Gospodarske stvari. Nekoliko ravnil, po katerih gre pri izrejevanji svinj se ravnati. III. M. Gomoljnate in korenate rastli ne so, kar se njihovega redivnega uspeba tice, ravho nasprotje prvih dveh, ali bolje rečeno, služijo v popolnitev njibovo. Imajo le malo beljakovine v sebi, tem več pa močiča in cukia in veliko vode. Po taki hrani se meso in mleko hitro nareja; ali meso ni tako jedrnato, kakar prejšni. Kri pribaja bolj redka, črevne zapreke se zabranujejo; ali prebavljalni organi nekako upešajo. Ta hrana v večji meri pokladana za govejo in drobiSno živino ni brez vsega kvara; pri svinjah pa se tega ni treba bati, ker so goraoljnate in koienate rastline za svinje tako rekoč navavna klaja. Zato so tudi po pravici glavni del lirane za krmetino, ki ima toliko boljši uspeb, kolikor bolj se meša s tako hrano, katera ima primeren del beljakovine v sebi. Krorapir je svinjara v vseb okoliščinah najbolj priljubljena brana. Sirov pokladan sicer nima škodljivih nasledkov, vendar pa je korist njegova, 5e je kuban ali poparjen, dosti večja. Mnogo skušenj je to potidilo. Pri pripravljanji krompirja za klajo se mora posebno na dve stvari pazljivo gledati. Prvi5: krompir se ne smeje dalj časa kubati, nego je treba, da mebek postane, ker se sicer preveč razkuha in razinaže in težko prebavljiv postane. Drugič pa se mora, ko je skuban, bitro ocediti in ta voda se ne sme na svinjsko hrano vljiti, ker je škodljiva, skoraj bi rekel stiupena; navzela se je namreč med vrenjem tistih, krompirju lastnib, ostiib snovi, katerih ima kiorapir nekoliko v sebi, ker spada med strupene rastline. V uovejšem _asu so začeli nekateri kinetovalci za svinjsko brano priporo.ati tudi topinambur. Ta nima, kakor krompir, močiča v sebi, nmpak drugo, močiču sorodno snov, ki jo inulin imenujejo. Navadno se topinambur sirov poklada iu živina ga sprva ne je rada, pozneje pa se krmetini zelo priljubi. 0 redivni vrednosti njegovi še ni račun dognan, posebno zato ue, ker se veejidel le kot postrauska hrana z drugo vred poklada. Kakor se krompir odlikuje s tem, da ima veliko močiča v sebi, ravno tako so korenate rastline, pesa, repa, korenje zavolj tega imenitne, ker imajo veliko sladkorja, cukra, v sebi. Te rastline se smejo brez skode tudi sirove pokladati, vendar pa labko živino, če se njej dolgo in jedino le sama repa pohlada, driska napade, kar rejo in pitanje zavrača. Pri kubani repi se to ne zgodi. Voda, v kateri se je repa kubala, iina veliko sladkorja v sebi, je toraj sladka in dobra in priljubljena pijača za svinje in se njim sme z dobro vestjo dajati. Uospodarska opravila meseca avgusta. M. V hiši in dvoru. Žitno semfe se inora priskrbeti, novo izmlačeno zrnje večkrat premetati, lan in predivo sušiti; kokošina jajea se za zimo nabirajo in prilično hranijo. V hlevih. Jagnjeta se raorajo striči. Po otavini kositvi se živina začne na pašo goniti. Na vrtu za zeienjavo. Seme zrelih zeli se nabira, čebul se spravlja, špinača, zimski kel, zimski in poletni čebul se sejo za spomladansko rabo; selar, kel in repa se mora okopati, jagodo se presajajo in metulji kapusniki lovijo. V sadovnjaku. Kano sadje se nabira; obhladnem, vlažnem vreinenu se okulira na speče oko. Okoliranje v tein mesecu se pri vseb sadnih drevesih najbolj prime. Koščice za košeično sadje se hitro, ko se naberejo, posejejo. V vinogradu. Trotja kop, drugo vezanje se opravIja, trte vodenice se odčesavajo in proti koncu meseca trtam vršički odtrgajo. V hmelniku. Proti koncu meseca se začne hmelj pobirati in sušiti. Na polji in senokošab. Žetva se nadaljuje in detelja semenica domu spravlja. Lan in konoplje se pipIjejo in mak se pobira. Za zimske setve se oranje začne, ziinska ogršica, repa strnišnica in trave za klajo se morajo ta mesec posejati. Strnišnica se mora sprašiti ali pa v njo posejati grahorica, s ktero ae pognoji ali repa strnišnica. Otava se kosi in voda na senokoše napeljuje. Koristno je tudi ta mesec nove senokoše posejati, zlasti o deževnem vremenu. Pozneje vsejana setva lahko mraza konec vzamejo. Pri ulnjaku. Slabi panji se ali celo pokončajo ali pa preženo in z drugimi združijo. Trotje se začnejo pokončavati Pri ribnikih. Mladi karpi se spuščajo v ribnike, v ktere niti gosi niti race ne smejo. V logu. Cel log se tnora na tanko pregledati in drovesa za podiranje zaznamovati. Proti koncu tega meseca se lahko že nabira brezovo seme, kdor ga potrebuje. Na ogenj je treba skrbno paziti, ker spodnje veje se začno sušiti in se lahko vnamejo. Lov. Mladi zajci, prepelicc, in jerebice se začnO streljati. Kako zamoremo trti poinagati, katerej je listje žolto postalo? Kakor hitro postaja listje na trti rumeno, treba je napiaviti na straneh tite sk železnim kolom 2 črevlja globoke luknje, v kateie se vlije blizo 8 bokalov ali pintov blevske gnojnice, katerej se je premesila pest pepela. V malo dneh opešane trte zopet ozelenijo in se popravijo. ,,Gosp. list". Pri molzenji ali dojitvi krav se godijo uapačnosti, o katerib se raai-8ikomu še sanjalo ui. Prvo mleko daja na primer le 5 °/o putra, med tem ko poslednjič naniolzeno donaša 25 %¦ Med prvim in zadnjim mlekom je tedaj glede putra 30 °/o razločka. Zato je zguba velika ondi, kdcr se krave do čistega ne izmolzejo. Tele, kedar sesa, vedno z gobcem v vimen kravo pritiskava in buta, zakaj ? Zato ker ga natura uči vime dobro pretresti in zmečkati, da dobi dobrega iu tečnega mleka. Kedai1 tedaj mlekarica kravi vimena dobro ne zmečka in zdela, dobiva izprva le samo prevodeno mleko, ki sicer bitro teče, ali t^metena je zaostala v vimenu. Tako molzenje je sicer lehko iu hitro koneano, pa za gospodarja jako drago, za kravo pa skodljivo, ker daja čedalje menj inleka. Nepopolno molzenje je na mnogo strani škodljivo. Tirolski mlekarji pa pametno ravnajo, ker vselej pred molzenjem kravje vime s toplo vodo pomakajo. Tako se namreč vselej snažno mleko dobiva, ob enem pa vime zmečka, da se krava Iehko in čisto podoji. Letina in trženje. Cesarska vlada je zastran žetve objavila sledeče poročilo. Rž na Ceskem daja le deloma dobro, večjidel pa le srednje zrnja; na Moravskem in Šleskem je rž srednje zdatna. Nekoliko bolje se kaže pii pšenici. Ječmena se namlati deloma po srednje, deloma pa zelo slabo. Oves je boljši. Repica, krompir in repa obetajo mnogo piidelka. Na Gališkera je rž slaba, v Bukovini srednja. Pšenica nekoliko več plenje. Ječmena dobivajo malo, ovsa nekoliko več. Koruza je povsod lepa. Krompirja bo malo, sadja pa nič. V Spod. Avstriji imajo^pii rži srednjo žetev, v Gornj. Avstriji dobro. Na Stajerskem rž sploh slabo plenje, paenica pa le nakoliko bolje. Ječmen in ovea sta različno zdatna; krompir, zelje in repa dobro uapreduje. Tudi vinogradi še v obče lepo kažejo, kder ni bilo toče. Na Kranjskem, v Gorici in Dalmaciji je žetev bila večjidel alaba. Med vsemi kronoviDami še najbolje kaže Hrvatska, kder so imeli splob dobro žetev. Tudi koniza dobro kaže; posebno polni so vinogradi ter obetajo izvrstno in zgodno branje ali trgatev. Večjidel slabo pa je na Ogerskem, po8ebno v Banatu in na Erdeljskem. Splob, žetev se je po našem cesarstvii izkazala veliko bolj slaba, kakor so se ljudje nadjali. Ker se enake novice poročajo tudi iz sosednib dežei: iz Ruske, Nemake, Švicarske, Laške, Francoske in Angleške, zato je pretečeni teden žitna ceua povsodi poskočila in kvišku šla. Angleako bo tujega zrnja po- trebovalo 65 milijonov centov, Laško 7, Nemčija 7, Švicarsko 5 in Francosko 3 milijone centov. Paenica je v Bukovini po 3 fl., v Varaždinu po 4 fl., v Gradcu po 4 fl. 11 kr., v Celovci po 4 fl. 12 kr., v Ljubljani po 4 fl. 70 kr., v Peati po 5 fl. 67 kr. in na Dunaji so 89 funtno plačevali že po 6 fl. 75 kr. cent. Sejmovi. 2. avgusta v Gomilcab, pri sv. Lenartu v Slov. goricab, v Prepoli. — 3. avg. pri sv. Stefanu v Rožni dolini. — 4. avg. pri st. Ilu pri Soštanji, na Svetih gorab. — 5. avg. v Kaniži, v Loki, v Trbovlji. — 8. avg. na Ptuji.