Stran 53. Obrtnija. Avstro-ruska trgovinska zveza. Čedalje razločneja postajajo znamenja, da se mej Avstrijo in Rusijo nekaj vrši, — nekaj, kar utegne postati velikanskega pomena za splošni evropski politični položaj. To, kar čedalje razločneje stopa na površje, utegne biti za vprvo trgovinska zveza mej našo državo in mogočno slovansko Rusijo. Kakor pa je že nekaj starega, da trgovinskim zvezam slede tudi politične zveze mej državami, tako se utegne v doglednem času izvršiti nekaj, kar smo še pred kakim letom smatrali le za skrite želje slovanske raje v monarhiji slavnih Habsburžanov . . . Danes pa to niso več skrite želje nas avstrijske slovanske raje, marveč je tudi trezno uverjenje onih krogov v državi, katerim je v prvi vrsti do ohranitve te starodavne Avstrije. Početkom meseca februvarja se poda avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v cesarski Petrograd na poset belega carja Nikolaja II. Prvi smoter tega potovanja je, da se nadvojvoda pokloni carju in se mu zahvali na imenovanju generalom ruske konjenice. Ali nedvomno so podlaga temu potovanju bodočega vladarja Avstrije še mnogo po-menljivejše stvari. Da je politično razmerje mej slovansko Avstrijo in slovansko Rusijo stopilo v povse drugo strujo, o tem dokazuje baš imenovanje našega prestolonaslednika generalom ruske konjenice po carju samem. Nadvojvoda Franc Ferdinand se bode — tako je določeno v prvotnem načrtu — mudil v bližini carja štiri dni. V tem času se bode izvršilo marsikaj. Ruski car bode o tej priliki iz ust najodličnejšega avstrijskega gosta — torej iz najverojetnejšega vira — lahko izvedel, kako se godi narodom v Avstriji. Car bode izvedel o usodah, ki jih morajo trpeti avstrijski Slovani pod neusmiljenim jarmom berolinske politike in bode izvedel, — kam stremi politika pravih avstrijskih patrijotov, kam pa ona izdajic, ki hočejo pogin in smrt Avstriji in njenim slovanskim narodom. Temu potovanju bode — tako se nadejamo — neposredno sledila objava avstro-ruske trgovinske zveze, katera mora prinesti blagoslove avstrijskim narodom. Kako hudo je užaljena tudi Rusija, ta velika dobrotnica Nemčije in bivša zaščiteljica nemške trgovine in industrije, po tarifnem načrtu berolinske vlade glede carine na izdelke in pridelke nenemških držav, — to smo že poročali. To žaljenje. prizadejano jej po samopašnih nemških veleposestnikih, ne bode nikdar pozabljeno, tudi ako bi Nemčija hotela kreniti drugo pot. To, kar so izzvali merodajni pruski kmetje za svojo državo in njene industrijalce, hoteč varovati le svoje žito, repo in korenje, to bode nosila Nemčija težje, kakor si misliti zamore. Prva posledica tega razstanka mej Nemčijo in Rusijo mora biti, da bode plodoviti ruski trg zaprt izdelkom pruske trgovine in industrije, trg, kateri je donašal pruskim špekulantom milijarde dobička. In tako je prav! Rusija se je konečno naveličala nesramnega pruskega ifcmozgavanja svojih narodov, ki so se jej začeli smiliti Rusija pa je odprla oči tudi na neko drugo stran. Merodajni ruski krogi so spoznali v pruski trgovinski politiki namen, odriniti od ruskega trga vse druge države in narode, zlasti pa daleč proč držati slovanske narode v Avstriji. Dobro vedoč, da bi se ti narodi baš najbolje gospodarski okrepili, ako bi se jim dalo priliko, razviti svojo obrt in industrijo, a za izdelke iste odprlo bogati vir ruskih odjemalcev — to vedoč, je nemška politika znala preprečiti ugodne trgovinske odnošaje mej Avstrijo in Rusijo ter sama zasesti ruski trg pod najugodnejimi carinskimi razmerami. Kajti namen Prusov je bil in je, avstrijske Slovane gospodarski popolnoma oslabiti, potem pa se tem lože polastiti njihovih zemlja. In ko bi avstrijski Slovani, ta najzvesteji in državo ohranjujoči faktor v Avstriji propadli, ko bi padla ta močna zaslomba, potem bi tudi Avstrija padla kot zaklana žrtev v žrelo pruskih krvnikov. Vse to so dobro poznali gori v Petrogradu in kot pravim slovanskim narodnim politikom so se začeli smiliti avstrijski slovanski narodi, katerim je pruski rabelj pripravil jednako usodo, kakoršno je nameraval z Rusijo samo. Do tu in ne dalje! so rekli konečno ruski krogi, — konec mora biti takemu nečloveškemu počenjanju! In konec temu se bliža, ako je Bog v nebesih! Ni nam treba posebej poudarjati, kolikega pomena za avstrijske narode utegne postati trgovinska zveza mej našo državo in Rusijo, ko se ta tudi uresniči. Ali pri tej priliki treba že tudi spregovoriti resno besedo do sorojakov in vseh slovanskih rodoljubov v Avstriji in to je konečni namen predležečih vrstic. Treba je zavedati se, da Rusija hoče v prvi vrsti pomagati narodom slovanske krvi v naši državi in Rusija želi, da se avstrijski Slovani tega tudi v popolnem obsegu zavedamo. Ta pomoč bode nam došla tem potom, da bode, glasom nove trgovinske pogodbe, omogočen uvoz avstrijskih izdelkov na ruski trg pod ugodnimi carinskimi pogoji, mogoče celo ugodnejimi, nego je bilo nasproti Nemčiji. Kar nam prej ni bilo mogoče, — mogoče bode poslej: naši industrijski izdelki bodo našli dobrega odjemalca in dobrega — plačnika na ruskem trgu. Ali zdaj smo pri točki: Kje pa je naša industrija? Kaj pa bomo izvažali v Rusijo mi — avstrijski Slovani, mi — Slovenci? Kje je naša industrija in v čem obstoji! Kaj izdelujemo, kar se da dobro prodati v Rusiji ? Mi moramo vender pograbiti ugodno priliko, ki nam jo nudi dobra Matuška! Mi moramo skrbeti, Stran 54. da nadomestimo Pruse na ruskem trgu. Rusija bode v Avstrijo pošiljala svojo dobro pšenico in s tem izpodrinila naše ogrske jude, mi pa moramo pošiljati v Rusijo svoje industrijske izdelke. To je jedro cele pogodbe. Ali pa, — ker nam nedostaje svoje industrije — hočemo li prepustiti, da nam pred nosom tržijo z Rusijo v Avstriji in celo na naših rodnih tleh naseljeni naši politični nasprotniki? Ali hočemo dopuščati, da ugodno priliko izkoristijo pri nas naseljeni tujci, mi pa glejmo z rokami v žepu, kako si oni polnijo žepe s težkimi ruskimi rublji in požirajmo redke sline? — Za Nemce, Italijane, Madjare in jude v Avstriji pač ni namenjena ugodnost nove avstro-ruske trgovinske pogodbe, marveč namenjena je nam, rodnim bratom Rasom, nam Slovanom, da se tem potom gmotno oporemo! Zaradi tega na noge! Pripravimo se zarana za ta ugodni preobrat! Naša domača industrija se začni razvijati in cvesti! Z bistrim razumom se vrzimo na delo za izvršitev te velikanske naloge in ko se to zgodi, potem smemo biti uverjeni, da bode rešena tudi naša narodna zadača!