Gospodarske stvari. Iz Zdol pri Kozjem. Letna kronika. Leto se nagiba h koncu. Samo nekaj tednov še in leto 1901 vzelo bo od nas za vedno slovo. Dobro je in koristno za vsakega gospodarja, ako se ozre ob koncu leta nekoliko nazaj in si v letno kroniko zapiše, koliko so mu obrodile njive, travniki, vinogradi in drugo. — Tako vam bodem, dragi bralci «Gospodarjevi» iz naše letošnje gospodarske kronike nekoliko poročal. Evo. Ozimna setev nam je prav lepo obrodila, posebno pšenica, ječmen, rž in oves, in tako so nam mlatiči, hvala Bogu, veliko namlatili drobnega zrnja. Slame je dovolj. Spomladanska setev, koruza, krompir, fižol in druga zelenjad je pač prav bogato obrodila, kar je največje veselje za našega ubogega kmeta trpina. Sena smo nakosili precej, otave pa silno malo, ker je vsled dolgega deževania mnogo sprhnelo, kar je za živinorejca silna izguba, ker bo primoran živino po slepi ceni prodati, ali pa stradati pustiti. Letna setev ajda, ta nam je zares obrodila stoterni sad, kakor še menda nobenkrat ne tako. Naš kmetič je vesel, da bode lahko večkrat po grlu spuščal zabelene ajdove žgance in gospodinje pekle ajdove parnike. Nadalje repe, korenja, zelja in runkelja je prav malo prirastlo, ker je pri sajenju nekoliko suša uničila. Sadja je bilo zelo malo, le nekoliko hrušek in jabolk; sliv pa popolnoma nič. Orehov in kostanja je bilo dovolj. Nastilja in drv smo dobili za celo dolgo zimo. LetoSnje leto je bilo hvala Bogu srečno in nadepolno, ker Bog nas je obvaroval ledenega biča in drugih uim. To pa je gotovo pomagalo okrog nas streljanje proti toči. Želja naša je, da bi tudi naSa občina ustanovila nekaj strelnih postaj. — Ljubi Bog nam vse te v kaSči spravljene pridelke stoterno blagoslovi. — 0 vinski stari trti vam pač mo- ram z žalostnim srcem poročati, da jo je trtna uš letos po naših vinogradib skoraj popolnoma uničila in upostoSila; in tako pobrala ves up in nado našim vinogradnikom, ki so vedno mislili, da se še bode stara trta opomogla. Pa ves trud \e zastonj, stara trta je proč. Le tu in tam se je nekaj malega nabralo, komaj za božične in velikonočne praznike. Kar se pa tiče novih amerikanskih nasadov, ti pač dobro uspevajo. Nekateri vinogradniki, ki so prvi začeli regolati, so letos prav židane volje, njih trud je letos Bog posebno blagoslovil, ker nova trta jim je obilo obrodila. Prav pridno se je lani in letos rigolalo, posebno tisti, ki imajo veselje do nove trte. Pa veliko še jih je, ki dremljejo, misleč da bode trta začela sama rasti, pa stem se silno varajo. Pregovor pravi: pomagajte si sami in Bog vatn bode pomagal. Na noge naši vinorejci in pridno primite za lopato in kramp in hajd vinograd regult, ker zdaj ie za to delo najpripravniši čas, druge pomoči vam zdaj ni za nekdaj vaSe lepe Zdolske gorice. Naš trud bode liubi Bog v kratkem gotovo poplačal z zlatim grozdjem in z rujnim vincem. Bodite prepričani, da bodo zopet v kratkem po vaših hramcih polni sodi zlatega vinca in se zopet oglasila vesela pesem: Konjički škrbljaio, — Ker vozjo težko; — Ia vince peljajo, — Je močno, sladko. Zdolski. Eako pišejo češki kmetje. Češki narod ima veliko kmetijskih šol, zato so tudi češki kmetje v svoji stroki visoko izobraženi. V svojih listih pišejo kakor učeni ljudje o najvažnejših vprašanjih svojega stanu. Dasi nam je dopisovanje iz kmetskih krogov zelo drago in dasi je naš list v zadnjem času sestavljen skoro sarno iz dopisov, ki so potekli iz kmetskega peresa, vendar moramo priznati, da je še vedno velik razloček med dopisovanjem češkega in slovenskega kmeta. ČeSki kmet govori kakor strokovnjak o svojem stanu, njegovo oko ima natančen pregled čez svoje gospodarsko stanje. Da naši kmetje razvidijo, kako dopisujejo češki kmetje in da jih posnemajo, prinašamo v naslednjem prestavo dopisa iz lista >Selske hlasy«, ki se glasi: »Hvaljen bodi J. Kr.! Gospod urednik! naznaniti vam hočem, kako vabijo vsi nas kmete (poljedelee) na to prisiljeno zavarovanje. Poslali so nam tudi listine, da bi jih podpisali in ti, ki se s tem pečajo, obljubljajo, da plača vse (to) prispevke veleposfestvo in država. Ti ljudje mislijo, da je država svinska pečenka, v katero se zasadi le vilice in nož in dobro je. Zaiibože! da se od nas malih posestnine more nikdar nikdo oglasiti, ker v zakono- dajnih zborih ni prostora za nas. Ko bi revni ratar mogel povzdigniti svoj glas proti svojim neprijateliem ter vprašati: vsled kake pravice ne plačajo največji bogatini v primeri z nami skoraj nič in zakaj mora kmet nositi breme za vse, resnično! oni bi potem drugače ravnali.. Jaz n. pr. moram letos živiti štiri otroke in ženo, a nimam čistega dohodka niti 100 gld. od svojega posestva. 11 oralov zemlje obdeljujem, a pridelal sem letos 14 kop rži, 16 kop pšenice, 17 kop ovsa, 3 ječmena in 5 graholjke. Kopa pSenice ni dala niti pol vagana, tako da imam 7 vaganov pšenice. S čim toraj naj plačam davek, s čim se naj živim, s čim se naj cela rodbina oblači ? A moj sosed je v tem še na slabšem! Ta mora koj v spomladi na Avstrijsko s svojo hčerko, da si kaj prisluži ter ostane tam do žetve. Meseca vinotoka je moral zopet s svojo ženo oditi, svoje gospodarstvo pa je ostavil desetletnemu dečku in 70 letni starki. Kadar se vrne domov, ne bo vedel, kam bi teh par krvavo zasluženih grošev dal, za dačo, obleko ali za živež. Seveda (se) živi pri nas na Slovaškem Ijudstvo tudi od koruze, ker je najcenejša. Tako se godi na slovaškem v Ostrogu nam siroinašnim kmetom brez vsakega upanja na boljše čase. Povsod, kjer se gre za krneta, je vse proti njemu. Potrebščine so vedno večje, dočim je vse, kar mi prodavamo, vedno eeneje. Zakaj se ne podraži to, kar poljedelec prodaja, a gospoda uživa? Cemu ne stane eno jajce 10 vin., ena kura 2 K in gos 5 K? S kakim veseljem bi se napolnilo srce uboge kmetice, ko bi slišala, da bode mogla svojira otrokom zopet kaj omisiiti (preskrbeti), ko bi prodala sirota kuretino draže, katero sedaj skoraj zastonj odda! Kmet iz Suchova. Boj zoper pijančevanje na Rnskem. Dobro urejen in premišljen boj ruske vlade zoper pijančevanje je dosegel že toliko uspeha, da se ie število pijancev na Ruskem zelo zmanjšalo, tako, da je splošna statistika lansko leto v tem oziru postavila Rusijo na poslednje mesto. Na Ruskem pijanega človeka, ki ga zasačijo na ulici, zaprejo, postavijo pred policijo in zdravniško pregledajo. Kadar se naspi, sestavi se ž njim zapisnik; potem ga pošljejo domov, ali policija celo stvar naznani sodniji, katera navadno pijanea obsodi k denarni kazni. Največji piianci na Ruskem so pa Nemci, katerim ruska »vodka« sploh diši.