavju je govor tudi o tako imenovanih funkcionalnih avtonomijah: dokument sindikalne zveze naglaša, da se veljavnost ustreznih olajšav (ki zapadejo 31. decembra letos) lahko podaljša le v primeru, da posamezno zainteresirano podjetje dokaže, da bodo olajšave vsaj delno služile dejanskemu povečanju' blagovnega prometa in zaposlenosti v luki. sicer pa naj se prikličejo. (Zanimivo je pri tem. da je sindikat UIL — Porti — potem, ko je izstopil iz
funkcionalnih avtonomijah
enotnega sindikata pristaniščnikov FULP — istočasno zavzel precej drugačno stališče do funkcionalnih avtonomij ter predlagal, naj se njihova veljavnost podaljša »sic gt simpliciter», in to brez vsake časovne omejitve.
Na koncu se dokument ukvarja še s problemi notranje organizacije dela v pristanišču in našteva vrsto zamud in pomanjkljivosti v delovanju pristaniške ustanove, zlasti kar zadeva načrtovanje novih naložb in sprotnega dela. V tem okviru se sindikalna zveza zavzema za to, da bi bila pred dnevi poenoteni kompaniji pristaniških delavcev zajamčena primerna prisotnost v u-pravnem svetu pristaniške ustanove.
iniiiiiutMMiiiiiiMiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiutnmiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimMiiiMMiiiiiin
NADALJNJI RAZPLETI PREISKAVI 0 KOKAINU
VČERAJ SE JE PREDAL MILANČAN CESARE TUDDA
Mladi razpečevalec je pripravljen sodelovati s preiskovalci - Dr. Staffa ugotovil, da se je nezakonitih zabav udeleževala tudi neka mladoletnica
Ob 16.15 se je včeraj predal sodnim oblastem zadnji lepotec, ki je obtožen razpečevanja kokaina in za katerega je preiskovalni sodnik izdal zaporni nalog. 26-letni Milančan Ce-sare Tudda, ki je prišel v naše mesto v spremstvu svojega advokata, je izjavil, c’a je pripravljen sodelovati s preiskovalci in da namerava povedati vse, kar ve o celotni zadevi. Vsekakor pa bo mladi Milančan moral potrpeti nekaj dni, saj ga bo dr. Staffa zaslišal šele jutri ali v petek.
Včeraj je dr. Staffa ponovno zaslišal Riccarda Daineseja 35-letni Tržačan je obtožen razpečevanja kokaina. Obtožnice pa ga bremeni tudi drugega kaznivega dejanja, in sicer, da je nudil svoje stanovanje
TRAGIČNA SMRT MLADEGA ŠOFERJA
27-letnega Pierangela Bassanija, doma iz bližine Bergama, je stisnilo med kamion in prikolico, da je bil na mestu mrtev
kot zbirališče mladim za nezakonite zabave.
Preiskovalni sodnik je včeraj pripisal na obtožnico obtežilno okoliščino: ugotovil je namreč, < se je koka-partyjev udeleževala tudi neka mladoletnica. Poleg tega se bodo aretirani morali zagovarjati še pred obtožbo združevanja v zločinske namene, saj so se z razpečevanjem kokaina ukvarjale več kot tri osebe, ki so bile povezane v e-ni sami organizaciji.
Zaradi ponarejenih
vstopnic zaprta tudi
Mignon in Nazionale
Po nalogu tržaškega kvestorja so včeraj zaprli tudi kinodvorani Mignon in Nazionale. Tudi v teh dveh kinodvoranah so finančni stražniki našli ponarejene vstopnice z lažnim pečatom SIAE.
Medtem pa sta aretirana lastnika, Eolo Maggiola in Giorgio De-pase, ki ju obtožnica bremeni večkratne goljufije, baje vse priznala, seveda pod pritiskom neizpodbitnih dokazov.
Preiskava o ponarejenih vstopnicah, ki so goljufskima lastnikoma prinesle velike dobičke, se je začela že pred meseci, po prijavi neke distribucijske družbe.
ške gledališčnike. Več o predstavi, ki se je zaključila v poznih ve-černih urah, bomo poročali n P' trišnji številki našega dnevnika.
Jutri v Avditoriju zanimiva predstava
Jutri zvečer se bo v Avditorija začel niz predstav gledališkega dala «Eros in Priap», ki ga je P® istoimenskem romanu Carla Gadde postavil na oder režiser renzo Salvetti. Predstava, v glavo vlogi nastopa Patrizia De Claro, je vsekakor izjemno zanimiva. ,
Gledališka postavitev, kot J0 roman, obravnava fenomen J**’* zrna, vendar skozi erotično opM°-kjer je ljudstvo obvladano od Erosa. ki popolnoma osvoji Logos. w je razum, in kjer so funkcije rno-škega samo v materialnosti, tem ko so njihova čustva in stinkti v službi fašistične ideologije-
O državnih udeležbah v Italiji
Javna skupščina sekcije RPI iz tovarne GMT
Prihodnjo soboto, 22. novembra' ob 9. uri bo v krožku Rinaldi Madonnina 19) javna skupščina s®"' cije KPI, ki deluje v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. Govo bo o »GMT in vlogi državnih ud®" ležb v Italiji*. Osrednje poročilo o® podal politični tajnik sekcije M**jj ro Bozzi, zaključke pa bo P°vZ
poslanec Antonino Cuffaro,
ki J?
v vodstvu partije zadolžen za sek znanstvenih raziskav, je p* cer član CK KPI,
od-
Konferenca o avtonomistični tradiciji Trsta
Študijski center za avtonomij0 vabi na javno konferenco prof. G10' lia Cervanija s tržaške pedagoške fakultete, ki bo danes ob 19. UP v hotelu Jolly govoril o avtonomistični tradiciji v tržaškem zg°o^ vinopisju. Konferenco bo odpf1® posl. Gruber Bencova, predsednic* študijskega centra.
• V odsotnosti župana Cecovinlja je včeraj podžupan tržaške občine Bassani sprejel na županstvu predstavnike Narodnega gledališča iz Zagreba. Goste je spremljala tudi predsednica upravnega sveta Teatra stabile Cominottijeva.
Za globlje sodelovanje med koprsko, miljsko in dolinsko občino
Na škofijah je bilo včeraj snid*' nje med predstavniki krajevni skupnosti od Hrovatinov, Ankaran* in s samih škofij ter zastopniki čin Dolina in Milje s Tržaškeg*-Govor je bil o potrebi po še nadaljnji poglobitvi že itak razvijajoče#® se sodelovanja, in to na podlagi dogovorov o prijateljstvu in kooper*' ciji, ki so ga. pred letom dni pisale koprska, miljska in dolin** občina. Na srečanju so med drugim sklenili, da se naloga za “j skladitev ustreznih pobud povPr posebni mešani komisiji.
Delavec padel
s tri metre visokega odra
V	Ul. Pascoli 31 se je včeraj popoldan hudo poškodoval 25-leto* delavec, jugoslovanski državlj*n Novica Johinovič iz Beograda. hinoviču, ki je zaposlen pri podj®1' ju Fausto Pontel, je pri delu spodrsnilo in je nesrečno padel s tn metre visokega odra na steklen® streho.
V	padcu si je delavec zlomil °b® zapestji, poleg tega pa še nosno kost. Zaradi poškodb se bo mor*1 zdraviti celih šestdeset dni.
Godbeno društvo Nabrežina \tt*-ka svojemu godbeniku Josipu PIP*' nu in družini najgloblje sožalje on Izgubi očeta.
Prizorišče srhljive nesreče
V prvih večernih urah je včeraj na popolnoma neosvetljenem odseku Ulice Pietra Ferrata tragično izgubil življenje 27-letni šofer Pie-rangelo Bassani. ki je bil doma v kraju Bolgare blizu Bergama.
Bassani je ob 18. uri pravkar končal z delom razkladanja in nakladanja kamiona in prikolice in je ugotovil, da je na vozilu neka o-kvara. Tako je v bližnjem podjetju motornih delov zaprosil za pomoč. Še preden pa se je lotil popravila,
je hotel priklopiti prikolico.
Kot so v podjetju kasneje povedali, so takoj zatem zaslišali presunljiv krik in ko so prihiteli na cesto, so se znašli pred srhljivim prizorom. Bassanija je prikolica, morebiti zaradi napačnega manevra ali pa tudi zaradi okvare na vozilu, silovito pritisnila ob kamion. Mlademu šoferju pa je pri tem zdrobilo lobanjo, zaradi česar je v trenutku izdihnil.
Bassani je bil zaposlen kot šofer
Pierangelo Bassani
pri prevoznem podjetju Pasinetti iz kraja Vignano San Martino pri Bergamu. Včeraj bi bil moral odpeljati tovor kaset s praznimi steklenicami piva.
Karabinjerji operativne enote, ki so opravili izvide na kraju nesreče, so ugotovili tudi, da je cesta na tistem mestu nekoliko nagnjena, kar bi tudi lahko pripomoglo, da je prišlo do smrtne nesreče.
Bassaniievo truplo so prenesli v mestno mrtvašnico.
Zapustil nas je naš dragi oče, stari oče, brat in stric
JOŽEF PIPAN
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, 20. novembra, ob 14. uri izpred nabrežinske cerkve.
Žalujoči sin Pepi. nevesta Silva, vnuk Igor ln drugo sorodstvo.
Nabrežina, 19. novembra 1980,
19. novembra 1980
Gledališča
SSG
°anes, 19. t.m., ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostovalo v Kranju s Pirandellovo Komedijo «človek, zverina in čednost«.
« * *
avditorij
Jutri, 20. rovembra se začne ciklus «Stirje italijanski avtorji*. Prva predstava «Eros in Priapo» Carla Jdmllia Gadda s Patrizio De Claro. kiformacije in abonmaji- prj osred-nP blagajni v Galeriji Protti ter PH blagajni gledališča Rošsetti pred Pričetkom predstav.
Kino
Ariston Zaprto.
Nazionale Zaprto.
t( f“n 16.30 «Ho fatto splash». Mauri-zio Michetti. Barvni film.
““ 16.30 «L'aereo piu pazzo del Oiondo*. Barvni film za vsakogar..
Kiicelsior 16.30 «Tranquille donne di campagna«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Drattacielo 16.00-22.15 «Mia moglie ® una strega«. Renato Pozzetto, Heonora Giorgi. Barvni film.
ženice 16.00 »Cruising«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
"*'gnon Zaprto, ilodrammatico Zaprto.
Aurora 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. R. Pozzetto, E. Fe-nech, P. Franco. Barvni film.
Cristallo 16.00 «American Gigolo». “arvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
vittorio Venelo 15.00 «La cicala». A. Lisi, A. Franciosa, R. Salva-"°ri. Prepovedan mladini pod 18. tetam. Barvni film.
^apitol 16.30 «A muso duro». Barv-n* film za vsakogar.
Moderno 16.30 «La časa degli ani-rpali — Animal house«. Barvni Jilrn. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Razna obvestila
proslavo oktobrske revolucije pri-!*di sekcija KPI £:arc - Pertot jutri, ^ f m., ob 20.30 v dvorani ŠD Pri-s sodelovanjem domačega Pevskega zbora Vasilij Mirk in harmonikarskega ansambla.
, ^ sklopu športnega združenja Bor j začel že v prihodnjih dneh de-ovati »Krožek za rekreativno udejstvovanje — Trst», ki ga sestavlja-*°. naslednje organizacije:	Zveza
v°jnih invalidov NOV, Združenje mdivistov osvobodilnega gibanja na -tržaškem ozemlju, Društvo slovenjih upokojencev v Trstu, Vsedržavni ^druženje partizanov Italije za ttzaško pokrajino.
Namen krožka bo nuditi članom jeh teh organizacij (v glavnem Pe 'za starejše osebe) športno- re *®eacijo v obliki primerne telovadite- balinarske ter šahovske sekciji® ter še drugih rekreativnih dejav-losti, vse v interesu boljšega zdravstvenega in psihičnega počutja u-deležencev.
..Ufe za zelo pomembno pobudo. *J bo po našem naletela tudi med aktivisti dovolj zanimanja. Zato haprošamo vse aktiviste, ki bi se želeli vpisati v omenjeni krožek. ®a se čimprej zglasijo osebno ah telefonu na našem sedežu ” Ul. Ketrnnio 4. telefon 733086 vsak dan ”” 10.' do 12. ure.
Fotografski tečai v Zgoniku (žit Poišče) se bo pričel danes. 19. J;™-, ob 211.30. Predaval bo Marjan ■ bkar. z.a priiave in potrebna po-lasni la naj zainteresirani telefoni ra.k> na štev 229 389.
Združenje aktivistov osvobodilne gibanja na Tržaškem ozemlju in odbor zveze vojnih invalidov NOV 'abitn vse člane, da se udeležilo Spominskega 'tečera ob obletnici II. jsedania AVNOJ, ki bo danes, 19. '•Hi,, ob 18. uri v prostorih Odseka *a zgndovino v Trstu. Ul. Petronio 4.
Sodeloval bo ženski zbor kulturnega društva «Vesna» iz Križa pod Sodstvom Pije Cah.
V organizaciji trgovinske zbornice
Konec meseca konferenca o varčevanju z energijo v industrijskih podjetjih
V soboto, 29. novembra, bo na sedežu Trgovinske zbornice na Bor znem trgu pokrajinska energetska konferenca 1980, ki jo organizira, tukajšnja 'Trgovinska zbornica , ob sodelovanju Italijanskega zdfu/.enja trgovinskih' zbornic in 'Vsedržavnega svpta za raziskave CNR.
terpa konfetenee. - ki. se bq začela ob 10./ uri. , je izredno zanimiva in aktualna: varčevanje z energijo v podjetjih. CNR .je o tem vprašanju izvedel poglobljene raziskave, z rezultati katere želijo seznaniti industrijske podjetnike po vsej državi! Glavrti poročili bosta na konferenci imela prof. 'Los z univerze v Benetkah ter predstavnik milanskega centra CISE inž. De Nard.
Šolske vesti
Odkar za bralno značko vabi predstavnike posameznih osnovnih in srednjih šol na sestanek, ki bo v petek, 21. t.m., ob 16 30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Zaželena čimvečja udeležba.
MLADINSKI KROŽEK
TRST
javlja, da se bo plesni tečaj začel danes, 19. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni so vsi začetniki in obiskovalci lanskega tečaja. Cena 17.000 lir. Podrobnejše informacije na ZSKD. Udeleženci naj se javijo pol ure pred začetkom.
Prosveta
PD Rdeča'zvezda obvešča svoje člane in prijatelje, da je 'v teku nabiralna akcija za nakup novih o-blek pevskemu zboru.
PD Rdeča zvezda vabi vse člane in prijatelje na «Redni občni zbor«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
PD Slavec obvešča vinogradnike iz Ricmanj in Loga, da bo v prihodnjih dneh predstavnik društva zbiral vzorce letošnjega pridelka za 2. razstavo domačih vin, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih 22. in 23. t.m.
Sodelovanje med ZSKD in sežansko ZKO
Zastopniki ZSKD, Glasbene matice in odbora za kulturo pri SKGZ so se pred dnevi v Sežani sestali s predstavniki tamkajšnje Zveze kulturnih organizacij, da bi se dogovorili o sodelovanju na kulturnem področju in o konkretni izmenjavi izkušenj ter prireditev na likovnem, glasbenem, fotografskem, kinematografskem in gledališkem področju ter o sodelovanju pri izobraževanju amaterskih delavcev in izmenjavi strokovnih sodelavcev. Srečanje je imelo izrazito delovni in operativni značaj, program sodelovanja za letošnjo sezono, ki je še posebej obsežen in zahteven, je bil kmalu sestavljen. Obe zvezi sta se tudi dogovorili, da bosta spodbujali in pospešili stike med posameznimi društvi in krožki.
Naštevanje vseh postavk programa bi nas privedlo predaleč; naj povemo le, da so se predstavniki ZSKD in ZKO iz Sežane dogovorili za periodična srečanja, na katerih bodo pregledali opravljeno delo in pripravili načrte za nadaljnje sodelovanje. Z obeh strani je bila poudarjena nujnost boljšega informiranja ter sodelovanja v sredstvih množičnega obveščanja.
Lutkovno gledališče Jože Pengov v gosteh SPD Tabor Opčine
Tudi letos je SPD Tabor vključilo v svojo kulturno dejavnost gostovanje lutkovnih gledališč iz Slovenije. To zvrst dejavnosti omogoča plodno sodelovanje domačega društva s šolami openskih ravnateljstev oziroma skupna skrb za vsestranski razvoj naše mladine. Prvi letošnji gost jutri, 20. in s21. novembra, bo lutkovno gledališče Jože Pengov z uprizoritvijo , lutkovne igre Daneta Zajca «Pete-! lin se sestavi«. Približno 800 otrok j si bo ogledalo to novo Zajčevo be-' sedijo o petelinu, ki zjutraj zbudi son^e. • Zgodba je nadvse izvirna in se, kot je napisala Daria Budi na, odlikuje po bogastvu besedne igre in po fantaziji. Tri predstave bodo v Prosvetnem domu na Opčinah, ena pa v Kulturnem domu na Proseku.
Repentabrska obč;nska uprava bo začasno sprejela v službo delavca -cestarja za skupno 90 dni. Rok za predložitev prošenj na navadnem papirju zapada 28. t.m. Pojasnila nudi občinsko tajništvo.
B. S.
PRVIČ NA GORIŠKEM
V Gorici so pričeli s tečajem 150 ur za slovenske delavce v našem jeziku
Pobudo zanj je dal Sindikat slovenske šole, vrši pa se na nižji srednji šoli «lvan Trmko»
Že nekaj let imajo v raznih krajih Italije tako imenovane tečaje 150 ur. Ustanovili so jih na izrecno zahtevo sindikatov, ki so pred leti dosegli od vlade, da lahko zaposleni v industriji in drugih dejavnostih obiskujejo posebne tečaje na nižjih srednjih šolah za dosego posebne nižješolske diplome, ki jim bo služila na delovnem mestu ali za dosego boljšega delovnega mesta. Nimajo pa možnosti diplomiranci teh tečajev nadaljevati študij na višjih srednjih šolah.
Naslov tečajev je «150 ur« čeprav se tečaj vrši kar 350 šolskih ur.
Od teh je 150 ur dela prostih v tovarni ali na drugem delovnem mestu.
Že nekaj let so na Goriškem de lovali taki tečaji v Tržiču. Ločni-ku in še v nekaterih drugih krajih. Letos so se tem pridružili še nekateri, med temi tudi slovenski.
Pobudo zanj je dal Sindikat slovenske šole, ki je letos poleti tudi zbral ljudi, ki bi radi obiskovali ta tečaj. Teh je 31. Šolsko skrbništvo je organizacijo tečaja poverilo slovenski nižji srednji šoli «1-van Trinko«.
Tečaj se je pričel v ponedeljek zvečer. Prisotna je bila večina tečajnikov, trije profesorji, ki bodo na tečaju poučevali, zastopnik šolskega sindikata prof. Bednarik in ravnateljica šole »Ivan Trinko« prof.
Rožica Simčič - Lojkova. Ravnateljica je zbranim gojencem obrazložila namen tečaja, ki bo trajal pet dni tedensko, do konca šolskega leta. saj morajo «dijaki» prisostvovati lekcijam 350 ur. Pouk se je že pričel sinoči. Tedensko bodo imeli 16 ur, štiri ob torkih (ob 17.30), po tri pa v ostalih štirih dneh (razen sobote) z začetkom ob 18. uri. Poučevali bodo najbolj nujne predmete.
Tečaj je precejšnja pridobitev za naše ljudi, saj jim je marsikdaj onemogočeno napredovanje v službi prav zaradi pomanjkanja diplome tretjega razreda nižje srednje šole. Istočasno pa bo tak tečaj dobrodošel tudi tistim jugoslovanskim dekletom, ki so se poročila v Italijo, tukajšnja šolska oblast pa jim ne prizna diplome tamkajšnje, osemletke.
f Čestitke
Danes praznute 20. rojstni dan NATAŠA KRAU. čestitajo ji vsi domači.
Danes praznuje 4. rojstni dan TJAŠA PETAROS. Da bi bila vedno zdrava, pridna In vesela ji želijo S^nia, papa, nona, nono, teta in Bino.
,, Mala SAMOA pošilja svoji prijate-'»ci TJAŠI koš poljubčkov za njen r°Jstni dan.
...i........mm urnim........m,mm.".....
Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vse vino-gratfftlKe:: da mbraljd' prijaviti najkasneje do ! 29. novembra količino pridelka leta 1980. ' Prijave vina spre jem ajo> 'prtštbjni bTOfrtskU tiradi, za tržaško občino pa tudi občinske izpostave. Pridelek vina lahko vinogradniki prijavijo tud. v uradih Kmečke zveze ob uradnih; prah.
Za dolinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, od 8. do 11. ure, v sobi številka 5. Kdor bi ne mogel na županstvo, lahko pri-' javi pridelek vina v naslednjih krajih, kjer mu bosta na razpolago uradnik občinske uprave te" uradnik Kmečke zveze:
Ricmanje: občinska hiša, danes,
19. 11., od 17. do' 19. ure;
Prebeneg:	občinska hiša, jutri,
20.	novembra, od 17. do 19. ure;
Mačkolja: občinska hiša, v petek,
21.	11.. od 17. do 19. ure.
Obenem bodo vinogradniki lahko
voisovali tudi osmice za leto 1980 -1981
Za nabrežinsko občino sprejemajo priiave vina na županstvu, soba 16, od 9. do 11.30.. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav po vaseh in sicer:
V	šempolaju, v starem otroškem vrtcu, v ponedeljek, 24. 11., od 16.30 do 18.30; v Nabrežini, v prostorih občinske knjižnice, v torek, 25. 11.. od 16.30 do 18.30; v Cerovljah pri Antoničevih (št. 34), v sredo, 26. 11., od 16.30 do 18.30; v Mavhinjah, v prostorih občinske izpostave, v četrtek, 17.11., od 16.30 do 18.30.
V	ostalih okoliških občinah sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tajništvu, od 9. do 12. ure.
V	prijavi je treba med drugim
navesti tudi davčno številko (codice fiscale) ter površino vinogradov. Prosimo torej vinogradnike, da ne pozabijo na te podatke, f	Tajništvo
Kmečke zveze
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72

SLOVENSKO
sp,STALNO ^GLEDALIŠČE 9 V TRSTU
v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
GLEDALIŠČE VERDI
danes, 19. novembra 1980, ob 20.30 EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigro v dveh delih
Režija MIRAN HERZOG
Na gledališko'predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus ki bo vozii, po naslednjem voznem, redu: odhod izpred gostilne Devetgkna Vrhu ob 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred ' županstva v Doberdobu ob 19.45, izpred spomenika na Palkiscu ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izprad Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem ,času, zato prireditelji prosijo, da gledališki obiskovalci to upoštevajo. Do prevoza z avtobusom imajo pravico samo abonenti, vsi tisti, ki stopijo na avtobus, morajo zato imeti s sabo abonmajsko izkaznico.
uiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiniimiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiilituj
S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
V	obsežnem Scaranovem poročilu zaobjeta vsa goriška vprašanja
V	naknadni razpravi je bil govor o sodnih izgonih in o podgorski predilnici
HIŠO z vrtom kupim na Opčinah ali v okolici,,/ki bi imela salon, tri sobe in dve kopalnici. Telefonirati ob 9. ali 21. uri na številko 942-882.	,,on. ^ ■>
PRODAM fiat 500 letnik 1971 v odličnem stanju. Telefonirati na tel. štev. 209-285 od 8. do 12. in od 13. do 18. ure.
OTROKE sprejmem v varstvo na svoj ali vaš dom. Telefon 827-094.
UČITELJICA ZAPOSLENA to šol sko leto v Trstu nujno išče v mestu opremljeno sobo z možnostjo uporabe kuhinje. Telefonirati na štev. 0481 - 882-016.
50.000 lir plačam za prvomajski lepak iz leta 1947. Telefon 572-734.
17-LETNO dekle išče zaposlitev kot prodajalka ali strojepiska. Telefonirati na št. 823-638.
PRODAM električni harmonij tiger ero 61 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220 397.
IŠČEMO potnika/co za Jugoslavijo z znanjem slovenščine in hrvaščine. Plača dobra. Telefonirati v delovnem času na št. 793-478.
UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št 213233.
PRODAM avto simca 1000. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 411943 od jutri, 17. t.m., dalje.
55-LETN1 upokojenec, vdovec z lastno hišo išče družico staro od 55 do 60 let za pomoč tudi v gospodinjstvu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «V dvoje je lepše«

Včeraj ■* danes
Danes, SREDA, 19. novembra
LIZA
“°nce vzide ob 7.10 in zatone ob 16.31. — Dolžina dneva 9.21. — Lu-tai vzide ob 15.16 in zatone ob 3.05.
Jutri, ČETRTEK, 20. novembra
SREČKO
^reme včeraj: najvišja temperatu-12 stopinj, najnižja 10 stopinj, J® 18. uri 12 stopinj, zračni tlak •■615,2 mb pada, brezvetrje, vlaga ^■odstotna, nebo oblačno, padlo je 2-6 mm dežja, morje mirno, tempe-'utura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTJ
..RODILI SO SE: Deborah Volan-■jjni, Cristiana Sburlino, Stefano Frausin.
,UMRLI SO: 86 letna Natalia Pa-®h°r vd. Bernardini, 92-letna Giu-“C.Ppina Starec vd. Pipan, 79-letna Uiuseppina Kermec vd. Pecenik, letna Maria Ferluga por. Berdon, 59-letna Licia Tramarin por. f urlani, 70 letni Bruno Tiscelli. 70-‘etni Umberto Terinelli, 48 letna Ne cina Bufon por. Perossa, 90-letna Mercedes Fabris vd. Amodeo, 76-*®tna Albina Fabbri vd. Abeatici, «letni Daniel Albin Jan&ik, 69-letr
Zanutto, 70-letni Costantino Miche-lazzi, 90-letni Natale Cosjovich 78-letna Alfonsa Bonetta vd. Malusa.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica., tel 226-165, Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213137; Milje: tel. 271 124.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2 Ul F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul Roma 15, Ul. Ginnastica 44
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
Danes seja pokrajinskega sveta v Gorici
Drevi seJbo ponovno sestal gori-ški pokrajinski svet ter nadaljeval z razpravo o programskem doku-mfehtu’. Poleg tega so uvrstili na dnevni red še nekaj točk, ki zadevajo obnovitev komisije za upravljanje podjetja APT, podaljšanje mandata podjetju APT ter odkup avtobusnih podjetij Isonzo in Pe-truz. Poleg tega bodo " pokrajinskem svetli, seja se bo pričela ob 17. uri, razpravljali o spremembah v letošnjem proračunu.
O delu programskih izjav novega župana Scaraha in njegovega pet-strankarskega odbora smo že včeraj poročali. V svojem programu pa je župan zaobjel še druga številna vprašanja. «Ponovno bomo navezali stike z vsemi občinami v go-riški pokrajini in odzivi na moje vabilo so pozitivni. Na gospodarskem področju bo treba dati več kisika manjšim pobudam, na industrijskem in obrtnem sektorju, kajti izkušnje so p-kazale, da manjši obrati ne zabredejo v krizo. Zavzeli se bomo tudi' pri deželni upravi, da bo čimprej odobrila splošno varianto regulacijskega načrta, o katerem je tekla razprava pred dvema letoma. Dežela kasni in zaradi tega je gradbena dejavnost v mestu stagnirala s precejšnjo škodo za vse gospodarstvo. V tem okviru si bo občina prizadevala, da se ovrednotijo stare sta vl>e v starem delu mesta. Sedaj se! namreč te stavbe opuščajo," na
periferiji pa gradijo nove stanovanjske hiše.
Starejšim občanom bo treba nuditi pravo mesto v naši družbi. Poskrbeti bo treba zanje bolje kot doslej in Gorica ima za to ustrezne • objekte. Prav tako bo treba bolj misliti na mladino.
Kulturno področje je važna komponenta goriškega življenja, zaradi tega bo občina temu vprašanju posvečala posebno pozornost«. (Tu je župan omenil potrebo po gledališki dvorani). Prav tako bo občina poskrbela za dopolnitev že itak razvejene mreže športnih objektov.
Prav tako bodo skušali urediti nekatere servise. Treba je zgraditi na novo ali vsaj popraviti stavbo pokritega zelenjadnega trga, treba bo tudi misliti na ponovno ovrednotenje »čistega mesta«, na katerega je bila Gorica svojčas ponosna.
Da bodo vsi ti načrti izpeljani, bo potrebna izredna pozornosfupravi-
Krajevni leksikon za slovenske kraje v zamejstvu
V Krajevnem leksikonu Slovenije bodo končno predstavljeni tudi slovenski kraji izven meja SR Slovenije, na i adžarskem, v Avstriji ter pri nas v Italiji. S tem bo dragocena publikacija, ki jo že od vsega začetka urejuje dr. Roman Savnik, postala bogatejša, bolj popolna. Te ■dni je bil v Goriškem muzeju v Kromberku, ustanova je namreč prevzela redakcijsko delo pri pripravi nove knjige leksikona ki naj bi obsegala tudi kraje na Goriškem in Tržaškem ter morda v videmski pokrajini, sestanek z nekaterimi od bodečih sodelavcev leksikona. Pogovarjali so se predvsem o načinu zbiranja in predstavljanj- podatkov ter o drugih .:rit-erijil pri predstavitvi posameznih krajev.
Zbiranje gradiva se bo pričelo že v kratkem, načrt pa naj bi, vsaj kar zadeva goriško pokrajino, izpeljali približno v letu, dni.
i,,umi,       i      
NEZADOVOLJSTVO KMETOVALCEV NA TRŽAŠKEM
PREVISOKE DAJATVE ZA NAMAKANJE ZEMLJE
Člani namakalnih konzorcijev so izoblikovali zahteve, da bi zmanjšali finančna bremenu
teljev, prebivalstva' in tudi občinskega' osebja. Da bodo v pravnem smislu stvari izpeljali na boljši način, bodo. ovrednotili delo rajonskih skupščin, na županstvu bodo ustanovili delovne1 komisije, občinske u-službence bodo ovrednotili in jih pravilno porazdelili. Med raznimi uradi na občini ne sme biti pregrad.
Župan Scarano je torej v svojem ne sicer dolgem govora zaobjel vso goriško problematiko, za katero se zavzemajo vse stranke, tako tiste, ki so v odboru kot tiste, ki so v o-poziciji. Napovedal je tudi, da so to le delovne smernice, da pa bo odbor pripravil obsežnejši petletni načrt. Videti bo seveda treba, kako bo sedanji odbor uresničeval te točke.
V nadaljevanju seje se je razvila živahna razprava okrog nekaterih točk, ki zanimajo prebivalstvo. Še najbolj zavzeti so bili nastopi svetovalcev Forngsira (KD), Uhanove in Coceanija-;<KPI) ter drpgih o vprašanju stanovanjskih izgonov ter onih o vprašanju položaja v podgorski predilnici. Zatem so Svetoval: ci ratificirali vrsto sklepov, ki jih je odbor sprejel v poletnih mesecih.
Kmalu avtobus iz Štandreža v Ul. Alviano
Zdi se, da je vprašanje prevoza nižješolcev iz Štandreža v slovensko nižjo srednjo šolo v Ulico Alviano tik pred rešitvijo. Tako nam je povedal cdbomik za šolstvo Dru-fuca, ki je tudi dejal, da bo za prevoz poskrbelo s posebno vožnjo mestno avtobusno podjetje. Vožnje naj bi se pričele kmalu. Za pozitivno rešitev stvari se je zanimala predvsem rajonska skupščina v Štan-drežu.
Razna obvestila
Na županstvu v Sovodnjah bo u-službenec goriške hranilnice jutri, 20. t.m., od 9. do 11. ure pobiral davke.
Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 23. novembra, na jesenski družinski pohod v Brda. Za smer in cilj pohoda bodo udeleženci zvedeli neposredno pred odhodom. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 9. uri. Malica (za bolj zahtevne kosilo) iz nahrbtnika. V slučaju slabega vremena, pohoda ne bo.
■ . 'SCRri
BAJIČA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA. BANKA S P A
TRST - ULICA E. FlLZMO -	'&	61-^B
18. 11. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski* funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank NernšKa marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski f.orint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
Kmetovalci tržiškega območja, kjer delujeta dva namakalna konzorcija. Brančolo in Monfaiconese, so na svoji včerajšnji skupščini zahtevali razbremenitev prispevkov za namakanje. Svoje zahtevke so podkrepili z demonstracijo, ki so jo organizirali v Ronkah. V ta kraj, ki je središče namananega območja, so se pripeljali s številnimi traktorji ter so se v koloni odpeljali y Rumjan. kjer so v kinodvorani priredili skupščino. Odprl jo je Ma-rizza, predsednik Confeoltivatori, organizacije, ki .je oklicala ta protest Opisal je stanje članov teh dveh namakalnih konzorcijev in kri tiziral stoodstotno zvišanje prispevka v času enega leta. Po novem znaša delež vsakega člana tudi do 180 tisoč lir na hektar, kar .ie od ločno previsoka vsota. Povedal je tudi. da so od deželnega odbornika za kmetijstvo Mizzsua zahtevali od-pis četrtega obroka, vendar brez uspeha.
Med včerajšnjo skupščino so izo-. blikovali nove predloge Predvsem so zahtevali, da ' se' za zadevo za
vzame deželni predsednik. Na po govori, ki ga hočejo imeti z njim, bodo sporočili, naj jih razrešijo plačila prvega obroka v naslednjem letu.
Pač pa so sklenili plačati četrti, se pravi zadnji letošnji obrok. Ker je zapadel 18. novembra, bodo plačali dodatno takso, nekakšno kazen za zamudo. Na skupščini so nato zahtevali odstop upravnega sveta konzorcijev ter predsednika inž. Co-sola. Skupščina se je zaključila o koli 13. ure. Traktoristi so se v kc-loni spet odpeljali na trg pred županstvo, kjer so se razšli.
NOČNI OBISK NA ŽUPANSTVU V SOVODNJAH
IZ OBČINSKE KNJIŽNICE UKRADLI STEREO GRAMOFON
Vreden je okrog milijon lir - Kdaj bo policija stopila na prste premetenemu vlomilcu ali skupini?
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 25,76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču, dežurna lekarna S. Nicolo, Ul 1. maja, tel. 73-326.
Kino
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
(lorica
VERDI 20.30 Slovenska gledališka predstava «Bil je škrjanec*.
CORSO 17.30-22.00 »Arniči e nemi-ci«. R..Moore in C. Cardinale.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Sexy nature«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Amar-cord«.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Stark sistem«.
Kora Carica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Tihotapci«. A-meriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Sedem nebeških deklet«. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Nebrzdane strasti«. Italijanski film.
910.— 2.170,— 1.760,-526,— 203.50 28,75 472,-
66.25 763,-435,-152.— 208.— 180.—
17,—
27,-
27.25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kraje in vlomi na področju sovo-denjske občine so v zadnjem času takorekoč na dnevnem redu, po čemer je mogoče sklepati, da je na delu premeten vlomilec, ali skupina vlomilcev, ki ji doslej organi pregona še niso prišli na sled.
V noči od ponedeljka na torek so neznanci vdrli v prostore županstva ter iz občinske knjižnice, ki .je v kletnih prostorih, odnesli gramofon japonske izdelave, ki ga je občina nabavila pred dvema letoma in ki je bil doslej samo nekajkrat rabljen. Naprava je vredna okrog milijon lir. V notranjost županstva so neznanci vdrli skozi majhno straniščno okno na dvoriščni strani stavbe (tako kakor pred nekaj meseci, ko so se lotili zidne blagajne) ter brez težav stopili v prostor, kjer je bil običajno, poleg knjig, sprav ljen tudi gramofon. Odšli so, j plenom seveda, skozi okno knjižnice, ki je potem ostalo odprto. Da
je nekaj narobe je včerai. zgodaj zjutraj, ugotovila čistilka Elvira Lukmanova. Še preden je skozi stranska vrata stopila v stavbo, je opazila odprto okno ter takoj pomislila na nočpi,obisk. Nekaj minut po sedmi uri so prišli orožniki ter predstavnik občinske uprave, kasneje pa še upravnik knjižnice Žigon. ki je ugotovil, da so tatovi odnesli samo gramofon. Pozabili so celo na zvočnike, ki so bili spravljeni v sosednji sobi, ki je začasno namenjena pouku otrok iz Rupe in Peči.
Tatovi so v županstvo vdrli na enak način in po isti poti. kakor pred nekaj meseci, iz česar bi lahko sklepaii, da gre za iste storilce. Vsekakor so bili dobro obveščeni, kje je stereo naprava, saj so iskali in odnesli le to. V informacijo naj navedemo, da je gramofon znamke Sony mod. 303, Hi-Fi.
ŠTANDREŽ
Drevi seja rajonske skupščine
Drevi ob 20.30 se v Domu Andreja Budala v štandrežu sestane rajonska skupščina, člane skupščine je na sestanek pismeno vabil predsednik Walter Reščič. Prejšnji teden je neki italijanski goriški dnevnik brez kakršne koli osnove objavil vest o sklicanju seje, ki naj bi bila že prejšnji teden, ter s teir u-stvaril precejšnjo zmedo.
Današnji sestanek rajonske skupščine je pomemben zaradi zajetnega dnevnega reda (osem točk) in zaradi napovedane udeležbe podžupana in odbornika za javna dela Maria Del Bena, odbornika za finance Lan-franca Zucallija ter odbornika za načrtovanje Giannina Ciuffarina.
Dnevni red obsega razpravo o svetovalskih vprašanjih, gradnji ponikalnic za deževnico in asfaltiranje Ul. Natisone, okrepitvi električne moči v tem kraju, načrtovanju športnega središča, cestni povezavi med ulicama Tabaj in Sabotin, e-lektrični razsvetljavi v Ul. Abbeti, prevozu dijakov v šole v mestu in vprašanju ogrevanja otroškega vrtca in telovadnice.
Vesela planinska druščina na martinovanju v Novi Gorici
Izgubljeno-najto
Na uradu za najdene predmete pri goriški občini hranijo naslednje stvari: majico, žensko torbico, pet denarnic z različnimi zneski denarja, znesek denarja, motorno kolo, štiri zložljiva kolesa, dve moški kolesi, dva para naočnikov za vid, ženski dežnik, zaponko iz dragocene kovine, poročni prstan in nekaj šopov ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik enega od omenjenih predmetov, naj se čimprej zglasi v uradu za najdene predmete v Mazzinijevi ulici.
Velika dvorana 'novogoriškega Park hotela je v nedeljo popoldne naenkrat postala premajhna za množico slovenskih planincev iz Gorice, ki so se, tako kakor že vrsto iet, doslej, zbrali na tradicionalni družabnosti ob zaključku sezone. Društvenega martinovanja se je u-dpležilo nad 250 članov in prijateljev društva, kar je nedvomno rekord.
Prejšnja leta so se goriški planinci srečevali na martinovanju y Lipici, še prej na Mostu na Soči, s to družabnostjo pa :,o začeli pravzaprav na Lokvah. Planinci po navadi veliko dajo na tradicijo, radi pa tudi prisluhnejo novostim. Tako je bilo tudi tokrat. V popoldanskem času je bila na sporedu tradicionalna tombola z vrsto zanimivih in bogatih dobitkov, od div jega zajca, fazana in petlitrske pletenke briškega vina, do raznih drugih dobitkov, ki so jih prispevale nekatere slovenske tvrdke.
Fazan je odletel proti Štandrežu, kjer so ga v družini Valerije Mu-čič mpdtem najbrž že pojedli, na drugi konec goriške občine, na O-slavje, pa jo je ubral divji zajec
Dobitek je namreč zadela Loreta Mikluš z Oslavja. Petlitrska pletenka vina bi morala pravzaprav v Tržič, k Pahorjem. Zagotovo pa vemo, da tja ni prispela, vsaj polna ne!
Popoldanski spored je izpolnil še planinski kviz za mladince in odrasle člane. V vsaki skupini sta nastopili po dve tričlanski ekipi, ki st, morali pismeno odgovoriti na pet vprašanj iz splošne planinske tematike. Interesentov za to obliko družabnosti je bilo kar precej zato bi veljalo »kviz točke« v prihodnje še razširiti.
Obilna Martinova večerja je bila po domačem okusu: kmečki krožnik z zeljem in repo ter odličnim krompirjem.
Nič ne bomo pretiravali, če zapišemo, da se je pravo martinovanj-sko razpoloženje pravzaprav pričelo šele po večerji, ob zvokih fantov ansambla Cvet. To, da so morda igrali nekoliko preglasno, jim lahko odpustimo, saj so igrali res lepo, pa za stare in mlade. Zato bo udeležencev, čez leto dni najbrž še več.
vi**-
VOZNIKI PRED TEŽKO IZBIRO
ZIMSKE GUME ALI VERIGE ?
Za liste, ki se ne srečajo s snegom in ledom pt e pogasi o, so verige najbolj cenena in varna rešitev
Od kar ja avtomobil dobil gumijasto obutev si gumarska industrija prizadeva, da bi izdslala pnevmatike, ki bi bile približno enako dobre na suhih, mokrih, zasneženih ali poledenelih cestah. Vendar ta prizadevanja doslej niso obrodila preveč obetavnih sadov in zato še vedno izdelujejo pnevmatike, ki so posebej prilagojene zimski vožnji.
Dokler so ceste pozimi kolikor toliko očiščene in na njih ni veliko snega, spreten voznik lahko dovolj varno vozi tudi z dobrimi poletnimi radialnimi gumami. V višjem snegu in ledu pa tudi te gume niso več zanesljive. Nekoliko bolje se odrežejo zimske pnevmatike M+S s posebnim grobim profilom, še zlasti pa tiste s pasom iz jeklene tkanine pod tekalno površino, ki tako stabilizira pnevkatiko, da se profil med vožnjo sam otresa snega v žlebovih. Prednost teh
ko pnevmatike iz posebnih gumijevih zmesi, ki z mrazom ne otrdijo in ohranjajo zadovoljivo prožnost tudi pri nizkih temperaturah. Te se sicer oprijemajo ledu nekoliko bolje, vseh pričakovanj pa le niso izpolnile.
Vendar take pnevmatike so, zlasti zaradi njihove visoke cene, priporočljive le za tiste voznike, ki prevozijo veliko kilometrov v zimskih mesecih in to po gorskih zasneženih in poledenelih cestah. Za ostale, ki se srečajo s snegom in ledom le občasno, je še vedno najbolj priporočljiva tradicionalna veriga, ki je zaenkrat tudi edino jamstvo, da bo voznik lahko speljal na zasneženih ali zaledenelih klancih. Vožnja bo nedvomno varna,, voznik pa le ne sme preseči hitrosti 60 kilometrov na uro.
Najbolj enostavne in najcenejše, zato pa tudi najslabše so verige v obliki lestvice, ker se neenakomerno oprijemajo ceste in bočno slabo vodijo vozilo. Boljše so cik-cak verige, pri katerih je vedno kakšen člen na cesti, najboljše pa so kolotečne verige, ki so spletene v kombiniran cikcak, pri katerih so členi nanizani tudi v smeri vožnje, kar jamči dobro bočno vodenje vozila, le te pa so seveda najdražje.
Poudariti je treba tudi, da voznik mora odpeti verige komaj privozi na suho cestišče. Vožnja z verigami po asfaltu ni le neugodna in hrupna, členi se hitro izrabijo in že po nekaj kilometrih je voznik lahko ob verigo.
Italijani in avtomobil
Italijani imajo v zadnjih letih nedvomno pravilnejši ih bolj zrel odnos do avtomobila: le ta postaja vse bolj prevozno sredstvo in vse manj «status symbol». Vseka-1 kor pa poprečen Italijan posveča veliko nege svojemu vozilu, rad ima udobje in- dodelanost. Ugotovitve izhajajo iz ankete centra za študijo o družbenih investicijah CESIS.
Po izsledkih raziskovalcev ima 55 odstotkov italijanskih družin vsaj en avtomobil, 23 odstotkov pa dva avtomobila. Le deset odstotkov anketiranih pa bi kupilo nov avto, če bi imelo večji dohodek, saj je želja po novem avtu skcraj na koncu .lestvice želja proprečnega Italijana. Pred štirikolesnikom bi si ob večjem dohodku raje privoščil potovanje ah pa bi'zadostil lastnim konjičkom.
ce je res, da bi le mata lastnikov avtomobilov investiralo svoj denar v nakup novega vozila, je pa tudi ras, da je nega štirikolesnika na vrhu lestvice njihovih skrbi. Popravilom, pa naj bedo stari ali mladi, namenjajo veliko denarja, skrbi jih več kot obleka in prehrana. To oa je najbrž posledica dejstva, da so cene avtomobilov poskočile preko mere in štirikolesnika ni mogoče zamenjati kot hlač, trajal pa bo le, če mu lastnik posveča zadostno nego.
STOCKHOLM - Poprečno življenje vsakega posameznega avtomobila, ki ga izdeluje švedska tovarna Volvo, se je lani podaljšalo na 18,7 leta, medtem ko je leto prej znašalo «samo» 17,9 leta. Daljšo življenjsko dobo gre pripisati predvsem kvalitetnemu materialu, s katerim so izdelani ti švedski avti, pa tudi večji skrbi za vzdrževanje
NEW VPRK — Tovarna American Motors je sporočila, da je zaključila poslovanje za obdobje 1979-1980 z izgubo 156 milijonov dolarjev.
PCSKUS TOVARNE AR, DA SE PRIKUPI ZENSKI PUBLIKI
Alfasud by Valentino • avto za ženske
Te dni so v nekaterih italijanskih mestih predstavili zadnjo različico popularnega rriodela alfasud, ki so ga tokrat povsioli rimskemu «stdii$til» (po domače krojaču) Valentinu ter niu naročili, naj naredi iz tega, v bistvu dokaj ljudskega avta, nekoliko bolj prefinjeno vozilo. Valentino se je najbrž znašal pred dokaj zahtevno nalogo, saj je moral upoštevati zelo verjetno tudi dejstvo, da tovarna ni hotela ali ni mogla določiti večje vsote za «friziranje» < tega irrdsla.
Valentinovi posegi sa sa.omejili na barvo karoserije, ki je sedaj bronaste barve s črno streho (kako se bodo šoferji počutili. v njej
poleti, si lahko mislimo), na boke Je prilepil po eno črno in eno zlato črto ter veliko črko «V».-ki je nekako njegov zaščitni znak, ter prevlekel sedeže s črnim žametom,
| ki pa je v kričečem kontrastu s 'črno motno plastiko, ki prekriva vrata z notranje strani. Alfasud by Valentino, tako se imenuje nova različica, ima lesen volan in lesene vložke v ročicah za zapira-• nje oken. Namenjen pa je, pravijo pri Alfa Romeu, predvsem ženskim kupcem.
Kateri so bili vzroki, ki so spodbudili tovarno Alfa Romeo, da se odloči za izdelave novega modela, nam ni prav jasno. Alfasud je namreč model, ki gre zelo dobro
		
Razne vrste verig: od zgoraj dol lestvična, cik cak, kumbinirana cik cak, nesimetrična kolotečna in simetrična kolotečna veriga
pnevmatik je tudi, da vožnja po suhi ali mokri cesti ni nevarna, medtem ko se z ježevkami, ki so sicer najprimernejša obutev za avtomobil na poledenelem cestišču, zavorne poti nevarno podaljšajo. Ježevke pa imajo tudi to slabo lastnost, da načenjajo cestišče in zato so jih v nekaterih državah kratko malo prepovedali.
Nadomestilo za ježevke so lah-
SODOBNI DRSNI ČOLNI NISO IZRINILI PLOVIL NAŠIH RIBIČEV
Ceneni, zanesljivi in varni izrivni čolni
Plovba mogoča tudi v slabih vremenskih pogojih, idealni za «umirjene» dopustniške kapitan*
Zadnjič smo vam prikazali eno izmed tolikih pilotin, ki jih gradijo v italijanskih podjetjih. Ob njenem opisu smo vam omenili termin tizrivni čoln», zato vam bomo danes obrazložili, kaj je bistvo takega plovila.
Že sama beseda pomeni, da čoln nekaj izriva, seveda vodo. Čoln se torej s povečanjem hitrosti ne dvigne in ne drsi, temveč vztrajno orje vodno površino. Italijani pravijo takim čolnom «a carena dislocante». Ve-
mLMOIOR	TRST
	Ul. Carpison 6 tel. 761801
PRODAJA	
TEHNIČNA POMOČ	
REZERVNI DELI f	kDC|UA|||T
HONDA \	F nCHInULI
	ob sobotah odprto
čino plovil uvrščamo med izrinite čolne. Sem spadajo vse ladje, ribiški čoln, druga delovna plovila in večina jadrnic. Drsne čolne so razmeroma pozno odkrili, a so se zaradi večjih hitrosti (trup se s povečano hitrostjo dvigne, da voda nudi minimalni odpor) kaj kmalu uveljavili v športnem pomorstvu. V mislih i-mamo gliserja. Italijani pravijo takim plovilom «a carena pla-nante».
Kot rečeno se bomo danes po-bliže ustavili pri izrivnih čolnih. Vsakdo je že videl male 6-metr-ske čolne, ki tudi v najslabšem zimskem vremenu odplujejo iz varnega pristana. Marsikdo se je tudi že vprašal, zakaj prav ti čolni lahko kljubujejo razburkanemu morju in ne sodobni gliserji, ki morajo ostati ob privezu tudi, če so precej daljši. Skrivnost vsega je posebno oblikovano dno, ki se ne ustraši valov. Med plovbo izrivni čoln povzroči dvojno valovanje, ob premcu in krmi, da je čoln praktično utesnjen med obema valoma. Nobeno plovilo ne more povzročiti daljšega vala kot znaša dolžina vodne črte. kar pomeni. da bo pri izrivnem čolnu dolžina plovila pogojevala maksimalno hitrost. Izračunanje take hitrosti je precej enostavno. Dovolj je, da pomnožimo kvadratni koren dolžine vodne črte z 2,54, pa bomo imeli maksimalno hitrost, ali bolje rečeno kritično hitrost. sai lahko v manjši meri prekoračimo maksimalno hitrost, a plovba ni več racionalna. Kla-
,	KI -	/u.	J. j*, ir.
sična lošinjska pasara bo tako dosegla svojo kritično hitrost pri 6,22 vozla. Skrajno počasna plovba torej, ki pa se splača, če h-poštevamo prednosti izrivnega čolna pred drsnim.
Kot rečeno izrivni Solni bolje prenašajo razburkano morje, u-darci valov so tudi pri sorazmerno visoki hitrosti mehki. Gredelj omogoča tudi pri maihni hitrosti brezhibne manevre, čoln ne zanaša. da brez problemov plove v ravni meri. Kritično hitrost dosežemo že s sorazmerno šibkimi motorji, kar je z današnjimi cenami tekočih goriv ' precejšnja prednost. ■ Za šestmetrsko pasaro ali ligurski gue (it. gozzo) zadostuje že motor z 9 KM. Povsem razumljivo so najidealnejši notranji motorji, seveda dizlovi, ki So varčni, trajni in zanesljivi.
Ker hitrost pogojuje samo dolžina vodne črte in v manjši meri ■moč motorja, lahko v izrivne čolne vkrcamo vsaj dvakrat več teže kot v drsne čolne, ne da bi to sploh vplivalo na hitrost čolna. Vsakdo je že videl male plastične Elanove pasare, ki jih poganja še manjši Tomosov krmni motor 4 KM, in se verjetno ni mogel načuditi, kako se čoln sploh premika, ko se p njega vkrca prava truma ljudi.
Izrivni čolni so 1 .rej klasična *delovna» plovila, a jih v zadnjem obdobju odkrivajo tudi dopustniški kapitani. Majhno porabo goriva smo že navedli, omeniti pa moramo tudi manjše nakupne stroške. Taki čolni ne zah-
teuajo dragega načrtovanja, saj so rezultat stoletnih izkušenj ribičev, gradnja je skrajno enostavna, proizvajalci le spreminjajo podkrovje in zgornje . struktu-, rej na žalost večkrat v škodo, plovnih sposobnosti. Tudi izrivni čoln, ki ima previsoko kajuto se namreč spremeni v nevarno plavajočo kad, s katero je bolje da ostanemo v varnem pristanu. Pri nakupu izrivnega čolna moramo torej paziti predvsem, da ima na krovu širok prostor za sončenje, kajuta naj b0 čim nižja, saj smo že večkrat poudarili, da služi v poletnih mesecih samo za spanje.
Kot zadnje naj omenim «pol-izrivne» čolne, Pri njih lahko kritično hitrost prekoračimo, da čoln delno zaglisa. Kompromis pa je dražji, saj je cena takih plovil precejšnja, povečati pa je treba tudi moč motorja.
TOKIO — V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je število prodanih novih avtomobilov na Japonskem skrčilo za 5,6 od sto v primerjavi z lanskim letom. Isti pojav so zabeležili tudi v Veliki Britaniji, kjer so v prvih desetih mesecih predali 10,5 od sto manj kot v istem obdobju lani.
RIM — Italijanski avtomobilski club ACI bo odprl nov urad v Grčiji, ki bo na voljo italijanskim 'turistom. Sporazum v tem smislu so dosegli v okviru dogovora o sode-, tavanju med ACI in grškim turing klubom ELPA.
v denar brez. takih reklamnih prijemov, saj tovarna v Pomiglianu D’Arco ne uspe zadovoljiti vseh zahtev. Poleg tega baje zgubi tovarna na vsakem posameznem avtu, ki ga preda, od 703 do 800 ti-seč lir; kar seveda gre pripisati predvsem nizki proizvodnosti tovarne. Za alfasud b.v Valentino pa bo treba odštela1 še približno 800 tisoč lir več kot za normalni model s 1200-kubičnim motorjem.
ANKETA BELGIJSKE REVIJE
Japonski avtomobili najbolj trpežni
Japonski avtomobili toyota so najbolj trpežni, britanski, še posebej pa allegro in mini, tisti, ki morajo najčešče k »zdravniku*. Tako vsaj menijo izvedenci revije belgijskih potrošnikov . «Test achats*, ki so skušali 'ugotoviti, katera vozila je treba najpogosteje popravljati. Iz njihovih podatkov izhaja, da so se do 50.000 prevoženih kilometrov najbolje odrezali avtomobili japonskih hiš, ki so zasedli prvih šest mest na lestvici. Poprečno' so ustavljeni 0,29-krat na leto zaradi okvijr, pri britanskih pa se ta pokazatelj dvigne na 2,19. Fiatova vozila ""1*27, 132 in ritmo sedijo med boljša z' možnostjo okvare okoli 0,50, 131 in alfasud pa med slabši* (0,89 oziroma 1,09).
Nekoliko bolje so še italijanska vozila, odrezala v drugi kategoriji (od 50.009 do 100.000 prevoženih kilometrpv), kjer pa japonska vozila prav tako prednjačijo.
Dodatna jamstva za kupce vozil Renault
S prihodnjim tednom bo francoska hiša Renault nudila kupcem svojih avtomobilov srednjega in višjega srednjega razreda od R -18 do R - 30 in alpine - 310. ne; katere koristne ugodnosti. Ob izročitvi avtomobila začne avtomatično , veljati garancija, ki predvideva vrsto storitev v primeru, da avto odpove. Med drugim garancija predvideva: do 60 tisoč lir povračila za vleko avtomobila, če vozilo odpove ali je bilo vpleteno v prometno nesrečo: do 160 tisoč lir povračila za morebitni povratek potnikov z javnimi prevoznimi sredstvi v primeru, da je avto ustavljen več kot 36 ur; v primeru, da je avto ustavljen več kot 72 ur. Renault daje na razpolago nadomestno vozilo za 7 dpi. V primeru -okvar hiša povrne tudi stroške za potovanje do delavnice, kjer so avto popravili, v primeru nezgod pa jamči brezplačen prevoz ranjencev ter zavarovalne polico za lastnika vozila in potnike.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 13.00 13.25
13.30
14.10
14.40
15.05
15.40 16.10
17.00
17.05
18.00
18.30
19.00
19.20
film
vesolju - risanke
Večerne
šolska vzgoja Umetnost v mestu Vremenske razmero DNEVNIK
Danes v/ parlamentu šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar:
RUŠČINA
Vesolje 1999 — TV Vindrus — 1. del Iskanje življenja v Braccio di Ferro -Ellery Queen — TV film Dnevnik 1 — Flash 3, 2, L . . Gremo!
Rdečelasa Ana — risani film Šolska vzgoja:
Vodne znanosti Problemi gospoda Rossija Dnevnik 1 — Kronike Corri e scappa, Buddy 7. epizoda
19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	«Serpico» — TV film
21.35	Zgodbe pred zrcalom Jaz, ženska:
Zgodbe Anne F.
22.05	Športne vesti
ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja:
Maring — Dokumenti o prebivalstvu Nove Gvineje
14.00	Popoldanski spored
14.10	Na domu Laivrenceovih TV film
15.00	Serijski film:
Atlas Ufo Robot
15.25	Šolska vzgoja:
. Zgodovina avtomobila
16.00	Jedilni list
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Popoldanski spored
18.00	šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Dogodivščine Domina
19.05	Kakšna zgodba je to? Vremenske razmere
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Krt - 2. del TV nadalj.
21.35	Cesarjev slavček — 4. del
22.10	Posebna oddaja p parlamentarni razpravi o «petrolej-skem škandalu*
22.55	Zgodbe izven letnega časa TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.«) DNEVNIK 3
19.30	- 20.35 Gianni in Pinotto
19.35	Berto iri Kalabrija
20.05	Šolska vzgoja:
Otroštvo daiibS'.....	; '
20.40	«Scrivimi fetmo posta* film Ernesta Lubitscha
22.20 DNEVNIK 3	-
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 - 10.00 TV' v šob:
TV koledar, Ali ste vedeli?, Baranja, Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba
17.30	Poročila
17.35	Zbis - S. Makarovič:
Volk v ovčjem kožuhu
17.50	Anamorfoze, khlburno-doku-mentarna oddaja
18.10	Naša pesem 80
18.40	Obzornik
18.55	Ne prezrite
19.10	Risanka 19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna: TROFEJA, jugoslovanski film. Po filmu oddaja o režiserju Karlju Vičeku in novosadski kinematografiji
21.56	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.55 V znamenju 22 10 625
Koper
L.30 Ponovitev filma
19.00	Rock scena — Joan Artna-ttading
19.30	SQS energija — dok. oddaja (ponovitev 1. dela)
20.00	Risanke in Dve minuti
20.15	TV D - Stičišče
20.30	SREDI NOČI - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Nogomet:
BELGIJA - NIZOZEMSKA
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 0.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Cvetje hvaležno odklanjamo;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; Folklorni odmevi; 12.00 Pod Mata ju-jan; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba:
RADIO TRST A
Danes, sreda, cb 15.30 MED DVEMA OGNJEMA
Danes bo ob 15.30 na sporedu pre nos iz Avditorija «A» deželnega sedeža RAI v Trstu «MED DVE MA OGNJEMA*. V prvi oddaji se bodo med seboj pomerili Strokovni zavod za trgovino iz Gorice. Poklicni zavod za industrijo m obrt in Trgovski tehnični zaved «žiga Zois*, oba iz Trsta. Poseben gost oddaje bo slovenska priznana pevka Neca Falk.	-
Neši zbori:	13.40 Instrumentalni
solisti: 14.10 Otroški kotiček: U zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Boris Pasternak: «Dck-tor Živago* — 11. del; 15.00 Nove plošče; 15.30 Me 1 dvema ogn)e
ma — Hi z oddaja s sodelovanjem slovenskih goriških in tržaških višjih srednjih šol:	17.10 Mi in
glasba: Mladi izvajalci:	Revija
Zveze cerkvenih pevskih zborov 1979 v Kulturnem domu v Trstu-
18.00	Iz sveta umetnosti; 18.40 P1'1-ljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30,	15.30, 16.30,	17-30.
18.30,	19.30 Poročila: 7.00 Glasba
za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Štirje koraki: 9.15 P0' je Adriano Celentano: 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. • •!
10.10	Otroški kotiček; 10.32 Mozaik. glasba in nasveti: 11.00 Kim, j svet mladih; 12.05 Glasba po \ ljah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.0 Kje naj se ustavimo? 15.10 Glasba; 15.45 Mini jute box; 16.00 Kino danes; 16.10 Gla_ sbeni odmor; 16.32 Crash; 16-® Pismo iz. . .;	17.32 Discoramaj
18.15	Orkester Michela Legranda;
19.15	Glasbeni program.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14 30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kino spm red; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Zapojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah:
16.00	Po samoupravni poti: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasbai
RADIO 1	m
7.00,	8.00. 10.00, 12.00, 13.00, M.00,- 15.00, 17.00. 19.00 Poročila:
6 00 Glasbeno prebujenje; 7.2a Kakšna glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Sexy West: 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda; 14.30 Ne pi'0-dajamo blaga, kupujemo odjemalce; 15.03 Ra!ly; 15.30 Popoldanska srečanja; 17 03 Patchvvork; 18.35 Glasbena oddaja; 21.03 Glasbena Evropa 80.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9,05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .;	11.35 Znano
in priljubljeno; 12.10 Veliki za; bavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.0 Danes do
13.1	ure; 13.30 Priporočamo vam. ..; 14.05 Razmišljamo, ugo; ta vi jamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.56 Radio danes, radio, jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; '8.15 Naš gost; 18.30 Odskočn. deskal
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca; 20.25 Bela Bartok: Prva sonata za violino m klavir; 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere; 22.30 Re vija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Jaz- pred polnočjo; 00.05 - 4.30 Nočni nrogram.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
17.	1918-1919
Odpeljali so nas v vojašnice v bližini glavnega kolodvora. V Mariboru smo stražili in varovali važne objekte in skladišča, zbirali smo vojaški material in se pri tem občasno spopadali tudi z «zeleno gardo« (nemški Schutz-\vehr).
Čez nekaj časa so nas, pripadnike bivšega 27. avstrijskega polka, postali v Ljubljano. V šempetrski kasarni so nas preoblekli in oborožili in čez nekaj dni poslali na Koroško. Izkrcali smo se v Sinči vasi blizu Drave, drugi dan smo šli peš če? Dravo v Velikovec. Tu smo bili približno 14 dni in se nato pomaknili na desni breg Drave. Naša četa, mislim, da je to bila 3. četa bataljona planinskega polka, točno se več ne spominjam, je branila most pri Škocjanu. Po enem mesecu smo se premestili v vas Galicijo ob Dravi in čez Apače v Šmarjeto; vse na desnem bregu Drave. Nazadnje smo se usmerili proti Borovljam, toda med potjo smo prve dni maja, naleteli na močno nemško zasedo. Boj je trajal nekaj ur, nakar smo se u-maknili proti Šmarjeti. Čez nekaj dni so nas obkolile nad-močne nemške čete in po nekajurnem boju smo imeli precej izgub v ranjenih in mrtvih; zajeta sta bila tudi težko
ranjena poveljnik kapetan Razlag in vodnik Franc Jurca. Nemci so kasneje oba ustrelili. Jaz sem bil tudi zajet in so me odpeljali v taborišče, kjer so nas septembra 1919 na podlagi zamenjave izpustili.
Bil sem desetar strojničar. Od svojih poveljnikov se spominjam še kapetana Lavriča in poročnik«, Petelina ter padlega Jurce, a od borcev so mi ostali še v spominu narednik Reše iz Tržiča, Maraž iz Gorice in strojničarji Berlot iz Kobarida, Franc Sušnik iz Tržiča, Lojk iz Črnič in Rudolfa Kenda iz Kobarida.
V NOV sem Sodeloval od 1942. leta rin v tej borbi-izgubil dva sinova.
Zaradi ogroženega zaledja in nadmočnega pritiska Nemcev pri Velikovcu, so se okrnjene čete branilcev umikale proti jugovzhodu in sicer proti Dravogradu in čez Pliberk proti Prevaljam in Ravnam ter deloma v Mežiško dolino. Za njimi so prihajali Nemci. ki so tudi z oklephim vlakom prodrli v Dravograd, Zasedli so Dravograd in okoliške vasi na desni in levi- strani Drave z namenom, da bi zavzeli Maribor in tam zanetili vstajo, nemškega prebivalstva. Toda železniško progo je onesposobila druga četa Tržaškega bataljona in novodošle slovenske enote so ustavile nemški pobod.
General Maister je hitro poslal z vlakom skozi Maribor in Celje proti Slovenj Gradcu drugi bataljon planinskega polka (s pretežno primorskim moštvom) ;v Mežiško dolino, kjer so z Malgajevimi četami zadržali pohod nemških napadalcev. Tedaj je med drugimi padel tudi poročnik in narodni junak Malgaj. X) .. ,.
S formiranjem poveljstva Dravske divizije v Ljubljani so organizirali tudi slovenske enote, posebno na Ko-
roškem. Kritičen položaj je zahteval hitro koncentracijo enot na vzhodnem koroškem obmejnem pasg, da bi zaustavile nemški pohod proti jugovzhodu. Zbrane in razporejene šo bile tele enote: Tržaški' bataljon — Planinski polk (dva bataljona) — Mariborski polk (en bataljon) — Celjski polk (dva bataljona) — in Ljubljanski polk (dva bataljona) skupaj 8 bataljonov s 40 topovi, poleg tega še Ljubeljski in Podroški odred. V teh enotah so bili do objave delne mobilizacije izključno prostovoljci. 8. maja so sovražnika končno zadrali na črti: Dravograd - gora Pleši vec (k. 1377) - Solčava. Na tej črti je tudi sklenjeno začasno premirje.
Ta poraz slovenskih enot se upravičeno pripisuje tudi slovenski- vladi v Ljubljani, ker je odredila ofenzivne akcije proti Celovcu in na Koroškem sploh, pri tem pa ni poskrbela za dodelitev moštva in bojnega materiala. Vidi se; da je podcenjevala vojni potencial nasprotne strani. To je samo večji del resnice. Toda iz prej navedenih in se drugih podobnih negativnih primerov je moč sklepati, da v nekaterih primerih del slovenskega poveljujočega kadra na fronti ni bil kos svojemu položaju in nalogam. Pri podcenjevanju nasprotnika je tu in tam površno presojal položaj in tjjdi nerealno sklepal. Posledica je bila, da so bile neke bojne akcije pomanjkljivo organizirane in izvedene, brez solidne obveščevalne in zaščitne službe. Niso se dovolj zavedali, da okrog njih kar mrgoli vohunov in ovaduhov, na videz nedolžnih domačinov. V nekaterih akcijah ni prišla do izraza taktična in operativna enotnost, ki bi vodila k skupnemu in glavnemu cilju, šibke slovenske enote so bile raztrgane na okrog 100 km dolgi koroški 1 .fronti in so bile prisiljene delovati po večini ločeno, brez
zadostne medsebojne povezave in sodelovanja, tako dk je bila vsaka enota posebej izpostavljena napadu močnejše nasprotne strani. To za borce - prostovoljce ni bila skrivnost. Logično so razmišljali in o tem tudi med seboj, razpravljali. Tudi negodovali so, posebno ko so zvedeli, da je vlada odvzela generalu Maistru oblast nad vojnimi akcijami na Koroškem; bilo je to znamenje, ki ga ni bilo moč prezreti. Prostovoljci so na severno mejo sledili pozivu Maistra in vanj imeli popolno zaupanje.
Bilo je- jasno, da maloštevilni prostovol jci niso mogli rešiti vseh problemov obrambe dve stokilometrske severne slovenske meje, od Radgone do Zilje. Bili so prešibki, revno oskrbljeni, čeprav je nekje v skladiščih orožja bilo na pretek. Pozneje sta se s proglašeno mobilizacijo desetih letnikov ter prispelimi bataljoni in topništvom srbske vojske vojaški potencial in morala povzdignila na dostojno višino, kar je omogočilo končni bojni obračun na Koroškem *n na severni meji sploh.
JOŽE KOZLEVČAR IZ NOVE GORICE PRIPOVEDUJE
Po vrnitvi z italijanske fronte, proti koncu oktobra 1918. leta, sem kot vojak 2. gorskega strelskega polka skozi Gorico po raznih poteh in dogodkih prispel na svoj dopi. Sredi decembra 1918 sem se prijavil v Ljubljani, v domobranski vojašnici. 6. januarja 1919 smo v skupini, bilo nas je 25, odrinili na Koroško skozi Maribor, Dravograd in Pliberk v Spodnje Libeče, kjer je bila tehnična četa. Od tu smo prišli v Velikovec, ki ga je že prej zasedel poročnik Malgaj. Nekega dne smo s skupino tovarišev odšli v Sinčo vas, da razložimo topniško municijo.
TENIS
PRVENSTVO ITALIJE
ŽE V UVODNEM KOLU NEKAJ PRESENEČENJ
Poleg Jugoslovana Franuloviča izločeni še Američan Walts, Cehoslovak Kodeš in Madžar Taroczy - Borg seveda uspešen
BOLOGNA — že v prvem kolu “"^rodnega teniškega dvoranske-m prvenstva Italije je prišlo do ne-Katenh presenečenj.
Južnoafričan Mitton je namreč ne-POčakovano premagal lanskega r^govalca, Američana Waltsa. Za presenečenje pa je poskr-*.pved Johansson, ki je premagal ra ij? št. 2 tega turnirja, Madža-Kodej CZyia' Iz^ubil P3 Je tudi že v prvem kolu pa je bil izlo-
kvalifikacije za sp
Danps kar šest nogometnih tekem v petih skupinah
Danes bodo odigrali kar šest tekem v petih kvalifikacijskih skupinah za svetovno nogomet-1%2prvenstvo v Španiji leta
Za nas najzanimivejše sreča-[•J6 pete skupine (v le-tej igra-J® Italija in Jugoslavija) med uansko in Luksemburgom. Tek-®a bov Kopenhagnu. Favoriti so seveda Danci in trener Fion-je izjavil, da bodo skušali nasuti Luksemburžanom čim-Ve^ zadetkov, saj njegovi varo-yanci, čeprav so treh kolih ^ praznih rok, niso izgubili vseh upov, da se uvrstijo na svetovno prvenstvo.
Današnji spored SKUPINA 2 “elgija . Nizozemska Irska - Ciper „	SKUPINA 3
Wales - CSSR
SKUPINA 4 Anglija - Švica
SKUPINA 5 Danska - Luksemburg SKUPINA 6
Portugalska - Severna Irska Italijanska TV bo v rubriki športna sreda» prenašala pos-netek srečanja Belgija - Nizo-^hiska (približno ob 22. uri).
(Nova Zelandija) — Johansson (Švedska) 1:6, 6:3, 6:4; R. Meyer (ZDA) — Bimer (ČSSR) 6:4, 6:4; Borovviak (ZDA) — Caujolle (Francija) 6:1, 7:6; Mitton (J. Afrika)
—	Walts (ZDA) 6:4, 3:6, 6:1; Simpson (Nova Zelandija) — Kirchiibel (ZRN) 6:4, 4:6, 6:0; Pinner (ZRN)
—	Du Pasquier (Švica) 6;0, 6:0; Vasselin (Francija) — Kodeš (ČS SR) 6:2, ,6:4; Norback (Švedska) — Taroczy (Madžarska) 6:7, 7:6, 6:4; Portes (Francija) — McNamee (Avstralija) 7:6, 6:3; Složil (ČSSR) -Scanlon (ZDA) 7:6, 6:3; Borg (švedska) — Van’t Hoff (ZDA) 6:1, 6:1.
DISCIPLINSKI UKREPI
Lombardi (Hurlingham) izključen za eno kolo
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze jp kar za tri kola izključila košarkarja Mateseja, Američana Mengelta, trener tržaškega Hurlinghama pa je izključen za eno kolo.
NA P0NEDEUK0VEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNE ŠOLE TRST
v v
ZADOŠČENJE IN ZADOVOLJSTVO
Doslej opravljeno delo je potrdilo pričakovanja - Velika udeležba - Nove naloge za bodočnost
V ponedeljek je bil v Trstu občni zbor športne šole Trst, kolektivne članice ŠZ Bor. ki združuje v svojih vrstah več sto otrok iz vrtcev in osnovnih šol ter tudi predšolskih, z vseh področij mesta Trst in Milj. Ena izmed glavnih nalog te organizacije je posredovati otrokom možpost za splošno telesno vzgojo in to vsaj v tisti meri, ki bi ib morala posredovati že šola sama, ta pa zaradi zaostalosti italijanskega šolskega sistema tega ne more. Poleg tega ŠŠT usmerja otroke v take aktivnosti, ki jim omogočajo, da se kasneje aktivno vkliučujejo v delovanje slovenskih društev na področju Trsta in Milj.
Občnega zbora se je udeležilo ve-lilto število delegatov vseh šol, vrtcev -in društev, kjer ŠŠT deluje, pa tudi gostov, ki so zavzeto sledili poročilom odbornikov o doslej opravljenem delu.
Predsednik Bojan Pavletič je v svojem poročilu nanizal več vsebin skih iztočnic te organizacije in je svoje izvajanje zaključil takole:
«To aktivnost želimo približati vsem otrokom področja, kjer delujemo. Na tem področju živi -danes okrog tisoč naših otrok. Vseh še nismo uspeli zajeti v svojo -dejavnost, kajti naše delovanje v taki obliki, kot ga imamo danes je še mlado. Toda prav nova oblika na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiuMHimimmiiiimimmunimMiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinHiiiiiitiiiiititumiiiiiHtiHM
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR V CECINI
DAMJANA SEDMAK ODLIČNA DRUGA
Z drugega državnega turnirja v Cetini se igralke Krasa vračajo z odličnim in dokaj nepričakovanim uspehom. Najboljša dosežka sta gotovo osvojitev prvega mesta v drugi kategoriji in pa drugega mesta pri mladinkah Damjane Sedmak ter peto mesto Sonje Doljak pri prvokategornicah.
V	soboto so se vrstila tekmovanja mladink in tretjekategornic. Pri mladinkah sta nastopili poleg Sedmakove še Sonja Doljak in Furlanova. Doljakova je izpadla v četrtfinalu v dvoboju z Macalijevo in tako osvojila končno pet j mesto. Na isto nasprotnico pa je naletela v osmini finala tudi Furlanova, ki je izgubila. Sedmakova pa je z lahkoto dospela do finala, kjer je naletela na državno mladinsko prvakinjo, prvokategornico Mauriellovo in ji klonila po dveh setih igre. V konkurenci tretjekategornic se je zelo dobro odrezala Nataša Škerk, ki je osvojila peto mesto in v četrtfinalu izgubila proti Tržačanki Ursich. Kolo prej pa je izpadla Alenka Furlan.
V	nedeljo so bila na vrsti tekmovanja v drugi kategoriji in tu so slovenske igralke gotovo dosegle res lepe uspehe. Medtem, ko sta Furlanova ih škerkova izpadli že v prvem kolu sta sestri Doljak dospeli do četrtfinala in osvojili peto mesto. Vesna je v drugem kolu premagaj ..iSantifallerjevo in se tako oddolžila za poraz v Nabrežini v tekmovanju A lige.. Neto pa je klonila Stucchijevi po treh setih enakovredne igre. Sonja pa je v četrtfinalu naletela na klubsko soigralko Sedmakovo., in ji prepustila zmagp, Ro,,treh setih lepe in borbene igre. Sedmakova pa je nato poskrbela za lepo presenečenje, saj je z dovršeno napadalno igro najprej odpravila v polfinalu Ronzonijevo*, nato pa še v finalu Stucchijevo po samih dveh setih igre. Tu moremo pripomniti, da mlada Sedmakova zaseda na «rang-lestvici» komaj 19. mesto v drugi kategoriji, kar pa ne odgovarja resnici, saj je z osvojitvijo prvega mesta dokazala, da sodi med boljše drugokategornice. S temi različnimi rezultati so si slovenska dekleta priborila pravico, da nastopajo tudi v kategoriji najboljših, kjer pa se je najbolje odrezala Doljakova, ki je zasedla peto mesto, medtem ko sta ostali igralki izpadli že v prvem kolu.
V	tekmovanju mešanih dvojic pa naše igralke niso dosegle boljših uvrstitev in so izpadle že v prvem kolu.	z. s.
j®0.,tudi Jugoslovan Željko Franu-'3c> ki ga je premagal mladi Fran-r™- 17-letni Thiery Tulasne po sicer Jr* dokaj kakovostnih setih. Franj/j*1 Je dokaj lahko osvojil prvi set, Jugoslovan pa je prav ta J/V.ti^ez težav osvojil drugega, v in odločilnem setu pa 'je »“ksne z duhovitejšo in učinkovitej-jj^Sro zasluženo premagal Franu-
jDlavni favorit tega turnirja, Šved je včeraj po pričakovanju ^^agal Američana Van't Hoffa. .Italijanski tenisaci, ki so se pravir^ udeležili srečanja v Argentini, igrali šele danes.
IZIDI 1. KOLA
lulasne (Francija) — Franulovič Jugoslavija) 6:2, 2:6, 6:4; Parun
*>>>IIIM1..
košarka
¥ ITALIJANSKI REPREZENTANCI
Krstni nastop J. Marušiča
2 «azzurri» bo igral danes v Rimu proti selekciji ameriških košarkarjev
luffulU
J*°rdta Marušič
nastop v italijanski
danes opravil d košar-
s reprezentanti. Po Veljaku, v°ni* Milič in drugimi se je tako seznam «azzurrov» vpisal še en zamejski Slovenec
RIM — V okviru proslav za osvo-jjtev srebrne kolajne v Moskvi ita-jJIShske državne reprezentance bo T®ujanska košarkarska zveza da-^®s v Rimu priredila tudi prijatelj-tekmo med državno rpprezen-r®n9° in selekcijo ameriških košar-a^jev, ki nastopajo v Italiji. v italijanski reprezentanci bo o-Pfavil svoj krstni nastop tudi slovenski košarkar, član Pintinoxa iz Pescie Jordan Marušič, doma iz P®ndreža. Zvezni trener Alessandro ^amba je dokaj nepričakovano po-yal tudi 23 letnega Marušiča, ne-uvomno pa je zanj to lepo priznanje- Slovenski zamejci imamo torej e enega «azzurra».
Moštvi bosta danes igrali v na S1?unjih postavah.
, 1‘ALIJA: Brunamonti (Ferrarel-Carraro (Carrara), Costa (Pin-Iney), Magnifico (Scavolini). Ma-Usič (Pintinox), Marzorati (Squihb), ™eneghin (Turisanda), Mottini (Tu-lsanda), Sacchetti (Grimaldi), Silvester (Scavolini), Vecchiato (Sa-ePamora). Zampolini (Sacramora). «ALL STARSk Davis »Bancoro-D'Antoni (Billy), Gianelli I°Uly), Holland (Scavolini), Hay-
wood (Carrera), Hicks (Bancoro-ma), Meely (Eldorado), Mengelt (Matese), Morse (Turisanda), So-joumer (Ferrarplle), Szcerbiak (Tropic), Starks (I&B).
NOGOMET
MLADINSKI TURNIR ZA EP
Danes v Monic Carlu finalno srečanje Italija-Francija
MONTE CARLO - Italija in Francija se bosta danes ob 15.30 spoprijela v finalu mladinskega e-vropskega nogometnega turnirja.
Za današnje srečanje vlada dokajšnje zanimanje, saj bodo srečanju prisostvovali predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Have-lange, španski zvezni trener Jose Santamarija, italijanski tehnični nogometni direktor Italo Allodi in drugi.
Po mnenju strokovnjakov bo tekma dokaj izenačena. V italijanskem taboru pa so dokaj optimistično razpoloženi.
POSTAVI
ITALIJA:	Montagna, Bergomi,
Icardi, Di Marzio, Bruno, Righetti. Boliš, Pari, Galderisi, Evani, Fa-rina.
FRANCIJA:	Ceccarelli, Lucas,
Derzakarian, Poullain. Piniarski, Blanc, Bernardenau. Goudet, Fer-reri, Paganelli, Perez.
SODNIK: Sanchez (Španija).
V malem finalu za tretje mesto (12.30) pa bost« igrali Španija in ZRN. Sodil bo Italijan Casarin.
BOKS
V	New Yorku bodo 21. februarja kar štirje nastopi boksarjev, ki bodo veljali za naslov svetovnega prvaka.
V	sredn.ietežki kategoriji se bosta pomerila Američana Matthevv Saad Mohamed (bivši Matthevv Franklin) in Mustafa Mohamed (bivši Eddie Gregory), v srednji junior kategoriji bo dvoboj med Američanom VVilfredom Benitezom in Thommy-
jem Hpamsom, v lahki kategoriji bo skušal Alexis Arguello (Nikaragva) iztrgati naslov Američanu Hil-merju Kentyju, in končno bo v težki petelinji kategoriji Wilfredo Gomez (Portoriko) branil svoj naslov proti Američanu Mikeu Ajali.
KEGLJANJE
V teh dneh bo v Bratislavi e-vropsko kegljaško prvenstvo. Nastopila bo tudi Jugoslavija.
še aktivnosti, ko smo združeni v Športni šoli, nam nalaga to obvezo; da zajamemo v svoje vrste vse tiste, ki so še zunaj njih.
Drugo vprašanje pa je. kako to veliko nalogo izpeljati. Že zdaj moramo načrtovati svoje potrebe in svoje zahtevke za prihodnja leta in vizija bodočnosti nudi trenutno le eno realno rešitev: profesionalizacijo učnega kadra Športne šole podobno kot. je to v Glasbeni matici, Dijaških domovih in podobnih ustanovah.
To je pa naloga, ki se ne tiče le nas samih, ampak postaja to tudi širše - vprašanje naše skupnosti, saj se. področje otroške telesne vzgoje izven šole stalno širi. po javljajo se nove pobude s podobno vsebino kot je naša, česar se od srca radujemo. Želimo si, da bi tudi na tej ravni prišlo do Skupnih pobud, da bi naša spoznanja delili z drugimi in bi tuje izkušnje upo rabili pri nas.
Delovanje (-.v' preteklem obdobju je bilo pestro, bogato, polno velikih zadoščenj, osrečeyalo nas je zadovoljstvo naših otrok in 'sodelovanje staršev, ponosni smo na stik, ki smo ga vzpostavili s šolo, s šport ’ nirni • društvi; * cenimo nrrznania in razumevanje, ki smo ga preidi za svoje delo. nedvomno pa tudi brez nanak in težav ni šlo. Trenutno je težko preceniti, koliko je vse kar smo doslej storili prineslo pozitivnih in neeativnih postavk. Morda je bilo več prvih, morda celo več drugih. Toda to trenutno ni važno.
Pomembno je le to. da smo tu. da smo zakoračili na pot, ki doslej še ni bila prehojena, a vemo, da mora biti uhojena, Na tei noti no gosto ne vemo, kam in kako moramo stopiti, točno pa vemo, kam moramo priti.
In če sedimo po vsem tem. kar je bilo doslej opravljenega, potem lahko zatrdno rečemo, da t.ia, kamor smo se namerili, bomo tudi prišli.f
Tajnik Matjaž Hmeljak se je ne koliko dotaknil zgodovine te pobu de, nato pa je navedel vrsto Dodatkov. iz katerih izhaja, da je bilo delovanje ŠŠT plodno in zavzeto.
Iz blagajniškega por oči'a Franka Volpija so člani dobili pregled finančnega stanja ŠŠT, ki izkazuje vitalnost te organizacije, obenem pa tudi velik delež, ki ga imajo pri njenem življenju starši.
Občnemu zboru so prinesli pozdrave arh. Mitja Race za Bor, Na dja Pahor za komisijo za dorašča-
iiiiiHiiniHniriiiHiMHiHiiirHiiMiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Delovanje ZSŠDI
Sestanek predsednikov
gorižkih športnih društev
V	ponedeljek so se v Gorici sestali predsedniki goriških športnih društev in goriški odborniki ZSŠDI ter razpravljali o raznih vprašanjih, ki v tem trenutku neposredno zadevajo goriški šport. V prvi vrsti se je razpravljalo o smernicah bodočega dela samega Združenja na Goriškem, ki naj bi potekalo po teritorialnosti.
Nato je bil govor o raznih konkretnih iniciativah, ki jih nameravajo (ali so že v teku) organizirati. Pri tem je bil govor o tečaju za vaditeljice otroške telovadbe, o plavalnem tečaju, o razširitvi dela po raznih komisijah, o razširitvi ženske športne dejavnosti, o zdravniških pregledih ter o problemih posameznih športnih društev (PD Vipava - zemljišče ob športnem centru na Peči itd.) Ob koncu pa so se strani še dotaknile vprašanja programov posameznih športnih društev, ki naj bi jih čim-prej posredovali uradu ZSŠDI v Gorici, ter sodelovanja s športnimi društvi na obmejnem območ u (iz Nove Goriče). To sodelovanje nai bi namreč v prihodnje še v večji meri obogatili, posebno pa še navezali stike med raznimi športnimi društvi tostran in onstran meje.
V	ta namen naj bi prišlo čimprej do obiska novogoriških športnih delavcev pri nas na Goriškem, kjer bi se tudi skupno začrtale smernice bodočega medsebojnega sodelova nja.
jočo mladino pri SKGZ, inž. Inko Starec za TPK Sirena, Tamara Bla-žina za odbor za telesno kulturo pri SKGZ in inž. Pino Rudež za SPDT.
Sledila je živahna diskusija, v kateri so sodelovali tako delegati, kot odborniki in gostje, posegla pa je na razna področja delovanja ŠŠT.
Občni zbor so zaključile volitve novega odbora.
NOGOMET
2.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Slovenski derbi Rudarju iz Velenja .
V 14. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva 2. nogometne zvezne lige -- zahod-'je v slovenskem derbiju v Velenju domači Rudar1 premagal Svobodo iz Ljubija ne z 1:0. Gpstje so izgubili ogorčeno bitko že v prvem, polčasu, pa čeprav z minimalno razliko.
Podobni razpleti so bili tudi v Mariboru, saj je domača enajsterica odpravila , nevarno Iskro prav z enakim izidom. Medtem ko se Maribor in Rudar solidno držita, Svoboda drsi na lestvici vse niže.
OBVESTILA
Posnetek s slovenskega derbija košarkarskega prvenstva dečkov med Borom in Jadranom, v katerem so borovci imeli več sreče (69:47)
SPDT
obvešča, da je vpisovanje za smučarski tečaj SPDT za smučarje dolinske občine danes v Kulturnem domu v Boljuncu od 19. do 21. ure.
Vabljeni!
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da so treningi za začetnice in začetnike ob ponedeljkih od 14.00 do 15.30, sredah od 14.30 do 15.30 in četrtkih od 15.30 do 17. ure.
* * «
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežin’ ob torkih i~ petkih od
16.30	do 18. ure. Vsakdo, ki hi rad igral minihasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
• # •
ŠD Dom v Gorici
obvešča, da je prostih še nrkaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo "'ar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob
15. uri v telovadnici v Ul. Brass.
• • •
ŠD Mladina
organizira predsmučarskn telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak torek in četrtek, od 20. do 21. ure.
■cii«ii>itiaa>iiiMB«iiiiit««i>>«iititiii*iMiM««aiaiMiiiaii«ifiiiaiiiiiiaaiiiiliiiiiiiiiiaiaaiaiii«iiiai»iiiiiiaiiaaiiiM«fi>Maii>iitiiitMiiiiiiii«iiini«iiiia«ii>«itiiiiiiiiiiiiiiiMM«iiiMitiaiMii«sii«iiiiiiiitii«iiiiiaiiii>aMiiiiaiiMM*iaifiiiia«i>iiMiBsiiii«
EBSBH	NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Slovenske ekipe tokrat igrale nekoliko bolje
Naraščajniki Primorca visoko premagali vodečo ekipo CGS - Mladi Prosečani presenetili
NARAŠČAJNIKI Primorje — Don Bosco 0:0
PRIMORJE:	Danieli, Metelko,
Martellani, Gašperlin, Husu, Per-tot, Vidali, Antoni, Rupel (Zetin), Sedmak, Rochetti.
Na domačih tleh so naraščajniki Primorja zasluženo osvojili remi preti ekipi Don Bosco, ki ima na skupni lestvici enako število točk kot Prosečani. Igra se je t dvijala pretežno na sredini igrišča, tako da sta oba vratarja imeia malo posla.
H. V.
Kras - Ciimpia 1:4 (0:1)
KRAS: Raubar, Bertok, Gabrovec (Rebula), R. Purič. D. Purič, Biagi, I. Purič, Terčon, Hrvatič,
člzplr in Čnri
TREI^C U KRASv-Umtič. ras je k ‘nedeljo pokazal mnO go boPšo igro kot v prejšnjih tekmah. Zmaga gostov je sicer zaslu žena, a je izražena previsoko.
Gostje so v protinapadu podvojili in dcsegli tretji gol. Kmalu zatem pa je Hrvatič prestregel ored ložek Terčona in z lepim strelom z glavo zmanjšal razliko na 1:3. Gol je bil eden najlepših, kar jih je Krasova ekipa dosiej dosegla.
R. B.
Skupina B
IZIDI 9. KOLA
Kras - Olimpia 1:4; Primorec -
CGS 4:0; Primorje - Dbn Bosco 0:0; Stcck - Vesna 1:4; Domio - Inter TS 2:4.
LESTVICA
Olimpia 12, Primorec 11, CGS 10, Damio 9, Inter TS, Vesna 8, Primorje, Don Bosco 6. Stock 4, Kras 2.
KADETI
. IZIDI 9. KOLA
Portuale. - S. Marca .2:0; Opicina-Zaule 4:0; Breg - Stock 1:1; Roia-nese - Rosandra 4:5; Fortitudo - E-dile Adriatica 2:2; Libertas - Costa-lunga 0:1.
LESTVICA’
Costalunga 15, Edile Adriatica 12, Fortitudo, Opicina, Foivusle, 9, Li-fcertas 8, S. Marco, Supercaffe, Ro-sandra 7, Stock 5, Zauie in Breg 4, Roianese 2.
I ’i - 1' ‘ * - ? • ■’	" M1 > : — i	' 1. - ■
ZAČETNIKI
Ponziana — Gaja 2:0 (0:0)
Tudi z gostovanja pri sicer šibki ekipi Ponziane so se gajevci vrnili praznin rok. Z igro pa niso razočarali. V prvem pc.času so bili domačini enakovredni tekmec, v drugem so ga celo nadigrali in prav takrat, ko je bil pritisk gajevcev največji, so domačini iz protinapada prešli v vodstvo. Gajevci so se še odločneje pedali v napad, si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti, niso pa jih znali izkoristiti. Na-
•iiiiiiMiiiMfMiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiHiiiiuiMtiiiiuiiiiiitiniiiKiinniiiiiuiijiuimitnMumHMMM*
CIKLOKROS
TROFEJA AL F0G0LAR
Petelin dvanajsti
Zmagal je Barattin (Veneto) - Ostra konkurenca
Graziano Barattin iz Veneta je zmagal tudi v tretji dirki, veljavni za «Trofejo al Fogolar» v ciklo-krosu. Tokrat se je dirka odvijala na težki progi v Gradežu v «Giar-dinu delle Rose», konkurenca pa je bila kot ponavadi zelo ostra. Zopet pa je bila trojica najboljših izbrana v skupini Barattin - Del Bianco in lanskoletni juniorski prvak Dal Grande. Vsekakor je bil tudi nastop ostalih tekmovalcev več kot dober, čeprav ni v najbolj-
ailllimHinilllllllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMIlIlliiilillllllIlMiililIlMltiiiiiiiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiillIillIllliaillliiiiiMiliiHliillIllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIMIMIIII
ODBOJKA
NA FURNIRJU PRIJATELJSTVA»
JUVENTINA TRETJA V KAMNIKU
v
Standrežci premagali moštvo Narodaega doma iz Ljubljaae ■ Prijateljsko vzdušje
Temeljna odbojkarska zveza Ljubljane je v sodelovanju Odbojkarske zveze Slovenije in domačega Odbojkarskega kluba KAMNIK organizirala tudi letos v Kamniku Turnir prijateljstva v počastitev dneva vstaje jugoslovanskega naroda.
Turnirja, ki je bil v nedeljo, se je udeležila tudi odbojkarska ekipa Juventine, kot predstavnik slovenske manjšine v Italiji. Turnir je potekal v najboljšem prijateljskem vzdušju, saj je bil cilj le zbliževa nje in vedno večje sodelovanje med športnimi klubi s te in z one stra ni meje.
Na turnirju so sodelovale nasled nj^ ekipe:
OK KAMNIK' iz Kamnika (2. zvez na liga)
OK NARODNI DOM iz Ljubljane (1. republiška liga)
OK BREZOVICA iz Brezovice (2. zvezna liga)
ŠD Juventina iz štandreža (italijanska D liga)
♦Belo-rdeči» so igrali dobro in požrtvovalno ter pokazali, da so že dobro pripravljeni za bodoče prvenstvo. Kljub odsotnosti trenerja I-gorja Orla, so «belo rdeči» učinko-
vito igrali pod vodstvom Sandra Corve.
V	prvem setu tekme OK NAROD NI DOM - JUVENTINA, ki se je končala v korist Juventine z 2:1, so naši igrali neorganizirano. Mo goče je bilo to posledica dolge vožnje, ki je igralce precej utrudila. Toda že v drugem setu so se Stan drežci opomogli in zmagali. Tudi v tretjem in odločilnem setu jim je uspelo povesti in vodstvo ob držati ter tudi osvojiti prvo tekmo.
V	ostalih dveh tekmah, v katerih sta nasprotnika pokazala dokaj ka kovostno igro, je bilo za juventin-ce težko upati v uspeh. Vsekakor pr so naši zadovoljili.
IZIDI
Narodni dom — Juventina 1:2 (15:11. 11:15, 4:15)
JUVENTINA: I. Plesničar, . Pe-tejan, M. Jarc, I. Juren, R. Faganel, D. Mučič, D. Jarc, L. Černič, A. Malič, I; Gomišček, I. Pahor. Trener: Corva.
NARODNI DOM: Cvek, Franko, Marinček, Kravanja, V. Prevorčnik, Železnov, Krivec,Mihorko, Borko, Muič, U. Prevočnik.
Juventina — Brezovice 0:2 (15:9, 15:10)
BREZOVICE: Purger, Velkavrh, Kušar, Burger, Erbernik, Semec, Goljar, Kušar, Puc, Knaus, Krvina, Skodla. Trener: Velkavrh.
Kamnik — Juventina 2:0 (15:3, 15:8)
KAMNIK: štrajhar, Golf, Zupan, Novak, Logar, Vonberger, Frontini, Matjan. Trener: Travhar.
OSTALI IZIDI
Kamnijc - Brezovice	2:0
Brezovice - Narodni dom 2:0 Narodni dom Kamnik 0:2 Sodniki: Pevc, Klemenc in Golob. Juventina je nepričakovano osvojila tretje mesto, saj vse tri ostale ekipe nastopajo v višjih ligah. S tem je naše moštvo tudi dokazalo, da je pripravljeno za uspešen nastop v prvenstvu D lige.
Po tekmah je bilo nagrajevanje, nato pa večerja in družabni večer, na katerem so se udeleženci zadržali v prijateljskem vzdušju in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
(ip)
ši kondiciji dvakratni končni zmagovalec te manifestacije Franco Novehi, ki mu ne uspe priti v najboljšo formo.
Tudi v nedeljo je dirkal član lonjarske Adrie Petelin, ki edini zastopa barve slovenskega kluba na tej manifestaciji, saj aže, da so ostali preveč utrujeni od zelo' slabe poletne cestne sezone. Le ta starejši slovenski kolesar še nastopa in častno brani barve svojega kluba, medtem ko so ostali amaterji popolnoma odpovedali. Kaže, da bo Petelin od mlajše generacije edini ostal pri Adrii in bo skupaj s proseškim vozačem Doljakom branil «belo-modre» barve, poleg seveda četverice veteranov.
Toda povrnimo se k Petelinovemu nedeljskemu nastopu. Začel je zelo dobro in bil stalno na šesti do sed mi poziciji vse do polovice dirke, ko je zaradi prehlada in lažje temperature klonil in se moral zadovoljiti s končnim dvanajstim mestom. ki pa ne pomeni slabe u-vrstitve. Na absolutni lestvici je sedaj enajsti, med amaterji pa na posebni lestvici peti, peta pa je ekipno tudi Adria.
VRSTNI RED
1.	Barattin (Veneta Infissi)
2.	Del .Bianco (Doni)
3.	Dal Grande (La Pujese)
4.	Pettorosso (Cividalese)
5.	Novelli (Cividalese)
12. Petelin (Adria).
R. Pečar
HOKEJ NA LEDU
Visoka zmaga Olimpije
LJUBLJANA — V včerajšnjem srečanju prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu je Olimpija premagala Tivoli z 9:2, Medvešček pa je v Beogradu premagal Crveno zvezdo z 8:4.
KOŠARKA
Na mednarodnem košarkarskem turnirju za paraplegike v Ustru v Švici je zasedla reprezentanca Slo venije 3. mesto.
sprotno so igralci Ponziane iz enega redkih napadov povišali vodstvo.
M. D.
Primorje — For You 0:0
PRIMORJE: Luxa (Zadeu), Gava (Mauravich), De Bernardi, Micheli, Reganzin, Fagin, Glavina (Reina), Dgneu, Vašcotto, Sardoč, Grando.
Proti solidni ekipi For You so Prosečani igrali dobro in to predvsem v prvem času, ko so tudi zadeli prečko z Vascottom. V nadaljevanju pa so imeli večjo pobudo gostje, ki so tudi proti koncu srečanja zadeli prečko. V glavnem je torej izid te tekme pravičen.
Libertas — Breg	2:1
(1:0)
BREG: Mauri, M. Ota, Koren, Bpneja.jN. Sancin, .pienik,: Gr^gori, B. Kraljič, Prašelj, Sančin, Švara, 12 Zobec, 13 E. Kraljič. 14 Ražem.
STRELEC Brega: Izidor Sancin.
Bregovi naraščajniki so zaigrali požrtvovalno, vendar so imeli na drugi strani proti sebi igralce, ki so bili tudi do tri leta starejši od njih. Kliub temu je Brežanom ušla 'očka tik pred koncem, saj je Li-berfas dosečel zrnagonosni gol prav v zadnji minuti.
Skupina A
IZIDI 8. KOLA
Fortitrdo - Domio 1:0; Libertas -Breg 2:1; Ponziana A - Costalun-ga 1:0; Portuale - Muggesana 1:0; Rosandra Soncini B 0:0.
LESTVICA
Libertas, Ponziana 11, S. Sergio 8, Soncini 7, Muggesana 6, Domio, Rosandra in Fortitudo 5, Costalunga in Portuale 4, Breg 0.
Skupina C
IZIDI 8. KOLA
Opicina - CGS 1:1' Supercaffe Chiarbola B 1:1; Ponziana B - Gaja 2:0; Primorje For You 0:0; S. An-drea - Giarizzole 0:1.
LESTVICA
Giarizzole 10, Esperia S. Giovan-ni 9, CGS, Supercaffe 8, S. Andrea in For You 7, Primorje 5, Chiarbola 4, Ponziana 3, Opicina 1, Gaja 0.
NAJMLAJŠI
Primorje — Roianese 0:0
PRIMORJE: Micheli, Capuano, De Paše, Kemperle, Zaneolich, Nabergoj, Glavina, Simat, Malalan, Co-mino, Verša.
Najmlajši predstavniki Primorja so na Proseku odnesli proti ekipi Roianese prvo prvenstveno točko. Z remijem so Prosečani tokrat lahko zadovoljni, saj so bili gostje nekoliko boljši od domačinov, kateri pa so ubrali zelo spretno o-brambno taktiko, tako da niso puščali nasprotniku veliko prostosti. Daleč najboljši v vrstah Primorja je bil vratar Micheli, ki je ubranil tudi 11-metrovko.
H.'V.
Skupina A
IZIDI 9. KOLA
Campanelle - For You 2:0; Libertas - Montebello 3:0; Portuale - Costalunga 0:1; S. Vito - Blue Star 3:1; Zaule - Breg 3:1.
LESTVICA
Fortitudo, Campanelle 12, Libertas 10, Ponziana 9, Portuale 7, Blue Star, S. Vito. Costalunga 6, For You 4. Zaule 2, Breg in Montebello 0
Skupina B
IZIDI 9. KOLA
Esperia S. Giovanni - CGS 1:0; Inter TS - Chiarbola 1:5; Supercaffe - Olimpia 1:0; Primorje - Roianese 0:0; S. Andrea - Giarizzole 5:2; Zarja - Triestina 0:8.
LESTVICA
Olimpia, Triestina, S. Andrea 10, Supercaffe, Criarbola 8, Roianese, Inter TS, Esperia S. Giovanni 6, Giarizzole 5, CGS 4, Primorje 1, Zarja 0.
CICIBANI
Gretta — Kras 1:2 (1:1)
KRAS: R. Purič, Taučar (A. Škabar), L. Škabar, Križman (Sedmak), Šuc, Škrk, A. Purič (M. Škabar) in Andrej Škabar,
STRELCA ZA KRAS: Šuc in A. Škabar.
Kras je v Trstu povsem zasluženo izbojeval prvo zmago. «Rdeče-beli* so imeli izrazito terfensko premoč in niso izkoristili številnih pri-ložndstj, ki so .se jim ponudile.
Krasu je po številnih neuspelih poskusih uspelo izenačiti z lepim strelom šuca, ki ,;c bil tudi tokrat prava uganka za domačo obrambo. Zmagoviti gol-je v drugem nolčasu dosegel Alan Škabar, ki se je, tokrat prvič vpisal med strelce.
R. B.
Skupina A
IZIDI 9. KOLA
Rosandra - Portziana A 0:2; Portuale B - Muggesana 0:6; Zaule A -Cc stalunga, ,2:0; Fortitudo - A Domio Oft;' 0)Ui$ola - Soocinj jrifcl; Breg prost.
LESTVICA
Ponziafta 11, Soncini, Chiarbola, stalunga, Fortitudo in Zaule 4, stalunga, Fortutudo in Zaule 4, Breg 3, Portuale 0.
Skupina C
Esperia S. Giovanni - GiarizztAe 0:4; Zaule B - CGS 0:1; Opicina -S. Andrea prek.; Libertas - For You 1:1; Primorje - S. Vito 0:0.
LESTVICA
For You, CGS, Giarizzole 11, Li-bertaš 9, Zaule B 6, Opicina, S. Andrea 4, S. Vito 3, Esperia S. Giovanni 2, Primorje 1.
MLAJŠI CICIBANI Esperia Sl — Breg 1:0
(1:0)	j
BREG: F. Bandi, Glavica, Starec (Korošec), Kozina, A. Ota, Vodopivec, Alberti (Slavec).
Mladi Brežani so se na tem srečanju zelo potrudili in so prikazali zadovoljiv nogomet. Kljub prizadevanju pa so ostali praznih rok, vendar poraza niso zaslužili.
Najboljši na igrišču je bil Koj zina.
IZIDI 9. KOLA	;
Giarizzole - CGS 1:2; For You -Campanelle 2(2; Cave - S. Andrea 0:11; Fortitudo - Domio 1:0; Chiar-i bola - Soncini 1:3; Esperia S. Gio-' vanni - Breg 1:0.
LESTVICA
For You 13, S. Andrea 10,.Soncini 9, Esperia S. Giovanni 8, Breg, Giarizzole, Campanelle 7, Chiarbola in Fortitudo 5, CGS 4 Damio 3, Cave 0:
«MEMORIAL RCCCO«
IZIDI 9. KOLA
Gretta - Kras 1:2; Costalunga -Supercaffe A 0:4; Olimpia - S. Croce 4:2; PelKcana - Supercaffe B 0:2; Roianese - Rozzol 5:2; Fulgor prost.
LESTVICA
Supercaffe A 16, Fulgor in Olimpia 12, S. Croce 10, Roianese 9, Supercaffe B 7, Costalunga, Pellica-na 4, Kras 3, Gretta in Rozzol T.
H. V.
Odbojka
vO MLADINK
Borovkam slovenski derbi v Nabrežini
Sokol — Bor	0:3
(—14, —6, —6)
SOKOL: Mervič, Pangos, Sche-melli, Legiša, Pertot, Drašček, Maja Milič in Sara Milič.
BOR: Župančič, L. Maver, Cer-gol, Vigini, Montanari, Lunz, Tomšič, Gerdol, E. Maver in Birsa.
Tudi po tej tekmi ostaja ekipa Bora še edina nepremagana ekipa v prvenstvu mladink. Tržačanke so tokrat v Nabrežini premagale domači Sokol Proti boljšim nasprotnicam so se predstavnice Sokola tokrat precej dobro upirale in bi z malo športne sreče prav lahko osvojile prvi set, ko so vodile s 14:13. Obe ekipi sta dobro vodili igro in malo je bilo tudi zgrešenih servisov. Borovke so pa dokazale, da imajo učinkovitejši napad in več izkušenj.	ga
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
19. novembra 1980
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 thrn) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SKB krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
čl »o t*»lijin*»|
zveze Časopisnih |
založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
tzcfaje j In tiska I
\m
iTrst
RAZLIČNA MNENJA O UMESTNOSTI SKORAJŠNJEGA SKLICANJA ARABSKE LIGE
Nadaljevanje iransko - iraškega spopada izpodkopava enotnost v arabskem svetu
Olof Palme prispel v Teheran - Notranje politično zaostrovanje v Iranu
TEHERAN, BAGDAD — Včerajšnje vesti z iransko - iraškega bojišča so bile skrajno pomanjkljive, a iz njih se je vseeno dalo izluščiti, da je bila iranska vojska pri Susangerdu uspešna in je prisilila na tem odseku iraško vojsko k u-miku. Po dosedaj najhujši bitki je včeraj iranska vlada pozvala Združene narode, mednarodni Rdeči križ in nevtralne opazovalce, naj preverijo izjave iranskega generalštaba, da so v Susangerdu iraške sile uporabile kemično orožje Teheranski radio je včeraj poudaril, da bi morala mednarodna skupnost «ostro obsoditi iraški režim in ga pozvati, naj prekine svoje nečloveške zločine*.
Drugje na fronti je vladalo običajno «mrtvilo*. Iraško topništvo je kot vedno obstreljevalo Abadan, vojska pa je zaman poskusila pro-
dreti v mesto. Večje praske so bile tudi 'pri Ahvazu, a bistvenih premikov ni bilo nikjer. Obe armadi čakata na ugoden trenutek, kdaj bosta udarili. Vsekakor je bilo v sedanji vojni vse preveč «odločilnih bitk*, da uspehi ali neuspehi obeh armad sploh ne spreminjajo izgle-dov o končnem porazu ene od obeh armad. Izčrpavajoča vojna se torej nadaljuje' in se zaskrbljenost sosednjih držav iz dneva v dan stopnjuje. Iranska vlada je že uradno odgovorila na kuvajtsko protestno noto zaradi napada iranskih letal. V Teheranu trdijo, da letala niso bila njihova temveč iraška, «šaj je vsem znano, da je agresor lahko samo Irak*.,
Srednjevzhodna vojna pa je do skrajnosti razgalila nesoglasja v a-rabskem in islamskem svetu. Najhujši zapleti so v zvezi s konferen-
Reagan v Washingtonu
co Arabske lige, ki bi morala biti 25. novembra v Amanu. Sirija je že zahtevala predložitev konference, Jordanija pa vztraja, da je odložitev za večino arabskih držav nesprejemljiva. Vodja palestinske o-svobodilne organizacije Jaser Arafat je zato začel z mrzlično posvetovalno misijo in je včeraj iz Rija-da prispel v Kuvajt. PLO se ni doslej še razjasnila, sklicanje konference na predvideni datum pa poleg Jordanije zagovarjajo še Irak, Oman. Jemenska arabska republika in Džibuti. Odložitev konference pa zahtevajo poleg Sirije še LDR Jemen in Libijska džamahirija, vsi člani tako imenovane «fronte zavračanja*. Politični opazovalci domnevajo, da bo o vsem odločalo stališče Saudske Arabije in PLO. Rijad se sedaj nahaja v precej težkem položaju, saj je jasno, da bo glavna točka prihodnje konference iransko - iraški spopad. Saudska Arabija pa bi rada še dalje o-stala nevtralna v sedanjem spopadu. Napetost v regiji se namreč nevarno stopnjuje. Teheran vse bolj grozi, da ne bo dopustil podpore iraškim ^agresorjem*.
Medtem pa je v Teheran prispel posebni odposlanec generalnega tajnika OZN \Valdheima, nekdanji švedski premier Olof Palme. Njegova misija iskanja možnosti vzpostavitve dialoga med obema sovražnikoma ni lahka, a po njegovem ni brezupna. Palmejeve težave so toliko večje, ker se Iran sooča s hudimi notranjimi političnimi spopadi, ko islamski integralisti in zmerne sile budno pazijo na vsakršno napako svojih nasprotnikov. Predsednik Banisadr je predsinočnjim pozval vse prebivalstvo, naj «utrdi temelje enotnosti*, kdor pa ne spoštuje islamske duhovščine, je za predsednika ^sovražnikov petokolo-naš*.
V teh za šiite prazničnih dneh (obletnica pokola Alija in njegovih pristašev) islamski skrajneži izo-strujejo svoje napade na vse laične sile. Včeraj je skupina verskih fanatikov napadla časopis bivšega iranskega premiera Bazargana. V preteklih dneh pa so oblasti ukinile izhajanje še drugih liberalnih in levičarski)} časopisov. Glasilo islamske" republikanske stranke zahteva celo ukinitev Banisadrovega dnevnika in trdi, da morajo v Iranu tiskati le islamska glasila.
BEOGRAD — Na Košutnjaku v predmestju Beograda so odprli nov televizijski studio RTV Beograd, ki meri 965 kvadratnih metrov
Iraški tanki v predmestju Susangerda
(Telefoto AP)
OBISK SERGEJA KRAIGHERJA V LATINSKI AMERIKI
Potrjeno prijateljstvo med Nikaraguo in SFRJ
Dogovor o vsestranskem razvoju odnosov med državama
MANAGUA — Podpredsednik predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher in člani jugoslovanske delegacije ter člani hunte narodne obnove Ni-karague so v pogovorih poudarili, da je politika neuvrščenosti temelj za krepitev varnosti na svetu. V zelo odkritem pogovoru delegacij obeh prijateljskih držav so izmenjali mnenja o sedanjih razmerah v svetu, pa tudi o nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov. Predstavniki vodstva te mlade revolucionarne države so jugoslovansko delegacijo seznanili s svojimi stališči do razmer v Srednji Ameriki in pri tem poudarili, da želijo sodelovanje s sosednjimi državami in miroljubno reševanje vseh sporov.
Sergej Kraigher je poudaril, da je spoštovanje izvirnih načel politike neuvrščenosti, posebej nevme-
BARI — Porotno sodišče v Bariju je obsodilo na 10 let zapora 30-letnega Silvia Del Vecchia, ki je bil obtožen, da je do smrti pretepel dve leti starega sina.
'BiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiifiiiniiiiimiiiimiiiiitiiniiiiiiiiiiiiitHiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiii
OBISK POGLAVARJA KATOLIŠKE CERKVE V ZAHODNI NEMČIJI
ODNOSI MED KA TOLKANI IN PROTESTANTI V OSPREDJU ZANIMANJA JA VN0STI V ZRN
Pozitivni komentarji v nemškem tisku o ponedeljkovem sestanku med papežem in protestantskimi škofi
FULDA — Če so ponedeljkova srečanja papeža Janeza Pavla n. bila posvečena v glavnem stikom in odnosom z drugimi verskimi skupinami. še zlasti s protestanti, je bil včerajšnji dan namenjen odnosom z laiki. V katedrali v Fuldi je poglavar rimskokatoliške cerkve govoril predstavnikom organizacije «Charitas*. ki šteje V Nemčiji 300 tisoč članov. Laiki imajo zelo pomembno vlogo, je rekel papež, saj so glavni steber družbenega življenja, steber, ki kljubuje velikemu toku družbe, ki se stalno spreminja in ki ogroža dostojanstvo človeka,
njegovo-bodočnost........- ' w
Ponedeljkovi pogovori z drugimi verskimi skupnostmi so še v ospredju zanimanja nemškega tiska. Nihče ni pričakoval, da bi srečanje v Mainzu kar tako odpravilo pol tisočletja sporov in nasprotij med papeštvom in protestantstvom. Pogovori pa so vsekakor prispevali k vzpostavitvi novega vzdušja med o-bema verskima skupnostima. Nemški časopisi se poslužujejo v svojih naslovih vseh mogočih odtenkov e-kumenskega jezika. Vsi objavljajo dobesedne posege tako Janeza Pavla II. kot evangeličanskega škofa
WASHINGTON — Novoizvoljeni, a do 20. januarja še ne umeščeni, predsednik ZDA Ronald Reagan se je v ponedeljek veselo odpravil z ženo Nancy z državnim letalom v prestolnico, kjer se bo ves teden pogovarjal z voditelji kongresa in senata ZDA ter z drugimi političnimi in gospodarskimi predstavniki. Predmet njegovih prvih stikov bo predvsem gospodarska politika, ki naj bi jo izvajal po prevzemu oblasti na osnovi načrta, ki so ga sestavil) strokovnjaki iz njegovega kroga.
Reaganova gospodarska strategija naj bi slonela na občutnem znižanju davkov in povišanju vojaških stroškov, ki naj bi jih uravnovesil z zmanjšanjem državnih podpor ;a upokojence in brezposelne. O teh in še o drugih državniških vprašanjih se bo Reagan pogovarjal jutri tudi s premaganim predsednikom Carterjem, ko se bršta skupaj z ženama srečala v Beli hiši. V Wašhingtonu je prispel tudi novoizvoljeni podpredsednik in bivši načelnik obveščevalne službe CIA Beorge Bush, ni pa znano, če bo sodeloval pri Reaganovih političnih razgovorih. Deti g Xiaoping je pa že novabil Reagana, da po prevzemu oblasti uradno obišče LR Kifajsko.
Na sliki (trietotn AP): Nancy in Ronald Reagan na poti v VVa-shington.
w$rm
■h
20. november-1. december 1980 GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA
(ogrevana dvorana)
Predprodaja: I N E X
TITOVA 25. LJUBLJANA
Prijave sprejema tudi potovalna agencija AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60 261.
Snežna nevihta v Teksasu
■ar^T*,
>	te ,
d'	^ .

Lohseja. »Srečanje v Mainzu je i-melo pomen, ker se protestantski predstavniki in papež niso omejili na izmenjavo kurtoaznih pozdravov, temveč so jasno povedali, kaj jih združuje in kaj jih ločuje,* to pa je za dnevnik Koelner Standtan-zeiger, velik korak naprej, čeprav protestanti gledajo z večjo mero skepse na možnost zedinjenja kristjanov kot katoličani. «Die Welt» pa ocenjuje zelo pozitivno tako sklep o ustanovitvi mešane komisije kot odprtje dialoga in pravi, da gre zasluga zato predvsem rimskemu papežu, saj je bil prvi poglavar rimske cerkve, ki je pozval protestante, naj ohranijo in utrdijo svoj način življenja in svojo vero. Papež ima tudi zaslugo, da je premostil nekatere polemike in nerazumevanja in da mu je uspelo vzpostaviti vzdušje zaupanja.
Papežev obisk v Zvezni republiki Nemčiji je povzročil tudi dokaj šnje zanimanje v nemški javnosti, kar je jasno razvidno iz indeksov gledanja neposrednega televizijskega prenosa srečanja med Janezom Pavlom H. in zahodnonemškim predsednikom Carstensom. Značilno
šavanja v notranje zadeve drugih držav in neintervencionizem, P°gh[ za mir v tem in v drugih delin sveta.
Člani najožjega nikaragujskeg* vodstva so tudi poudarili, da so se opredelili za neuvrščenost, ker v taki politiki vidijo zagotovilo svoje varnosti.
Dogovorili so se, da se bodo dvostranski odnosi razvijali na vseli področjih, kjer je mogoče, jugoslovanska stran pa je gostitelje stila o prvi pomoči v višini 800.UL dolarjev, ki jo je ZIS odobril tej Prl' jateljski državi. Med obiskom jug?" slovanske državne delegacije bodo podpisali sporazum o sodelovanju na področju znanosti, tehnike u> kulture, (dd)
ANKARA - Čez dva tedna se bo pred vojaškim sodiščem v Ari#? pričel proces proti 74 osebam. w jih obtožnica označuje za «levick£ ske ekstremiste*. Baje bo tožilec zahteval k..- 30 smrtnih kazni.
RIM — Okenca bo mogoče odpj' rati. le če bodo soglašali vsi Prl| zadeti potniki, nihče pa ne bo m°ge stopiti na vlak oborožen, tudi če ima orožni list. To so nova Pra' vila, ki jih vsebuje odlok o redu*? delovanju železniške službe in bodo stopila v veljavo s 1. decembrom-Novi pravilnik zapoveduje tudi£ sebju vljudnejše obnašanje do P0*" nikov, katerim bo na vseh postaja« na razpolago knjiga za morebitne pritožbe.
POŽAR V PIRANU TERJAL 3 ŽRTVE
PIRAN - Ognjeni zublji, ki so izbruhnili v ponedeljek ob 22.20 v Piranu v Gregorčičevi ulici št. so zahtevali tri življenja in pop®1' noma uničili dvonadstropno stanovanjsko hišo v najstarejšem predelu zgodovinskega mesta, čeprav zoglenelih trupel še niso identificl' rali, to bodo storili danes, pa z* vedo, da gre za 55-letno Slavo H® rašič, njeno 17-letno vnukinjo, dijakinjo sredn jemedicinske šole * Piranu Suzano Pastem jak in letnega Gabrijela Sterna. Ogenj J* povzročila eksplozija gospodinjske-ca plina, ki je uhajal iz jeklenke-Uhajal pa je zato ker je sam “r kola Harašič precej neprevidno Prr malo navil matico z gumijaste <-eV' ke na novo plinsko jeklenko. Iz istega stanovanja sta se v prvem nadstropju, 4 metre visoko, s skokom skozi okno rešila Nikola HarasiG ki je sicer zadobil opekline tretje stopnje in 14-letna Alda Pasternjak* ki si je pri skoku zvila nogo.
B. S.
TUD! ČLANI «T0LPE ŠTIRIH» V KRATKEM NA ZATOZNI KLOPI
Kitajci z zanimanjem pričakujejo proces proti skupini «zarotnikov»
t	•
Teksaško mestece Amarillo Je prizadela močna snežna nevihta; tako je izgledala ena izmed glavnih cest, ki vodijo v to mesto	(Telefoto AP)
.....................im.........itn........................
SODOBNA TEHNOLOGIJA IN 'NEZMOTLJIVI* MAČJI SOMI
KAKO NA JAPONSKEM NAPOVEDUJEJO POTRESE
Vsako leto zabeležijo okoli deset tisoč potresnih sunkov
je, da ni bilo pritožb zaradi časa, ki ga je zahodnonemška televizija posvetila papeževemu obisku.
Nemška teologinja Ute Ranke Hei-nemann pa govori o papeževem sobotnem govoru o družini ter ugotavlja, da gre za korak naprej v katoliški teologiji. To sklepa iz dejstva, da je papež sicer obsodil prekinitev nosečnosti, ni pa govoril o vprašanju kontracepcije, medtem ko je rimska cerkev doslej vedno povezala ti dve vprašanji. Papež je tokrat prepustil staršem odločitev;., o številu otrok, ki jih hočejo imeti, še večji korak naprej bi , bil, pravi Heinemannova. ki je hči nekdanjega predsednika Zvezne republike Nemčije, če bi katoliška cerkev končno priznala, da se je treba nujno spoprijeti z vprašanjem kontracepcije, če se hoče preprečiti čedalje večje širjenje splava.
Medtem so v Manili uradno sporočili, da bo papež Wojtyla februarja obiskal Filipine v okviru potovanja, med katerim bo obiskal tudi Japonsko in Guam. Papež naj bi obiskal Luzon, največjega od filipinskih otokov arhipelag Viškyo in Južni Mjndanao.	-
Na sliki (telefoto AP): topel o-bjem med katoliškim papežem Ja-' nezom Pavlom II. in predsednikom kongresa protestantskih cerkva \Velszackerjem na srečanju v Fuldi.
TOKIO — Japonska, dežela potresov. Vzdolž nje teče ena izmed velikih prelomnic. kjer se zemeljske plasti. dotikajo in izpodrivajo. Žrtev brezkompromisnosti narave so nesrečni prebivalci Japonske, za katere je težko sožitje s potresi postala že skoraj vsakdanja navada. Vsako leto zabeležijo nam reč krajevne seizmografske naprave okoli deset tisoč potresnih sunkov, od teh jih lahko vsaj tisoč zaznava tudi človek.
Dolgoletna «prakša» je seveda privedla do tega, da Japonci ne pričakujejo morebitne katastrofe z vdano predanostjo, kot se je dogajalo še pred leti. Dandanes skušajo rešiti ta problem mnogo bolj preudarno. So dobna tehnologija in empirična spoznanja sta končno le izpopolnili tehniko pravočasnega predvidevanja potresov; k temu je treba dodati še velike uspehe na gradbenem področju, okrepili pa so tudi vzgojno dejavnost, ki je že dosegla visoko stopnjo razvoja.
«Potres nas tokrat ne bo presenetil», zatrjuje največji japonski izvedenec Hideo Wa-tanabe, ki predvideva, da bo v kratkem Japonsko zopet prizadel katastrofalen potres osme stopnje po Richterjevi merilni lestvici. Na to nevarnost se po vsej državi vestno pripravljajo. Na vseh ulicah so razobesili številne stenske plakate, ki opozarjajo gospodinje, naj ob potresu nemudoma upihnejo plin za domačo kuhinjsko uporabo in izključijo električni dotok. Posebni cestni znaki pa usmerjajo pešce v zaklonišča ali pa na kazujejo smer, kjer se nahajajo javni parki in drugi večji vrtovi, kjer je varnost naj večja. V šolah so v reden pouk vključili tudi protipotresno vzgojo, otroci pa morajo v šolo opremljeni s posebnimi obloženimi pokrivali.	\ ••'/•
Vlada je ustanovila posebno komisijo, fcl ji načeluje VVafanabaj sestavlja pa jo še
šest drugih izvedencev. Posebna mikrovalovna postaja, ki je povezana z računalnikom neprestano nadzoruje stopnjo zemeljskega magnetizma, raven morske vode in premike zemeljskih plasti. Japonski strokovnjaki so nad to pridobitev še posebej ponosni in slepo verujejo p njene zmogljivosti.
Vendar je, tako za znanstvenike kot za poprečnega državljana najljubši in tudi najcenejši pripomoček pri ugotavljanju potresov še vedno mačji som. Poznavalci so ugo tovili, da je ta mala riba sposobna neverjetno spretno oceniti bližajoči se potres. Statistično šestdeset odstotkov somov pravilno zaznava nevarnost potresnih sunkov, kar zdaleč presega mejo naključnosti. Prav zato je protipotresni urad tokijske vlade po leg dragocene in drage aparature nabavilo tudi • šest mačjih somov, ki so deležni nege in ^očetovske* pozornosti Watauabe in njegovih sodelavcev.	t ,
PEKING - Peng Zheng bil še pred 14 leti eden. izmed voditeljev ‘in ideologov kulturne revolucij* na Kitajskem. Sedaj je član politbiroja in bo sodil znameniti «tolpi štirih*. Ni znano še, kdaj se bo proces pri čel, vsekakor pa ga pričakujejo iz dneva v dan. Obravnava bo sicer javna, le tujim časnikarjem je vstop prepovedan. Na željo kitajskega ljudstva bodo nekatere sekvence obravnave snemali ter jih preko satelita poslali tudi v druge države.
Peng Zheng ima pri sebi zbrane dosjeje, dnevnike, magnetofonske zapise, važne dokumente, torej vse »dokaze*., V bistvu je režiser te pekoče predstave, ki se bo baje končala s smrtno obsodbo vseh.' obtožencev. Protagonistov je deset, prt v uniformi, pet pa civilistov. Nad vsemi prednjači neka -ženska, Jang Kving, četrta in zadnja Maova žena, ki je kitajsko ljudstvo nikoli ni vzljubilo.	•
V tridesetih letih stoletja je bila Jang igralka v šangajskem predmestju. Spoznala je Mao Zedonga, ki ji je dodelil važno vlogo v vladnih krogih, kljub- nasprotovanju politbiroja. Sumili so celo, da je tajni agent nacionalistov. Do izbruha kulturne revolucije je bila Jang vedno v ozadju. Takrat je Mao zbiral kadre, ki bi mu izkazali popolno vdanost in zaupanje. Tako je izbral tudi Jang Kving, ki je postala viden predstavnik v kulturi proletar-stva radikalne struje, skrajne levice, to je prava maoistka v stranki.
Mesec dni po Maovi smili, ko je s podporo Deng Xiaopinga prevzel oblast Hua Guofeng, so žensko a-retjrali, češ da je nameravala ponarediti Maovo oporoko. Aretirali so še druge tri člane tako imenovane tolpe štirih.
Poleg Jang Kving bodo v najkrajšem sodili še Wang Hungwenu, Yao Wen Yuanu, Zhang Chunquiu in čen Bodi. Wang, delavec v nekem šangajskem tekstilnem obratu je skoraj iz dneva v dan postal tretji najvažnejši predstavnik v kitajski partiji. 'Ko so ga aretirali pred štirimi leti je bil star šele 40 let. Yao
je bdi osebni varovanec Maoaedonga in priznani intelektualec radikalne struje. Bil je glavni uradnik »Ljudskega dnevnika* ter član politbiroja. Zhang pa je bil najbolj »politiziran* med vsemi štirimi. Zaposlen je bil kot politični komisar vojske.
Najbolj skrivnostna oseba med vsemi obtoženci pa je Čen Boda, i-deolog in zelo blizu Mau, saj je bil dolga leta njegov osebni tajnik.
Pred vojaškim sodiščem bodo še načelnik glavnega štaba Huang Yongšeng, poveljnik letalstva Wu Faxian, politični komisar ladjarstva Li Zuopeng, ravnatelj vojnih služnosti Kvi Huizu* in mladi častnik Jan Tengjao.
To je torej deseterica, ki ji bosta oba sodišča, tako civilno kot vojaško, že v kratkem sodila. Na dan bi moralo priti skrito ozarje iz-
pred štirih ali petih let, ko je sku-pina baje načrtovala oborožen® vstajo v Šangaju z namenom, da polasti oblasti po Maovi smrti.
Oprostitev rasistov
GREENSBORO - Zvezno sodišče v Greensboru v Južni Karolini je oprostilo dva neonacista in štiri pripadnike rasistične organizacij* Ku-klux-klan Obtoženi so bili, da so povzročili smrt petih mladih komunistov med spopadi, do katerih j® prišlo v novembru 1979. Porota, "j jo je sestavljalo šest moških in šest žensk, vseh 12 belcev, se je izreki* po sedemdnevni razpravi.
Do spopadov je prišlo v predelu mesta, kjer prebivajo večinom* črnci.
Deni* o liku Mao Zedonga
BEOGRAD — Podpredsednik KP Kitajske Deng Xiaoping je V intervjuju za beograjsko televizijo izjavil, da Jugoslavija — dežel* tovariša 'Tita — in narodi Jugoslavije uživajo velik ugled v vsem svetu.
Deng je zelo obširno govoril o notranjem političnem, gospodarskem tn družbenem razvoju Kitajske. Za osnovno politiko razvoja države, znano kot štiri modernizacije je poudaril, da jo bodo izvedli »izključno na kitajski način*. Cilj je, da bi v enem desetletju narodni dohodek podvojili, v naslednjem pa še enkrat. Šele takrat, torej ob koncu stoletja, bi Kitajska po Dengovih besedah dosegla tako raven razvitosti, kot jo ima zdaj Jugoslavija.
V	nadaljevanju intervjuja je podpredsednik kitajske partije spregovoril o delu Mao Zedonga in rekel, da je njegova največja zasluga v tem, da je uspešno povezal marksizem in leninizem s konkretno kitajsko prakso, kar je pripeljalo do zmage kitajske revolucije. Kasneje je naredil tudi nekaj napak, med njimi kulturno revolucijo, vendar so Maove zasluge večje kot napake.
V	zvezi s sojenjem štiričlanski tolpi pa je dejal, da se bo težko izogniti stikom tolpe z Mao Zedongom, vendar je Mao delal politične napake, člani tolpe pa osebne napake in zločine.
Zatem je Deng Xiaoping govoril o sedanjem odpiranju Kitajske do sveta. Kar zadeva poslabšanje kitajsko - sovjetskih odnosov je dejal, da se je to začelo že za ča«a HriFčova in kasneje ter poudaril, da sta temelja kitajske zunanje politike boj proti nadvladi in boj z* zaščito miru v svetu.
Deng je še rekel, da Kitajska poskuša čim hitreje rešiti problem Tajvana, in sicer na miroljuLwii način, (dd)