Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE POVODOM 14. OKTOBRA- praznika opštine Kruševac 14. oktobra 1944. — pre 22 go-dine — bio je oslobodjen Kruševac, grad u srcu pitome Zupe, srednjevekovna prestonica čara Lazara i centar otpora u toku na-rodnooslobodilačkog rata, grad na području borbenog, partizan-skog i nikad pokorenog Jastrep-ca. To je grad koji se poput svih naših gradova razvija i širi iz dana u dan te kroz to menja svoj lik. Iz staroga izrasta novo, a kroz tu rast menjaju se i ljudi — njegovi žitelji, menja se njihov način mišljenja i navike — sve to prerasta u kvalitativno nove dimenzije,»što je još naročito značajno za razvoj naše socijali-stičke zajednice. pečat dale sportske i druge priredbe i manifestacije. Opet je oživela uspomena na dane borbe i patnji, teške ali slavne dane srpskog naroda u toku NQB, uspomena koja dopire od 1941. godine pa sve do 14. oktobra pre 22 godine, kada je na ulice grada došla sloboda. Taj je dan du-boko usečen u srca Stanovnika Kruševca kao mnogi drugi teški i slavni dani u čiju uspomenu postavljen je u centru Kruševc^ veličanstveni spomenik koji upo-zorava na predjeni trnoviti put i na to da je sloboda bila plačena ogromnim žrtvama. Jutro 14. oktobra, jasno i čisto, jutro koje je pre 22 godine na- Svake godine Kruševljani po-zdravljaju taj svoj praznik vr-stom priredaba. Ove godine — na 22. godišnjicu oslobodjenja grada — u tu njihovu svečanost uključili su se i pretstavnici na-šeg kolektiva iz Celja kao i oni iz pogona VI u Kruševcu. Doprinos bogatom programu grada — priredjivača dalo je i naše predu-zeče svečanim otvaranjem pogona VI. Pretstavnike našeg radnog kolektiva grad Kruševac primio je u predveče velikog praznika svojom pretprazničnom ustalasa-nom živahnošču kojoj su naročiti" javilo tom gradu novu, lepšu bu-dučnost, koja je danas u Kruševcu, kao i svim našim gradovima i predetima veoma vidljiva i oset-na. Odeven u praznično ruho Kruševac je u svečano j atmosferi pozdravio sve svoje goste, a pre svega nekadašnje borce juž-nomoravske brigade, oslobodioce svoga grada. Preko niza priredaba i dodira sa stanovnicima Kruševca i naši pretstavnici su kroz' oživljene uspomene proživeli i upoznali njihov trnoviti put u poluprošlom, a ipak stalno prisut-nom razdoblju, uz saznanje da sada i naš kolektiv konkretno sa-radjuje u daljoj izgradnji i razvoju njihovog grada. Svim stanovnicima Kruševca želimo i nadalje mnogo uspeha u njihovim kao i našim zajednič-kim naporima za boljp budučnost sviju nas i naše divne domovine Jugoslavije. Ob 14. oktobru-prazniku občine Kruševac 14. oktobra 1944 — pred 22. leti — je bil osvobojen Kruševac, mesto v srcu Zupe, srednjeveška prestolnica carja Lazarja in središče odpora v času narodnoosvobodilne borbe, mesto na področju borbenega, partizanskega in nikdar uklonjenega Jastreb-ca. To je mesto, ki se kot vsa naša mesta širi in razvija iz dneva v dan in spreminja svoj izgled. Iz starega raste novo, s to rastjo pa se spreminjajo tudi ljudje — njegovi prebivalci, spreminja se njihov način mišljenja in njihove navade, vse to pa prerašča v kvalitetno novo vsebino, ki je še posebej značilna za razvoj naše socialistične skupnosti. Vsako leto pozdravljajo prebivalci Kruševca svoj praznik z vrsto prireditev. Letos — ob 22-letnici osvoboditve, so se tej njihovi svečanosti pridružili tudi člani našega delovnega kolektiva iz Celja, pa tudi iz obrata 6 v Kruševcu. Prispevek bogatemu sporedu mesta — prireditelja je dalo tudi naše podjetje s svečano otvoritvijo obrata 6. Predstavnike našega kolektiva je mesto Kruševac sprejelo na predvečer-velikega praznika s svojo predpraznično vzvalovano živahnostjo, ki so ji še poseben poudarek dale športne in druge prireditve in manifestacije. Spet je oživel spomin na dneve borbe in trpljenja, na težke in slavne dni (Nadaljevanje na 2. strani) Povelja u ime živih U ime živih, mi danas odajemo postu: partizanima, komunistima, rodoljubima, NJIMA palim borcima i žrtvama nemačkih porobljivača i nacionalnih izdajnika, NJIMA borcima i tvorcima slobode, NJIMA uspravnim u patnji opstajanja, nepokornim pred šilom i osvajačem, postojanim u borenjima protiv svih nečoveštava, njima kovačima pravde, bratstva, ravnopravnosti, NJIMA odanicima istine, dobrote, ljubavi, NJIMA ženama koje su ginule za decu i život i RADNICIMA, seljacima, dacima koji za ostvarenje socijalizma, dostojanstvo naroda i čoveka dadoše sve. MI ŽIVI odajemo poštu: pamtimo njihova dela i njihovu smrt. PAMTIMO: glad i muke siromašnih, nemoč neravnopravnih, strah i neizvesnost slabih, patnje neslobodnih, poniženja# porobljenih. PAMTIMO sva oslobodilačka ratovanja i borenja naroda našeg, PAMTIMO podvige i bolove ljudske za dobro ljudi i naroda. PAMTIMO svaku kap krvi što je za ljudskiju budučnost kanula na zemlju našu. LJUDI I ŽENE, DEVOJKE I MLADIČI, deco našeg grada i sela naših, ZAVETUJMO SE: Život i sloboda jedno su ñama Sloboda i hleb isto su nama Hleb i ljubav isto su nama Ljubav i istina isto su nama Istina i pravda isto su nama Pravda i bratstvo isto su nama Socijalizam i budučnost jedno su nama Hočemo da pod našim nebom upravljamo društvom i sudbinom da postajemo bogati, čovečniji, srečniji da čovek čoveku bude drug i brat da nam svet bude veči, da nam znanja i lepote budu više da našotn zemljom hodaju slobodni, ponosni i smeli, neimari i stvaraoci, UPALITE vatre, prometejske i partizanske UGASITE vatre u Slobodištu, prometejske i partizanske vatre gore u nama. OBRATA 6 Med. .priredji v e ob 14. oktobru — prazniku Občino Kruševac— emo se .vključili tudi plani delovnega kolektiva EMO s svečano «tvoritvijo obrata 6.. Poleg članov našega kolektiva iz Kraševca in Celja so tej ^svečanosti pri- sostvovali družbeni in ¡politični delavci iz Kraševca ,iin Celja ter nekateri poslovni sodelavci. Uvodno besedo ob otvoritvi obrata 6 je povzel predsednik de-la-skega sveta .te delovne enote M ienkov.ič Mi-losav: Milenkovič Milosav: »... u ovom našem pogonu bratstva 1 jedinstva ...« Imam posebno zadovoljstvo što sam u položaju da u ime kolektiva ovog pogona i cele industrije EMO pozdravim sve goste prisut-»e otvaranju ovog pogona, pozdravljam goste — domačine iz Celja, goste iz drugih gradova i go de iz Kraševca. Otvaranje ovog pogona 8 pada na dan koji nosi ime slobode o-voga grada, ove komune i njenih preko sto hiljada Stanovnika. Ova mala svečanost u ovom našem pogonu bratstva — jedin-slva potvrda je jedinp ispravnog puta u integralnim procesima naše privrede, koji sve više dolaze do izražaja u procesu realizacije mera privredne reforme, stoga mogu sa ponosom da kažen da je ovaj pogon rezultat takve zdrave privredne politike, koja je jedi-no ispravna i koja več sada u našem kolektivu pokazuje zapa-žene rezultate, a sada dajuči reč Dgo Lojzetu, još jednom vas sr-dačno pozdravljam. Glavni direktor je nato v svojem gov.oru orisal ¡prizadevanja . in težnje -obeh kolektivov ter utemeljil vzroke za ¡integracijo s temi besedami: »Drugarice i drugovi, dozvolite mi, da povodom današ-njeg praznika 14. OKTOBRA pre svega srdačno čestitam svim gradjanima Kraševca. Raduje nas, da se u vašu današnju pro-slavu . uključujemo i mi, članovi kolektiva »EMO«, svečanim otva-ranjeiu Pogona 6 u Kraševcu. Ideja o proizvodnji presovanih, limenih kupačih kada prilikom prvih pregovora o saradnji sa . preduzečima »Veseiin Nikolič« iz Kraševca i »Ikarus« iz Zemuna nije bila više sasvim nova. Težnje u pogledu takvog načina sa-radnje, o kojoj danas govorimo kao o svršenoj činjenici, mogle su se uočavati več niz godina, a naročito su se intenzivno odrazile tokom prošle godine, pre po-čeika i u toku sprovodjenja pri- vredne reforme. U tom razdob-lju učinjeni su prvi razgovori, analize, i konačno, u prvom kvartalu ove godine i odgovarajuče odluke samoupravnih organa pre-duzeča »Veselm Nikolič, »EMO« i »Ikarus«. Tako su radnički saveti predu-zeča »Veselm Nikolič« i »EMO« u toku marta odnosno aprila ove godine svojim odlukama potvrdi-li spajanje emajlirnice u Kraševcu sa preduzečem EMO iz Celja. Time je stvoren šesti pogon pre-duzeča EMO, specializovan za proizvodnju limenih kupačih kada, u koji »EMO« prenosi svoju celokupnu proizvodnju tog proizvoda. Upravo u proizvodnji emajliranih kada naše preduzeče razpo-laže sa iskusivom dužim od 40 godina, a osim toga i vlastitom surovinom za emajliranje. Koncentracija proizvodnje u tom po- gonu istovremeno omogučuje i savremeniju tehnologiju emajliranja i veču ekonomičnost. Pu-nim korištenjem proizvodnih kapaciteta, koji želimo što pre po-stči, biče uglavnom obezbedje.no pokrivanje ukupnih tržnih potre- ba. Obzirom na pomenuta pre-mučstva smo uvereni, da su bile odluke organa upravljanja sva tri preduzeča osnovane i korisne za dalji razvoj te proizvodnje u Jugoslaviji. Odmah nakon pripajanja emajlirnice u sastav preduzeča »EMO« odlučeno je, da se u pogonu iz-vrše najneophodnije rekonstrukcije, sa ciljem, da proizvodnja krene u najkračem raku. Izvršeni su radovi usposobljavanja več postoječih postrojenja kao i nova investiciona ulaganja (da spomenem samo podizanje kotlovnice, uredjenje radnih prosto- OB PRAZNIKU KRUŠEVCA (Nadaljevanje s 1. strani) srbskega naroda v času NOB, spomini ki sežejo od leta 1941. pa vse do 14. oktobra pred 22. leti, ko je tudi na ulice tega mesta prišla svoboda. Ta dan je vklesan v srcih prebivalcev Kraševca, kot mnogi drugi težki in slavni dnevi Kruševca v veličastnem spomeniku, ki opozarja v središču mesta na prehojeno trnjevo pot in na to, da je bila svoboda priborjena z ogromnimi žrtvami. Jutro 14. oktobra, jasno in čisto, jutro, ki je pred 22. leti temu mestu ožje Srbije nakazalo novo in lepšo prihodnost, ki pa je danes za Kruševac, kot tudi za vsa naša mesta in kraje, že zelo vid- na iri občutna. Odet v svečano ogrinjalo s svečanim ozračjem je Kruševac pozdravil vse svoje goste, predvsem pa ftekdanje borce južnomoravske brigade, osvoboditelje tega srbskega mesteca. Preko vrste prireditev in stikov s prebivalci Kruševca so tudi naši predstavniki skozi oživljene spomine spremljali in spoznali njihovo trnovo in težko pot v polpreteklem, vendar stalno pričujočem obdobju z zavestjo, da sedaj tudi naš kolektiv konkretno sodeluje v izgradnji njihovega mesta. Želimo prebivalcem tega bratskega mesta še nadalje obilo uspeha pri njihovih kot tudi naših skupnih naporih za boljšo prihodnost nas vseh, naše lepe domovine Jugoslavije. Svečana seja Občinske skupščine Kruševac. rija i uredjenje okoline), koja su doprinela podizanju proizvodnih i drugih radnih uslova, na kvalitativno viši nivo. U tom cilju utrošeno je dosad oko 100 milijona starih dinara. što hrže uključimo u proizvodnju sve razpoložljive kapacitete ovog pogona. Plan proizvodnje za na-rednu godinn predvidja več 60 hiljada komada kada kao i emajliranje nekih ostalih večih emaj- zdrave i solidne ekonomike. Svi učesnici dobijaju po nešto, a kroz to dobija naša zemlja u celini. Mi nikada u našoj poslovnoj po-litici nismo podržavali poslovna politiku uskih lokalnih tržišta, mi priznajemo i borimo se za jedin-stveno jugoslovansko tržište. Sa-radnja, koju danas proslavljamo, otpočela je 18. jula proizvodnjom u tišini i gotovo bez ikakvog publiciteta, a danas nepuna tri meseca razpolažemo sa rezultatima, koji nam pružaju dokaže, da su naše zajedničke odluke bile pra-vine i ekonomski opravdane. Naš se primer saradnje ističe kao pu-tokaz drugim preduzečima na njihovom putu ka ostvarenju medjurepubličke saradnje. Intert-zivnijem uključivanju naše zemlje u šire integracione procese, koji se danas uočavaju kako u Evropi tako i u čitavom svetu, mi se najlakše možemo prilagoditi našim medjusobnim povezi-vanjem. Kroz to postajemo čvr-šči, jači, tehnološko spremniji i privredno ekspanzivniji. Na taj način mi čemo postati sposobniji, da rešavamo i da rešimo probleme, sa kojima se borimo danas i koji nas još zadržavaju u našem dal jem rastu i razvoju. To isti-čem zbog toga, jer ni j e daieko dan, kada če se ovaj pogon, čije svečano otvaranje danas proslavljamo, uključiti i u proizvodnju za potrebe izvoza i tako doprine-ti rešavanju problema obezbedje-nja sirovinske osnove. Ističirči potrebu takve orientacije, ja ujedno apeliram na članove tog kolektiva, da daljnim podizanjem :: kvaliteta proizvodnje doprinesu 'u što skorijem ostvarenju tog cilja. ; Na kraju još jednom svim pri- ”'1 sutnim prenosim čestitke celo-kupnog kolektiva tvornice »EMO« iz Celja povodom Opštin-skog praznika grada Kruševca, a naročilo svim članovima našeg kolektiva u pogonu 6 povodom svečanog Otvaranja ovog pogona, sa zeljem, da u bttduče organizo-vanim i složnim radom postizava-ju još bolje rezultate.« Podpredsednik CDS je nato de-' jal: Drugarice i drugovi! Dozvolite mi, da vas u svoje ime i u ime centralnog radničkog savjeta našeg preduzeča najtopli-je pozdravim. Pri j e pola godine postignut bio je sporazum na os-novu uzajamno izražene želje Iz-medu preduzeča »Veselin Nikolič« i našeg preduzeča, da se priključi pogon emajlirnica našem preduzeču. U nameri, da ovaj ob-jekat opet koristno služi u proizvodne svrhe, usposobili smo ga i sa vašom saradnjom za proizvodnju kupačih kada i drugih ar-tikala. (Nadaljevanje na 4. strani) Glavni direktor Lojze ligo ».. su naše zajedničke odluke bile pravilne...« Danas je j edini istinski problem u proizvodnji tog pogona taj, da neprekidna proizvodnja ovisi od svakog pojedinog člena u lancu proizvodnih postrojenja te da zbog neznatnog zastoja na jednom nredjaju može doči do zastoja proizvodnje čitavog pogona. Stoga stalna prisutnost tog problema u tom visoko auto-matizovanom pogonu traži dobru organizovanu službu održavanja i remonta. U proizvodnju kupačih kada na principu izvlačevanja uključilo se i preduzeče »Ikarus« Zemun, te je upravo dogovor o kooperaciji sa tom tvornicom omogučio današnju saradnju u Kruševcu. »Ikarus« Zemun izradjuje za naše preduzeče kupače kade u siro-vom stanju, izvučene od jednog samog komada uz primenu naj-savremenije tehnologije, i ta sa-radnja zasniva se na osnovu du-goročnog ugovora. U pogonu broj 6 bilo je od 18. jula, kada su prve kade otišle kupcima, pa do danas izradjeno 9250 kada. Naš je zajednički za-datak, da u narednim godinama liranih proizvoda iz proizvodnog programa tvornice »EMO«, sve to u cilju optimalnog koriščenja proizvodnih kapaciteta kruševač-kog pogona. Tome cilju danas su upravljena sva naša nastojanja i čvrsto verujemo, da čemo ga za-jedniČkim snagama i naporima i realizovati. Neka podvučem da moramo napred predvidjene čiljeve u pogonu šest postiči uz realno ostva-rlvu ekonomiku, na ostvarenje toga cilja u največoj meri ovisi od članova kolektiva tog pogona. , Na snovu dosadašnjih rezultata probne proizvodnje možemo, što se tiče zalaganja i spremnosti članova kolektiva pogona 6, dati veoma dobru ocenil i realno oče-kujemo, da čemo tibudnče nz tak-vo zalaganje i saradnju postiči još bolje rezultate. Dozvolite mi, da oVom prili-kom sumarno ocenim ovu koope-raciju-integraciju i sa stanovišta medjurepubličke saradnje. Ne tvrdim, da je naš primer prvi slučaj takve saratlaje, ali želim ista-či, da je zasnovan na načelima Podpredsednik CDS otvarja obrat fl. Otvoritev obrata 6 'vama u upravljanje ovaj pogon i želim vama uspešan rad. Tom že-ljom i željama za vašu ličnu sre-ču i zadovoljstvo otvaram pogon (Nadaljevanje s 3. strani) Naša želja je, da se pogon što bolje razvija, što če biti od koristi ne samo za vas članove rad-me zajednice ovog pogona, več i za naše preduzeče i uopšte za društvenu zajednicu. Sa naše Strane obečavamo vama, da čemo vama stalno pružiti punu pomoč i podršku kod vašeg rada, da če biti naša suradnja tesna i u pravom smislu reči drugarska kao jednakopravnih članova istog kolektiva. U ime centralnog radničkog savjeta preduzeča time predaj er* VI. Potem je .prerezal virvioo in s tem simbolično odpri obrat 6. Delo v obratu je teklo nemoteno, prijetno je 'bilo obiskati delavce v obratu 6 pri njihovem delu, v svetlih, čistih in lepo urejenih prostorih. 15 svojim lepo urejenim okoljem obrat izstopa od okolice, nujno pa bo slej ko prej z nadstrešjem zavarovati emajlirane kadi, na katerih nastaja sedaj, ko so izpostavljene vremenskim neprildkam, znatna škoda. Gostje so si ogledali obrat 6 V Iužilnici... Jože Turnšek: DRUŽBENI PLAN SFRJ DO LETA 1970 Vedno večja rast življenjskega standarda in potreb naših občanov ob istočasnem razvoju turizma omogočajo, da se tudi gostinstvo vsè bolj in bolj razvija. Razvoj gostinstva bo usmerjen predvsem na intenzivnejše koriščenje in hitrejšo modernizacijo obstoječih zmogljivosti s poudarkom na izboljšanju gostinskih uslug — torej v izgradnjo ležišč in drugih kapacitet, zaradi hitrejšega razvoja turizma in v izgradnjo gostinskih kapacitet za nudenje nslug prehrane prebivalcem v sodobnih tipih restavracij (samopostrežbah, exprès in snack-barih). Dalje na formiranje velikih sodobno organiziranih delovnih organizacij, ki bodo sposobne samostojno opravljati - razširjeno reprodukcijo, da bodo tako prispevale k razvojnim možnostim turizma, pa tudi na dvig strokovne usposobljenosti zaposlenih in na usposabljanje novih strokovnih delavcev za boljše opravljanje uslug in uspešno vodenje gostinskih podjetij. OBRTNIŠTVO S hitrejšim razvojem obrti bo povečana proizvodnja do leta 1970 za dvakrat v primerjavi z lanskim letom, še večji porast pa bo imela uslužna obrt. Nekatere veje obrti se bodo razvile v republikah in občinah različno po potrebah proizvodnje družbenih služb in občanov na tem področju. Uslužnostna obrt bo posebno razvijala zmogljivost za tehnične usluge in za vzdrževanje stanovanjskega fonda, zlasti pa za opravljanje avtoremontnih uslug. V letu 1970 bo na voljo najmanj trikrat več zmogljivosti za vzdrževanje in popravila motornih vozil. Pravtako bo razvoj turizma zahteval večje vključevanje obrti za zadovoljitev raznovrstnih potreb turistov. V naslednjem obdobju bodo ustvarjeni pogoji za hitrejši in vsestranski razvoj domače obrti s težiščem na proizvodnji uslug, namenjenih turizmu in izvozu. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V preteklem obdobju se je okrepila materialna baza stanovanjskega gospodarstva, tako da smo že povečali skupno število stanovanj v letih 1956—1964 za okoli 650.000 stanovanj ali, za 17 odstotkov. Število zgrajenih stanovanj je višje od 2,1 stanovanja na tisoč prebivalcev' v letu 1956 na 6,3 stanovanj na tisoč prebivalcev v letu 1964. Toda kljub vsem tem uspehom je izgradnja stanovanj zaostala za potrebami ljudi, sistem financiranja in družbeni odnosi v tej dejavnosti niso več ustrezali vsem nastalim spremembam v celotnem gospodarstvu. Najemnine sploh niso omogočale vzdrževanja stanovanjskega fonda, niti so vzpodbujale občane in gospodarske organizacije k večji udeležbi v stanovanjski izgradnji. Zaradi neekonomskih najemnin so nastajale v tej dejavnosti velike, razlike med državljani v pogojih reševanja njihovih stanovanjskih problemov. Število stanovanj, zgrajenih v družbenemu sektorju stalno pada že zadnjih n ¿kaj let, čeprav so se sredstva za stanovanjsko izgradnjo nenehno povečevala— s spremembami v sistemu te dejavnosti so se ustvarili osnovni predpogoji za učinkovit razvoj stanovanjskega gospodarstva. To se v naj večji meri opazi v formiranju ekonomskih najemnin,'prenosom sredstev stanovanjskega prispevka na delovne organizacije, ustanovitvi organiza- g»..............................♦♦♦♦+««♦♦♦« štev. Videli smo avtomobile, ki se upravljajo brez rok, invalidski vozički, s katerim se premagujejo tudi' stopnice. Razstavljena je bila pisarniška oprema in druge potrebščine za posamezno vrsto prizadetih, ki delajo v strokovno administrativnih službah. Italijanski razstavljalci so pokazali protezo, ki se premika pod vplivom električnih potencialov, ki jih imamo v mišičevju. Prav impresionirala sta vse obiskovalce dva invalida, po rodu Angleža. Oba sta težko fizično in duševno prizadeta. Od rojstva sta pohabljena, tako da rok ne moreta uporabljati. Od čutil imata zdrav samo vid, sta gluha in nema. Tudi noge so toliko paralizirane, da jih za hojo ne moreta uporabiti, koristita pa jih za upravljanje več elektronskih naprav, ki jih imata v svoji sobi. S pedali, ki jih ima montirane na vozičku, se prizadeti lahko poslu-ži več dobrin, kot je koriščenje radia, televizije in drugih naprav. Največji dosežek pa sta dosegla pri pisanju na pisalni stroj. Eden piše s pomočjo pedal na nogi, drugi pa s pihanjem v posebno cevko. Pišeta še kar hitro in prvo pismo, ki ga je napisal eden od njih pri svojih trinajstih letih, je bilo namenjeno materi. Mnogo je bilo prikazanih filmov, ki so prikazovali delo prizadetih v industriji. Udeleženci 10. svetovnega kongresa za rehabilitacijo prizadetih, smo imeli priliko videti razstavo tehničnih pripomočkov rehabili-tirancem, ki jim omogočajo kar najbolj prilagojeno in uspešno življenje. Razstavljale so skoraj vse > države, članice združenja. Najobsežnejši razstavni prostor pa je imela Zvezna republika Nemčija. Razstavljala je več stružnic, na katerih so delali slepi delavci. Mnogo zanimanja je zbudila tudi naprava Servox- Pripomoček nemim za govorjenje Sprechhilfe. Naprava izgleda kot mala žepna baterija, katero kandidat, ki ima okvaro na sapniku, pritisne na grlo in premika ustnice, kot to običajno delajo gluhonemi. Naprava proizvaja kovinski glas, cenejši aparati v enem barvnem tonu, dražji v dveh. Tako je nemi osebi omogočeno, da dela v poklicu, kjer je treba tudi govoriti. Mnogo razstavnih predmetov je imela industrija prevoznih sred- V četrtek, dne 10. novembra ob 16.30 bo v dvorani CDS REDNA LETNA KONFERENCA ZK Z uporabo aparata nemi lahko govori... Za zaključek še kratko razmislimo o paradoksih, v katerih živimo. Nedaleč od dvorane, kjer je bil kongres smo srečali invalida (verjetno iz II. svetovne vojne), ki je prosjačil, nad njim pa so na nebu brzeli nadzvočni lovci in požirali s svojo brzino ogromna denarna sredstva, daleč večja kot pa stanejo najdražje naprave na razstavnem prostoru. En atomski naboj, ki bi ga spustil lovec, bi povzročil poleg ne-broj mrtvih še na stotine prizadetih. Kdaj bo človeštvo spoznalo, da tehnika nudi neverjetne možnosti tudi tistemu, ki se rodi ali postane ob delu fizično ali duševno prizadet, da ga vrne nazaj v življenje, ne pa da z njo množično ubijamo. Berginc Franc Neverjetne možnosti, ki jih odkriva tehnika za prizadetega človeka cij za gospodarjenje s stanovanjskim fondom in vključevanju stanovanjske izgradnje kreditiranju preko bank. S tem so ustvarjeni osnovni sistemski predpogoji za prehod na masovno industrijsko proizvodnjo stanovanj za tržišče. Pomembno vlogo pri financiranju stanovanjskega fonda bodo imele delovne organizacije s sredstvi iz stanovanjskega prispevka in odvajanju iz skladov skupne porabe, tako da bo njihova udeležba v skupnih sredstvih za stanovanjsko izgradnjo dobra polovica v povprečju vse države. Iz najemnin bodo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskim fondom formirale sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo. V naslednjih 5. letih bi delavci lahko odvojili okoli 3 odstotke od skupne mase osebnih dohodkov za udeležbo pri nakupih stanovanj s tem, da hi bil ta odstotek v letu 1970 nekoliko višji. Obseg oddvojitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo bo različen po posameznih mestih, odvisen od skupne moči delavcev in funkcioniranja novega sistema finan- ciranja. Z urejenim bančnim kreditiranjem predvidevamo, da bi bila udeležba kupcev v financiranju stanovanj okoli 60 odstotkov, bančni krediti okoli 40 od-odstotkov — to je jasno povprečno razmerje za vso državo, ki bo prav tako različno na posameznih področjih. Delovne organizacije morajo izdelati programe za rešitev stanovanjskih problemov delavcev in na osnovi tega formirati mehanizem in kriterije za financiranje, da bodo tudi stimulirali osebno vlaganje v nakupe stanovanj. Takšni programi bodo osnova za dolgoročno poslovno sodelovanje med bankami za gospodardarje-nje s stanovanjskim fondom. Predvidevamo, da bi v naslednjih 5 letih zgradili več kot ,700 tisoč stanovanj, to je 15 odstotkov več kot je sedanje število stanovanj v vsej državi. V večjih mestih in industrijskih centrih bomo zgradili blizu 300 tisoč stanovanj, nujno pa bo treba izboljšati tudi vzdrževanje stanovanj. Občini morajo na podlagi pro- gramov delovnih organizacij v sodelovanju z njimi in z bankami detajlirati programe razvoja stanovanjske izgradnje, ki bodo baza za planiranje in pravočasno ustvarjanje splošnih urbanističnih in komunalnih predpogojev za uspešen razvoj stanovanjskega gospodarstva. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V preteklem obdobju je bila znatno razširjena materialna baza komunalnih dejavnosti in uslug. Med leti 1956 in 1964 poleg velikih investicij komunalne dejavnosti niso bile vsklajene s potrebami zaradi hitrega razvoja mest in naseUj. V bodoče morajo biti komunalne gospodarske organizacije usposobljene za sodobno poslovanje z boljšo organizacijo in koriščenjem kapacitet. Da bi to dosegli, bo treba izboljšati razmerje med investicijami v komunalne fonde in investicijami v stanovanja. V preteklem obdobju je bilo razmerje investicij v stanovanja in fonde komunale 80:20. V naslednjem obdob- v ju pa naj se to razmerje postopno popravi na 70:30, da bi tako zagotovili potrebno komunalno izgradnjo za povečano stanovanjsko izgradnjo, pa tudi za izboljšanje komunalnega standarda. Zelo pomembna vloga pri razvoju komunalnih dejavnosti je poverjena občinam, zato bo potrebno z republiškimi plani in merami ustvariti takšne pogoje, da bodo zagotovljeni dolgoročni pogoji kreditiranja komunalnih dejavnosti. Da bi lahko to dosegli, bo treba nameniti poleg prispevka za koriščenje mestnega zemljišča in nadomestila za odstopanje'tega zemljišča še hišnino in del sredstev cestnih fondov kot tudi vodnega prispevka. Tako bi opustili način budžetiranja in postavili komunalno gospodarstvo na ekonomske osnove, zlasti kar zadeva vodovod, kanalizacijo in urejevanje zemljišč. frojusuilt : v naš list ^¡fiheo 6 Ivpt .Brenčič: V mesecu novembru bo CDS razpravljal o predlogu in potrditvi, družhženega plana podjetja za leto 1967, ki predvideva sorazmerno večjo prolzyt>dnjb vt yseh obratih našega podjetja v primerjavi z do-Sežerimi rezultati v letul965 in pričakovano proizvodnjo y letu 1966. Ker bo leto. 19^7 prineslo pove dalekosežne ukrepe na področju nadaljnje stabilizacije našega družbenega gospodarstva, ki bodo zahtevali v poslovanju slpiserije gospo darske ofgagizacije vlaganje dodatnih naporov v smeri Kvalitetnejšega gospodarjenja, je na mestu, da sc sleherni član kolektiva spozna.s pogoji ekonomske politike v prihodnjem letu. Poznavanje teh pogojev pa naj hkrati, omogoči našimi samoupravi jalcem, da aktivno posežejo v razpravo o družbenem plan: našega podjetja za leto 1967. ,1967, leto mirnejših gospodarskih potekov ob daljnjem zaostrovanju pogojev gospodarjenja, ki bodo navajali delovne kolektive v kvalitetnejše .odločanje in odgovornejše gospodarjenje na njim lastnih, toriščih dela. Zaradi relativne omejeupsii domačega trga — kot posledice kreditnih restrikcij — se bodo gospodarske organizacije morale še močneje vključevati v izvoz, da bi si osigurale plasman planiranega obsega proizvodnje in s tem ustvarile pričakovani dohodek ter sklade, ki so nujno potrebni sleherni gospodarski organizaciji v pogojih odprtega in zdravega gospodarstva. Pozitivni rezultati gospodarjenja ter povečanje akumulacije v delovnih organizacijah naj omogočijo, da podjetja sama postopoma v prihodnjih letih odpirajo nova delovna mesta, na katera bo mogoče zaposliti relativno presežno delovno silo, ki v zadnjih letih odhaja na delo v tujino. Premik v smeri postopne absorbcije rezervne delovne sile pa naj spremlja bolj ekonomično koriščenje ne samo nove delovne sile, ampak predvsem tudi vseh že zaposlenih delavcev. Do daljnjih kvalitetnejših sprememb v razvoju pa bi prišlo tudi na področju produktivnosti dela, ki naj bo osrednje merilo sleherni gospodarski organizaciji za rast osebnih dohodkov, odnosno merilo za postopno rast celokupne osebne potrošnje v celotnem družbenem proizvodu naše skupnosti. Hitra rast produktivnosti dela ob drugih racionalnih oblikah gospodarjenja naj omogoči prav tako znižanje proizvodnih stroškov, boljšo konkurenčno sposobnost samih delovnih, kolektivov, rast skladov podjetja, ki so osnoya nujno potrebne modernizacije proizvodnje in končno tudi. osnova za intenzivnejše znanstveno delo, vse pa ob uvajanju sodobne organizacije dela. Racionalnejše gospodarjenje pa . predpostavlja seveda tudi intenzivnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev, ne samo osnovnih, ampak v bodoče še tudi predvsem, obratnih sredstev. In prav na tem področju čakajo večino Os iovne karakteristike ekonomike politike in s tem pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu predstavljajo: stabilizacija gospodarskih gibanj, omejevanje kreditne ekspanzije in s tem bprba za dal jn j e urav-spvešenje blagovnih in kupnih fondov, razvoj osebne potrošnje v skladu s produktivnostjo dela in večanjem narodnega dohodka. S temi gibanji pa je treba doseči pozicijo odprtega gospodarstva, kar pomeni, da bodo v bodoče še bolj prišli do izraza, uspehi in neuspehi samih gospodarskih organizacij. V okviru takih pogojev eko-Eomske politike bodo morale gospodarske organizacije vsklaje-vati svoje proizvodne cilje v tretjem letu gospodarske reforme, kar pomeni daljnje jačanje naporov v smeri intenzivnejšega gospodarjenja zaradi doseganja boljših rezultatov dela. Predvsem je treba pričakovati, da se bo obseg proizvodnje v prihodnjem letu počasneje povečeval, Kot smo bili vajeni v letih pred 1965. Obseg zaposlenosti bo v vseh vejah gospodarstva samo neznatno večji (za 1,5 do 2%), medtem ko je scenjen porast' proizvodnje v povprečju za' f do'Xj0"!v vsfeh gospodarskih panogah, v industriji pa za 7 do 8 %’. Tempo proizvodnje bo umirjajoče .deloval tudi v samih gospodarskih organizacijah, ki se bodo zato lahko v prihodnjem letu posvetile reševanju «mnogih zamotanih problemov gospodarjenja, ki jih narekuje okvir ekonomske politke SFRJ na področju kreditne ter monetarno-enrisijske politike — vse pa z enim samim ciljem — zagotoviti solidno stabilizacijsko osnovo, iz katere bi potem v naslednjih letih naše gospodarstvo lahko usmerilo na sorazmerno hitrejšo rast proizvodnje ter s tem tudi še hitrejšo rast narodnega dohodka brez bojazni pred nezaželenimi inflacijskimi bivanji, ki so v pre-teClošu'spremljala naš .gospodar-’ ski jrazvoj. Tak razvoj proizvod-^ nje in zaposlenosti za leto 1967 je tudi nakazan v dinamiki petletnega plana SFRJ! Po svoji vsebini pomeni leto delovnih kolektivov novi problemi, s katgfimi se bodo morali ubadati v prihodnjem letu. v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Rezultati deja bodo odvisni od uspešnega reševanja teh .problemov. Intenzivnejše- izkoriščanje osnovnih sredstev bo v pogojih povečanje amortizacije nujno potrebno, da bi se preprečilo povečanje proizvodnih stroškov. Pri današnjem hitrem razvoju tehni-| Izvršni odbor sindikata za uspešnejše delo pri doseganju planskih obveznosti* Izredna seja izvršnega odbora, ki je bila 25. t. m. je bila posvečena zaostajanju pri izvrševanju planskih nalog. Spričo dejstva, da ne dosegamo planskih obveznosti v zadnjih mesecih, posebno pa za mesec oktober, obstaja nevarnost, da pridemo v situacijo, ko bomo morali omejevati oziroma zmanjševati sklade podjetja ter s tem tudi osebne dohodke. Zmanjševanje skladov oziroma zmanjševanje osebnih dohodkov v situaciji ko imamo možnosti, da jih povečamo, bi bilo brez smisla in tudi nesprejemljivo, fclijub težavam, ki nastajajo z ozirom na nove predpise, ki nam bodo močno zmanjševali sredstva, s katerimi poslujemo. Nihče od članov kolektiva ne želi, da in prišli v tako Situacijo in zato moramo temu vprašanju posvetila veliko pozornost. Razprava na izvršnem odboru je načela vprašanje, ki zadeva naše delo in izvajanje dela na slehernem delovnem mestu. Tu gre predvsem za vprašanje discipline pri izvajanju dnevnih nalog, ki nikakor niso v skladu z našimi hotenji in možnostmi, da povečamo dohodek in s tem tudi osebne 'dohodke. Razprarva je pokazala, da je disciplina pri izvrševanju dnevnih nalog odvisna od vsakega posameznika in predvsem od discipline pri izvajanju nalog in to od oseb, ki so jim zaupane vodstvene funkcije. Danes se srečujemo z mnogimi težavami, za rešitev katerih morajo prav ti ljudje dati vse, da delo na slehernem delovnem mestu poteka nemoteno, in da je za delo vse potrebno preskrbljeno. Mnogokrat ugotavljamo, da je di- DOBRA ORGANIZACIJA VODI K NAPREDKU V ponedeljek smo imeli predavanje o pomenu organizacije in njeni znanstveni uporabi v podjetju. Predaval je inž. Sergej &kievicky. V skopo odmerjenem času smo na predavanju slišali, da dobra organizacija omogoča boljše gospodarjenje. Center vsega dogajanja pa je človek. Zato igre organizacija dobro takrat, če in videli smo dober prikaz, kaj je potrebno, da ekonomska enota lahko samostojno gospodari kot del podjetja in pri tem gre bolje podjetju kot celoti in ekonomski enoti. Vsaka organizacija tega ne .omogoča. Šele, če je večina ljudi tako mobilizirana ali zainteresirana, da pomeni njihov delovni uspeh tudi večji uspeh Sergej Skalicky med predavanjem omogoča večjo uveljavitev vsakega posameznika, če vodi k boljšim človeškim odnosom. Organizacija ni stvar nekaterih ljudi, ampak/naloga vseh. Šele, če so ysi členi v verigi kvalitetno boljši, je veriga tudi več viredna. V drugem delu predavanja je bilo govora o organizaciji podjetja po ekonomskih enotah. Slišali enote, pomaga to k večjemu uspehu celotnega podjetja. Takrat pa res lahko govorimo o dobri organizaciji. To je zahtevna naloga, vendar je vredna največjega truda, ker vodi k bogatejšemu standardu in bolj humanim odnosom. Tone Ivanič sciplina pri delu slaba, da mnogi zamujajo, da nekateri zapuščajo delovna mesta, da se ljudje shajajo po skritih kotih in hodnikih, da predčasno odhajajo z dela itd., itd. Vse te ugotovitve držijo, vendar ugotavljanje vzrokov tega pojava privede do osnovne ugotovitve, da nihče ne bi mogel zapustiti svojega delovnega mesta niti v administraciji, režijskem delu ali proizvodnji, če ¡bi vsak na svojem delovnem mestu imel zadosti dela, ki bi ga moral opravljati. Delo zahteva od 'človeka, da se drži reda in discipline, če ga hoče uspešno opraviti. Pomanjkanje dela in 'pomanjkanje kontrole nad izvršenim delom daje možnost, da posamezniki odhajajo iz svojega delovnega mesta, se zbirajo po hodnikih in skrivnih kotih, da jim tako delovni čas mine med pogovorom. Proti temu ne pomagajo ustmena in še manj pismena opozorila, pa tudi ne pomanjkljivi in prepočasni ukrepi disciplinskih komisij, ker nekatere disciplinske komisije niti same niso disciplinirane in celo na ohravnave ne prihajajo. Zahteva, da se neko delo opravi, ,pa je odvisna od znanja in sposobnosti ter zavesti izvrševalca in predvsem od odgovorne osebe, ki je zadolžena, da delo vodi, da ga organizira in, da omogoči vse potrebno za izvršitev dela. Pri tem pa je važno, da lastno delo kot delo podrejenih kontroliramo to, da z Izvrševalcem dela sodelujemo to mu pomagamo, da čim uspešnejše opravi svojo nalogo. Na ta način bi vsi opravljali koristno delo to nam ne bi bilo težko izvršiti postavljenih nalog to prebroditi te-žav. Razprava pa je še pokazala, da je za izvrševanje posameznih del potrebno večje sodelovanje med posameznimi sektorji, službami, obrati in skupinami. To je po- -¡trebno, ker je izvrševanje dela na posameznem delovnem mestu odvisno od dela na drugem delovnem mestu in lahko ugotovimo, da to velja tudi za posamezne skupine, oddelke, delavnice, obrate, službe in sektorje. Če hočemo neko delo uspešno nadaljevati to pravočasno dokončati, moramo razvijati medsebojno sodelovanje in doseči maksimalno stopnjo osebne odgovornosti. Člana izvršnega odbora še prav posebno opozarjajo, da je ustvaritev takšnega odnosa potrebna najprej pri osebah, ki so določene, da delo medsebojno vsklajujejo to dopolnjujejo. Ugotavljajo namreč, da se dogaja, da delo ni vsklajeno in organizacija dela ni povsod na višini, oziroma ije pomanjkljiva, na to pa se posamezniki ne ozirajo. Ravno- dušni so do vsega in pričakujejo, da to delo opravijo drugi. Poleg tega pa nastaja določeno malodušje pri tistih, ki svoje delo v redu opravljajo ali pa nimajo dela v dovoljoi količini. Člani 'izvršnega odbora so mnenja, da morajo sindikalni odbori posameznih sindikalnih podružnic s člani izvršnega odbora na svojem območju sklicati sestanke. Na teh sestankih naj po» drobno analizirajo sedanje stanje, ki nikakor ni zadovoljivo, ki bi bilo lahko mnogo boljše, če spremenimo disciplino- oziroma odgovornost in odnos do dela. Sedanje stanje, ki ogroža dohodek podjetja in osebni dohodek, pa vznemirja članstvo naše sindikalne organizacije. Da pa se to stanje izboljša, mora nanj vplivati sindikalna organizacija s svojim političnim delom. Zato morajo biti člani izvršnega odbora in člani sindikalnih odborov v •stalnem stiku z vsem članstvom sindikata, da lahko prikažejo stanje in skrajnost, v katero lahko pripelje ravnodušen odnos do dela ter, da lahko s svojim političnim delom prispevajo, da se to stanje popravi. Izvršni odbor je mnenja, da so člani našega kolektiva pripravi) e-nii, da se v celoti angažirajo za premostitev sedanjih težav. Enotno mnenje pa je, da moramo nujno povečati osebno odgovornost vsakega posameznika, iie glede na delo, ki ga opravlja, posebno pa osebno odgovornost oseb, ki so zadolžene za vodstvene funkcije oziroma organiziranje, vodenje, vsklajevanje ter nadzor nad kvaliteto in količino izvršenega dela. Pri tem pa ne hi smeli pozabiti na neposrednega izvrševalca, da 'z njim sodelujemo, mu pomagamo to ustvarimo zdravo medsebojno sodelovanje. . Franjo Panza Zimsko letovanje NA VOGLU TUDI LETOS Kakor lani, tako imamo tudi letos na voljo dve sobi v počitniškem domu Ingrada za zimsko letovanje. Dom bo odprt od 15. decembra do zadnjega aprila 1967. leta. Celodnevna oskrba bo po vsej verjetnosti veljala — kot lani — tudi letos 2.500 S-din, za letovanje na Voglu pa se lahko prijavite v oddelku za družbeni standard v sobi 5 najkasneje do 10. decembra letos. Oddelek za družbeni standard cj/toieo REZULTATI POSLOVANJA I. Problematika okrog planskih nalog v tekočem letu je -precej pestra in zapletena. V prvem tromesečju smo proizvodni plan presegali po količini in vrednosti, v prvem polletju to je od I. do VI., smo pa plan komulativ-no vrednostno dosegli 99 % in po teži 98%. V devetih mesecih torej I. do IX kumulativno pa po vrednosti in količini 99 %. V tretjem četrtletju še poleg kapacitet obratov v Celju, vključili nove kapacitete za proizvodnjo kopalnih kadi obrata VI v Kruševcu. Pri tem smo v Celju in v kruševcu na novo zaposlili nad 100 ljudi. Iz tega sledi, da produktivnost dela pada. Vzrok temu absolutnemu in relativnemu padanju najdemo delno v poletnih proizvodnih mesecih, ker je v proizvodnih obratih precejšnja vročina, zaradi dopusta in izvoznih nalog, ki so se koncentrirale v poletne mesece in imajo v proizvodnem asortimanu največ tehnološko kompliciranih izdelkov. Poleg tega je bilo pri izvoznih nalogah, treba ustvarjati neprimerno boljšo kvaliteto z raznimi prekomernimi nanosi, kot pa pri domači proizvodnji. To ne more biti absolutno opravičilo, ker vemo, da obstojajo proste tehnološke kapacitete, da bi plan vendarle dosegli in presegli, če bi se bila organizacijsko in tehnološko emajlirnica usposobila. Problem je torej v nedoseganju plana pri emajliranih izdelkih v EE 2. V drugih ekonomskih enotah se več ali manj dobro prebijamo. Ekonomska enota 2 je po svoji iinalni izdelavi najbolj obsežna in predstavlja ozko grlo za ekonomsko enoto 1 — surovinsko predelavo. Plan fakturirane prodaje se giblje v višini proizvodnje, le da smo izvozne planske naloge dosegli komaj 92 %. Torej smo 8 % pod planskimi nalogami v izvozu. Treba bo precej naporov, da bomo ta izpad nadoknadili. Za to razliko je tuzemska realizacija tudi večja. Zaloge gotovih izdelkov so se po vrednosti precej povečale, predvsem ker je vrednost nekaterih novih izdelkov v odnosu do starih višja. Plačana realizacija je bila v devetih mesecih od fakturirane kumulativno nižja za ca. 100 milijonov S-din. V tej višini predvidevamo, da bodo terjatve kupcev tudi ostale ob zaključnem računu. Kako izpolnjujemo planske naloge poslovnih stroškov in dohodkov? Za jasno razumevanje navajam strukturo planiranih in vkalkuliranih elementov ter indeks doseganja planskh nalog z . dovršeno proizvodnjo (fakturira-. na realizacija, s povečanimi zalogami gotovih izdelkov + povečana nedovršena proizvodnja, materialni stroški finalnih izdel-' Elementi Struktura fakt.^eak ^tr"^“raj INDEKS plaua povečane . --------- I.—IX./66 zaloge i._ix./66]2:1 3:1 1 2 3 4 5 1. PRODAJA 99,5 99,46 99,44 2. Drugi dohodki 0,5 0,54 0,56 3. CELOTNI DOHODEK 1+2 100,0 100,00 100,00 4. Porabljeni material 54,08 525,52 51,05 97 94 5. Izdatki za štor. drugih 1,79 1,64 8. Nabavni material + odpadki 2,97 3,04 7. Amortizacija 2,18 2,20 8. Investicijsko vzdrževanje 3,55 3,69 9. Str. za uvaj. n. p. + Inst. 1,36 1,40 10. Stroški reki. + udel. sej. 0,37 0,41 11. Izredni stroški 0,43 0,23 12. PORABLJ. SREDSTVA 4—11 66,73 65,13 63,34 98 95 13. NARODNI DOHODEK 4—22 33,27 34,87 36,66 105 110 14. Obresti od kreditov 0,81 0,70 15. Obr. od posl. sklada 0,99 1,28 16. Zavarovalne premije 0,14 0,23 17. Prispevek in član. zbor. 0,05 0,05 18. Vodni prispevek 0,39 0,48 19. Zvezni prometni davek 0,03 0,03 20. Str. izobražev. kadrov 0,57 0,45 21. Oseb. doh., ki bremeni mat. st. 1,24 1,39 22. Dodat, prisp. za soc. zav. 0,62 0,46 23. POSLOVNI STR. 12+14—22 71,57 70,22 68,27 98 95 24. DOHODEK PODJETJA 28,43 29,78 31,73 105 110 25. 5 % prisp. iz dohodka 0,10 . 0,35 26. OD bruto — bruto 26,37 26,28 100 27. Rezervni sklad 0,22 0,22 28. 2 % za Skopje 0,03 0,10 29. Neto skladi 1,72 4,75 247 30. PLAN DELOVNE SILE 100,00 96 96 kov in polizdelkov): po vrednosti v odnosu do dose- Pri tej strukturalni analizi, je ganja plana nižja. Ker pa abso- upoštevan celotni dohodek fakturirane realizacije s povečanimi zalogami nedovršene proizvodnje, medfaznih polizdelkov in gotovih izdelkov, tako da vse skupaj predstavlja v celoti dovršeno proizvodnjo I.—IX. tekočega leta. Stroški in dohodki v nedovršeni proizvodnji in terjatvah neplačane realizacije preteklega leta so izločeni. Korekcija je narejena pri fakturirani realizaciji za povečanje vrednostnih zalog finalnih izdelkov in poslovnih stroškov za razliko povečane nedovršene proizvodnje in delno polproizvodnje. Kajti primerjava uokvirjena na planirane stroške in kumulativno vkalkulirane stroške (I.—IX.), je samo tako realna. Seveda je to samo struktura poslovnih stroškov in dohodkov, ki nam kaže koliko dinarjev smo potrošili in ustvarili nove vrednosti na 100 celotnega dohodka (prometa). Proizvodni plan je bil dosežen, kakor smo prej videli, le 99 % po vrednosti in količini. Absolutno je to treba pri primerjavi razumeti, da je fakturirana realizacija povečana za zaloge, za 1 %, lutnih podatkov ne smemo objavljati, ne moremo bolj nazorno tega primera prikazati. Ce pogledamo prej navedeno strukturo po glavnih pozicijah in kategorijah stroškov ter dohodkov, ugotovimo, da: — je porabljeni material za proizvodnjo relativno padel za ca. 3 % (zap. št. 4, stolpec 4) in za 6% v plačani realizaciji (stolpec 5). Vzrok temu je to, da smo proizvodnjo usmerili predvsem na nove proizvode in izdelke, ki po strukturi vsebujejo procent materiala; — do porabljenih sredstev (zap. št. 12) so se v glavnem vsi stroški več ali manj gibali po razmerjih plana, le da so porabljena sredstva skupaj relativno padla za ca. 2% (stolpec 2 in 4). Plačane realizacije (stolpec 5) so stroški relativno padli za ca. 5 %. Pri strukturi fakturirane realizacije (stolpec 2) so vkalkulirani za 9% stroški zajeti v celoti, zato je procent znižanja nižji, medtem ko pri strukturi plačane realizacije ni zajetih stroškov v povečanih zalogah, zato je tudi procent znižanja višji; 9 DO IX. 66 — narodni dohodek (zap. št. 13, stolpec 2 in 4 ter 3 n 3) je povečan v istem razmerju kot dohodek podjetja (zap. št. 23, stolpec 2 in 4 ter 3 in 5). Razčlembo narodnega dohodka ter nasproti planu, povečane ali znižane pozicije, pa naj si bralec poizkusi razložiti sam; — poslovni stroški so sestavljeni iz elementov zaporedne številke 12, 14 do 19. V celoti so v strukturi poslovni stroški 2% nižji v odnosu na plan in 5 % v plačani realizaciji. Prav v istem razmerju in z istimi vzroki kot je navedeno pri porabljenih sredstvih; — dohodek podjetja je relativno v strukturi celotnega dohodka fakturirane realizacije povečane za razliko povečanih zalog (dovršena proizvodnja) zaradi relativnega znižanja poslovnih stroškov porasel za 5%. Pri plačani realizaciji pa za 10% Absolutno pa je zaradi 99 % doseženega plana, dosežen dohodek le 108%. Struktura je torej relativna, ker je opravljena planska naloga za 1 % nižja, je tudi absolutni indeks (procent) nižji. Važno je pri dohodku, da ugotovimo relativno in absolutno odstopanje med celotnim dohodkom fakturirane realizacije, povečane; za razliko v povečanih zalogah in plačano realizacijo v obdobju I.—IX. tekočega leta. Relativno večje preseganje dohodka v plačani realizaciji, so povzročili stroški, ki so povečani v zalogah nedovršene proizvodnje. Te razlike je nekaj manj kot 100 milijonov S-din. Torej če bi stroški materiala šli na razred 7 v višini 9-mesečne proizvodne obračunske lastne cene, bi bil dohodek y plačani realizaciji nižji, kakor dejansko je. Zato je struktura celotnega dohodka plačane realizacije v našem primeru za teh 100 milijonov S-din samo obračunsko ugodnejša. Ta rezultat, bo na koncu leta nekoliko blažji, ker je bil dohodek v neplačani realizaciji lanskega leta nekoliko nad našimi mesečnim povprečjem enomesečne realizacije. Te razlike lahko pričakujemo ca. 20—30 milijonov starih dinarjev. Precejšnja pozitivna razlika ka se javlja med obračunom in vkalkuliranimi stroški investicijskega leta nekoliko nad našim obravnavamo kot dohodkovni rezultat, le da bo treba več na osnovi tega misliti na obnovo naših zastarelih postrojenj. V mesecu oktobru nalog proizvodnega plana nismo dosegli, zato bo to močno vplivalo na relativno znižanje dohodka podjetja. Lahko kdo reče, saj vendar dohodek presegamo in drugo ni toliko važno. Res je, da smo ga v devetih mesecih po planu pre-(Nadaljevanje na 23. strani) ShififiKec* Prvi tečajniki v učni delavnici Emajlirnice Končno smo dočakali pričetek dela v učni del-avnioi emajlirmi-ce. Prvi tečajniki so začeli z osnovnimi prijemi v umetnostli emajliranja. Pravtim v umetnosti, ker smatram, da je emajliranje neke vrste umetnost, saj hočemo imeti izdelke, kii niiso samo uporabni, ampak morajo imeti .tudi estetski zgled in lepo naneseno emajlno plast. K nanosiimm. skledam so pristopili ne samo novi člani delovne skupnosti, ampak to so mladi delavci, ki želijo ustvarjati lin se učiti. Želijo si bodočnosti in zaupajo v napredek v emajlirski stroki. Rad bi se povrnil v prve zametke ideje o učni delavnici. Starejši delavci se spominjajo emajiirške šole, ki je bila v sklopu industrijsko kovinarske .sole ¡pri tovarni. Iz te šole je prišlo nekaj letmiifcov kvalificiranih emajlircev. Kader, ki je prišel iz šole, ni bil samo 'iz našega podjetja, ampak so v šolo poslale ljudi tudi druge emajliritice, ki so se šele razvijale. Učenci, 'ki so prišli iz drugih republik, so se vrnili v svoja podjetja ih danes zasedajo vodilna mesta v emajlir-skih obratih. Domačih emajlircev iz šole je v podjetju ostalo bore malo. Kje so vzroki, danes ne 'bom razpravljal. Želel sem samo omeniti, da smo ema j lirsko šolo že Imeli. usposabljanju emajlirski kadrov, dzvežbane priučene in kvalificirane kadre. Najprej je začelo ‘društvo ljudske tehnike — einaj-liraiki krožek s tečaji za emajIlirce, To So bili prostovoljni tečaji in so se prijavljali tisti, ki so se najbolj zanimali za emajliranje' in si znanje poglobiti. Ob ugotovitvi, da tak način usposabljanja kadrov ne more slediti vedno večjim potrebam, je bila postavljena zahteva za sistematičnim in organiziranim izobraževanjem. Pristopili smo k izdelavi profila za poklic emajlirca in na osnovi profila k izdelavi učnega programa. Tudi to delo je bilo izvršeno nike, z vsem razumevanjem in v sklopu delovanja ljudske: teh-ka, tovarišev inž. Vajdebiča, 'inž. pomoči članov emajlirskega krož-delali na tej zahtevni nalogi. Pr-' Senčarja in-Kroflič a. Skupaj smo votna zamisel je ‘bila da bi izoblikovati za poklic profil emaj-lirca, iki bi se izšolal v dveletni . emajlirski šoli. Profil, ki je bil izdelan je bil sprejet tudi na Gospodarski zbornici SRS in kot poklic uvrščen v nomenklaturo poklicev. Po daljši razpravi, ali je smotrno vzgajati emajlirce v šoli ali pa .priučevati im postopoma doseči isti nivo za področje emajliranja, je bilo odločeno, da se gre rta poučevanje. Naše potrebe, ki terjajo hitro ukrepanje ,so odloči- Proizvodnja terja vedno več znanja od emajlircev. Naloge postajajo vedno težavnejše in zahtevnejše po vprašanju kvalitete in produktivnosti. V emaijlirnico so prihajali vedno novi delavci, postavljene so bile nove peči. Zahtevnost in problemi so po-, stavljali vedno znova potrebo po Proizvodnja je zahtevala dobro le, da je bil sprejet sklep o formiranju učne delavnice v tej obliki, kakor je začela z delom. Seveda je bilo v žvezi s to odločitvijo treba spremeniti tudi profil in učni program. Intenzivno delo na reševanju organizacijskih vprašanj, nabave opreme, delovnih sredstev in kadrovskih vprašanj, je Omogočilo, da smo 22. oktobra 1966 začeli s praktičnim poukom. Tečajniki šo se lotili dela ... Delavci iz emajlirnice in dekor oddelka radi pogledajo v učno delavnico in sprašujejo, kaj se tam dogaja? Verjetno se marsikateri delavec zamisli, kako se je on začel učiti in da pot do skromnega znanja ni bila lahka. Vsekakor pa mora sleherni občutiti zadovoljstvo, da bodo kadri, ki bodo dobro usposobljeni, 'doprinesli precej k uspehu njihove delovne enote. Moram izraziti zadovoljstvo," da je prevzel glavno skrb za poučevanje na delovnih mestih tov. Zavšek Ivan, ki se je dela lotil z ljubeznijo in veseljem. Trdno je sklenil, da bo vzgojil res sposobne kadre. Ker že imamo učno delavnico bi želel našteti, v 'katere namene naj učna. delavnica služi, razen za priučevanje novo sprejetih delavcev. Osnovna naloga je vzgajati delavce za področje emajliranja. Dalje se bodo vršili tečaji za izpopolnjevanje skupinovodij in usposabljanje pripravnikov, bodočih delovodij. Za skupinovodje bo delo v učni delavnici bolj preverjanje znanja in dopolnjevanje manjkajočega. Ostali del programa pa teorija iz organizacije dela, teorija emajliranja in dela z ljudmi. Pripravniki pa bodo 'dobili osno-skupaj s skupinovodjii. Nadalje ve praktičnega dela in teorijo bo možno v učni delavnici postopno prevzeti nekatere proizvodne naloge (dopolnila) in razne poizkuse za inštitut. Delavci, ki bodo prvo fazo usposabljanja končali in šli v proizvodnjo, se bodo lahko Vrnili čez dve leti v učno delavnico in tam dobili višjo stopnjo znanja. Seveda za višjo stopnjo bodo pri. šli v poštev tisti, ki se bodo na delovnih mestih v proizvodnji obnesli ih na katerih lahko gradi kolektiv emajlirnice svojo perspektivo. Tudi v emajlirimoi bo učna delavnica zasledovala uspehe svojih tečajnikov in jih še usmerjala, če bo to potrebno. Po drugi stopnji bo vsak dobil spričevalo kvalificiranega delavca, ki bo enakovredno poklicni šoli, priznano pa bo za naše podjetje in. v zvezii z našo analitično oceno. Upam, da je z otvoritvijo učne delavnice za emajliiraico začeto reševanje nebroj problemov, ki tarejo ekonomsko enoto. Prepričan sem, da bo v bodočnosti treba nekaj storiti tudi za delavnico surovinske predelave, da se bodo tudi ti usposabljali sistematično za svoje delo. Ob otvoritvi učne delavnice je bila skromna svečanost. S svojo navzočnostjo so dali poudarek važnosti dogodka predstavniki samoupravnih organov, politic. nih organizacij in vodstva podjetja. Obljuba, da bo tudi v bodoče vsa pomoč učni delavnici terja, da bomo iz učne delavnice posredovali res sposobne kadre v emajlirnico. Albin Brenčič Pred tedni je začelo izhajati glasilo delovne skupnosti »Kovinotehne«. Prva številka »Kovit-a« je tiskana v enaki obliki in obsegu kot Emajlirec, je vsebinsko pestra in zanimiva. EZncffiieC' Diskusija, kot sredstvo za sporazumevanje Tema, ki jo želim načeti, naj marsikoga vzpodbudi, da začne sobesednikom ali skupino! Ne-razmišljati, kako vodi razgovor s davno Sem slišal pripombo: »Čim -ise začneta pogovarjati o proizvodnih problemih, sta si že v laseh in sploh ne poslušata več drug drugega.« Iz tega razloga slih razgovorov bo možno govoriti o razgovoru eden z drugim lin ne o razgovorih eden mimo drugega. V proizvodnji nastopa vrsta problemov in nerazčiščenih vprašanj. Da bi probleme ovrednotili an našli vzroke in način reševanja, sklicujemo sestanke. Vodja skliče sestanek z namenom, da se s sodelavci pogovori in najde rešitev. Kako Szgledajo Sestanki in ‘kaj bi se dalo izboljšati, marsikdo občuti. Želja vseh je, da bi bili sestanki čim krajši in stvarni. Slišal sem predlog, naj bi bili Ne tako! san načel temo o medsebojnih razgovorih. »Kako naj se pogovarjamo?« Te veščine se moramo .naučiti, to pomeni, da ne želim v razgovoru samo svoje mnenje ponoviti, temveč tudi slišati mnenje drugih. Ne želimo samo potrditve lastnega mnenja, ampak tudi mnenje za in proti našim stališčem. Biti moramo tudi pripravljeni svoje mnenje spremeniti, čg sogovornik z navedbo dejstev to dokaže. Poglejmo sodobni čas. Sicer veliko govorimo, ampak naše govorenje je kakor enosmerna cesta, kii ne dopušča nobenega človeškega sodelovanja. Trudimo se drug drugega prepričati o našem mnenju, smo pa vedno manj pripravljeni pozorno poslušati mnenje drugih. Pristen razgovor pa sestoji prav iz izmenjave misli. Pri razgovoru daješ in jemlješ. Oba partnerja se v razgovoru dopolnjujeta in bogatita svoje ideje. Tudi vodilni potrebujejo pra-:-viilni razgovor. Samo z enostranskim dajanjem nalog in sprejei man jem poročil ni danes dosti storjenega. Tudi pri dajanju nalog potrebujemo izmenjavo mnenj. Le na ta način lahko vodilni spoana svoje sodelavce in doseže polno sodelovanje. Terminsko določen čas za diskusijo s sodelavci o skupnih problemih, se pokaže kot vedno bolj dragoceno sredstvo pri vodenju in spoznavanju sodelavcev. Ti razgovori pa morajo biti resnično 'izmenjava mnenj in misli. Nesmisel bi bil, če vodilni ne bi od razgovora nekaj pričakoval in no mnenje spremenil. Taki šploš-če je potrebno, tudi svoje prvotni sestanki morajo bitii dopolnjeni z »odprtimi vrati« do vodje tako, da lahko vsak sodelavec pride do vodje in se pogovora o problemih. Na omenjenih možno- Pa sestanki stoje, potem bi bil naj-brže krajši. S tem se ne strinjam, pač pa je treba šeštahek temeljito pripraviti, ga spretno voditi in narediti pravilne zaključke. Ustaljene metode za sestanek naj bodo naslednje: Priprava šeštanka -r- priprava teme, — časovni plan sestanka, — zbiranje materiala za sestanek, — obveščanje udeležencev sestanka, — določitev in priprava prostora za sestanek. za sestanek." Izvedba seštanka — uvod — dajanje potrebnih informacij in materiala, — vodenje diskusije: vzpodbujati s vprašanji, ne pustiti oddaljevanje od predmeta, vendar svakem omogočiti, da pove svoje, — zbiranje rezultatov sestanka, — zaključki, — dogovor o izvedba nalog iz zaključkov. Tako voden sestanek bo uspešen. Vsekakor pa je nujno, da se kontrolirajo posledice in rezultati sestanka, ker ne bo v nasprotnem primeru nihče resno jemal zaključkov. Važno je za vodjo sestanka, da pozna udeležence sestanka. Imamo različne sodelavce sestanka, ki pa nimajo enakih lastnosti. O tipih ma sestankih bom pisal prihodnjič. Albin Brenčič Tržile informacije Veleblagovnica »Ljudski 1 magazin« — Celje, nudi ko- 1 rastno zabavo v dolgočasnih 1 jesenskih in Zimskih večerih 1 volno za pletenje ali kvač- 1 kanje v 36 barvnih odten.ih 1 Cena za lOdlkg znaša od 1 850 do 1.300 S-din. D.a, bo vaš dom prijetnejši, priporoča veleblagov ¿ca »Ljudski magazin« ogled kakovostnih preprog v raznih velikostih. Zanimive in so-razmeroma poceni so ga ,im-ture. (preproge ,in dva p;ed-posteljnika) v izvedbi »fcuk-le« in v modernih vzo.cih po 21.426 S-din za garnituro. Spanje je ugodnejše, če ste pokriti z lahkimi in toplimi odejami- Veleblagovnica. »Ljudski magazin« nudi prešite odeje,, polnjene z belo vato že od 10.944 S- din naprej. Priporočamo tudi ogled raznovrstnega posteljnega perila v II. nadistopju veleblagovnice. V prodajalni »Alpina Ži-rt<< prodajajo PVC ženske škornje podjetje »Jugoplas-tika« Split, zd deževno vre-mg in blatno cesto. Cena N-.din 34.—. Is dmmM kolektiv KonIeren«a***i*K Mladina kolektiva Tovar-• ne avtomobilov iz Maribor ra, ki je naš kooperant, je imela 15. oktobra redno letno kopf^regco, ki. seje udeležila tudi naša pred stavnica — član. tovarniškega komiteja ZMS Jožica Kaurin. Sodelovala je v razpravi in med drugim zaželela konferenci uspešno delo ter obilo uspehov, grivo izvoljenemu tovarniškemu komiteju. Obenem1 je prenesla pozdrave mladine' našega kolektiva in mladine Celja mladini kolektiva Tovarne avtomobilov v Mariboru. Konferenca je bila dobro obiskana in v diskusiji je mladina pokazala, da niso dov^j za spesni. .dete mo besede, ampak 4a sp . ; predvsem potrebna cjejar nja v duhu socialističnimi napredka In Splošnega družbenega razvoja. Mladina je dokazala, da zna delati kakor v proizvodnji tako tudi v družbeno političnih organizacijah ter si-n moupravnih Organih. Svoje 11 delo so kritično ocenili i r sklenili, da bodo v bodoč e | napake, ki sp se na konferenci pokazale skušali popraviti, oziroma jih popolnoma odstraniti. Našo predstavnico so toplo sprejeli in izrazili željo za še tesnejšim sodelovanjem; med mladino obeh kolektivov. Polletno poročilo oddelka za Oddelek za varstvo pri delu spada v kadrovsko službo. V oddelku so zaposleni vodja HTV, 2 (varnostma tehnika in skupino-vodja RH. Na podlagi analiz im pogojev dela oddelka je razvidno, da v sedanji situaciji novih zakonov im predpisov o varstvu pri delu oddelek ne more urejati, kontrolirati im izvajati predpisov v »bratih v sedanjem sestavu, pa iude šteje premalo delavcev. Nujno 'hi 'bilo določiti za vsak »brat varnostnega tehnika, ki bi bil stalno navzoč v obratu in spremljal dogajanja med obratovanjem. Na osnovi nepravilnosti v obratih in neskladnosti s predpisi HTV je razvidno, da je predlagana organizacija nujno potrebna, problemi po obratih pa so naslednji: „ Emajlirnica: a) V oddelku je treba nujno »rediti ventlacijo delovnega prostora, ker so tu visoke temperature im koncentracije prahu, ki presegajo dovoljene meje. b) Kabine za brizganje z emajlom nimajo zadostne odsesevalne moči, kar povzroča siliikozna obolenja. c) Razsvetljava prostora se sedaj ureja, vendar pa je bila do sedaj zelo negativna, kar je kvar. no vplivalo na vid zaposlenih. d) Pri varilkah ročajev na Gab-ler varilnih strojih, obstoja močan prepih, katerega je potrebno lokalizirati z vmesnimi zaščitnimi stenami (zidom) med emajlir-nico in surovinskimi obrati. Isto velja za lužUmioo emajlirmice, iz katere uhajajo vsled slabe ventilacije hlapi v emajlirnico dm škodljivo vplivajo na zdravje lam zaposlenih ljudi, kvaliteto izdelkov Srn na naprave. e) Emajlirnica nujno potrebuje predpisane sanitarne prostore ¡{jedilnice, umivalnice, slačilnice in kopalnice). f) Treba ije izboljšati im normalizirati notranji transport, kateri je vzrok za večino poškodb v emajMrndoi. g) Plinske vode, kateri so napeljani skozi obrat emajlirmice, (je treba redno pregledovati im voditi o tem evidenčno knjigo. Isto velja za plinske vodne predloge. h) Vse elektro motorje im elek-tro vode je treba redno kontrolirati in o ugotovljenem stanju voditi evidenčno knjigo. d) Tla v delovnem prostoru je treba vzdrževati v vodoravnem stanju (luknje odpravljati sproti). ij) Higieno prostora je treba predpisano izvajati. (Čiščenje delovnih prostorov v vsaki izmeni), k) Vodilni delavci morajo predpise o varstvu pri delu svojih podrejenih izvajati dosledno. Oddelek dekoriranja: a) Brizgalne kabine je potrebno zamenjati ali preurediti, ta» ko, da bo odsesavanje zadovoljil vo. Sedanje stanje povzroča sili-ikozna obolenja tam zaposlenih ljudi. b) Ventilacija prostora se mora izvesti tako, da ne ¡bodo koncentracije škodljivih snovi v zraku prekoračene. c) Toplotno ogrevanje prostora v zimskem času ni zadovoljivo, ker so kapacitete kurilnice premajhne. d) Kontrola nad napravami se mora izvajati pod dsttimi pogoji kot v emajllimid. e) Sanitarni prostori lin higiena dela so Isti problem kot v emaj- Predelovalnica kovin: :■> a) Stiskalnice in vse ostale stroje je treba predpdsno zaščititi. (Vrtljive dele, podeste, dohode.) Ti stroji so sedaj ne-predpisno zaščiteni in je možnost poškodb velika. b) Delovni prostori in transportne poti po oddelkih so neprestano založene s polizdelki in služijo bolj za skladiščenje kot pa namenu varnega transportirani a. ¡Po predpish o varstvu pri delu pa morajo biti transportne poti proste, da se bo po njih lahko transport z viličarji nemoteno odvijal. c) Tla v oddelku stiskalnic, prireževalmice in oblikovalmice naj bd se zamenjala z lesenimi kockami, kajti prevoz polizdelkov pod sedanjimi pogoji je nemogoč in predstavlja stalno nevarnost poškodb. d) V vseh oddelkih predelovalnice kovin je ropot precej nad dovoljeno mejo, predvsem tam, kjer so pnevmatična kladiva za glajenje zvarov. e) V vseh oddelkih nastaja posebno v zimskem času močan prepih, kar povzroča vedno večje število prehladnih obolenj in s tem izpade z dela. Gibanje zraka v vseh oddelkih precej presega zdravstvene normative. f) Na delovnem mestu argon-sko varenje ni odsesevalnih naprav, prav tako ni urejeno odsesavanje na drugih varilnih delovnih mestih. Tako ho treba v predelovalnici kovin kompleksno rešiti prezračevalni sistem. g) Sanitarni prostori v predelovalnici kovin so nujno potrebna, predvsem slačilnice, jedilnica, umivalnica hi kopalnica, ker je izvajanje osebne higiene pod sedanjimi pogoji popolnoma ne- mogoče, posebno v zimskem času, ko prostori zaradi premajhnih kapacitet kurilnice niso dovolj ogrevani. h) Vsi elektro motorji in elektro naprave, kakor tudi ostali stroji in naprave morajo biti redno kontrolirane, o izvršenih pregledih pa se morajo voditi evidenčne knjige. d) Za potrebe notranjega transporta se naj nabavijo mali viličarji do 600 kg, ker sedanji način transportirani a polizdelkov podražuije izdelke, obenem pa predstavlja stalno nevarnost poškodb. Pocinkovalnica: a) Kotla za pocinkovanje predstavljata stalno nevarnost za zaposlene, posebno pri pooinkova- nju uslug. (Bojlerji). Prav pri pocinkovanju uslug pride največkrat do manjših eksplozij, kar povzroča težke poškodbe, posebno zato, ker kotli za ta dela niso predpisano zaščiteni (zaščitna stena). ¡b) Lužilndca je zelo slabo prezračevana in so koncentracije 'kislinskih hlapov večkrat prekoračene. Takšno stanje pa povzroča mnoga obolenja dihalnih organov in s tem izpade z dela. Zato bi bilo treba nujno urediti predpisano prezračevanje prostora. c) Transport pocinkanih izdelkov v skladišče gotove posode bi bilo treba mehanizirati (z viličarji)- d) Za delavce, zaposlene v tem obratu, bi bilo treba urediti jedilnico, kopalnico, umivalnico ter slačilnico. Kajti pod takimi pogoji je izvajanje higiene dela nemogoče. f) Kontrolo nad izvajanjem pregledov za elektro instalacije in ostalih naprav se mora vpisovati v kontrolno knjigo kot je predpisano za ostale obrate. Radiatorski oddelek: a) Oddelek površinsko ne zadošča za normalni tehnološki postopek dela (3 m2 proste površine na zaposlenega). b) Prezračevanje prostora je nujno potrebno. Prav tako je treba odpraviti prepih v oddelku z menjavo zraka (nadlakt v oddelku). c) Vetrolovi na vhodih v oddelek so nepravilno Izvedeni, kar povzroča prepihe in nepotrebno ohlajevanje oddelka v zimskem času, kar povzroča zelo nizke temperature in nepotrebna prehladna obolenja zaposlenih. Z dosedanjimi kopacitetami kurilnice pa ni mogoče nadoknaditi po nepotrebnem izgubljenih kalorij. d) Lakirnica v delavnici ne odgovarja predpisom zato, ker ni ¡izvedena tako, kot je bilo zahtevano (grozi stalna požarna in eksplozijska nevarnost nevarnost za zaposlene). Predvsem prezračevanje ni izvedeno efektno, tako da hlapi laka namesto, da bi se odvajali na prosto gredo v delavnico. e) Transportni trak za radia-torske baterije jč slabo konstruiran (kavlji z radiatorsfcimi baterijami padajo na tla in povzročajo težke poškodbe). f) Kontrola strojev in naprav se mora vršiti pod istimi pogoji kot v ostalih obratih. g) Oddelek potrebuje predpisane sanitarne prostore (garderobe, •umivalnico, jedilnico). Pod sedanjimi pogoji je higiena dela nemogoča. lirnioi. Pločevino vlagajmo v orodje ved no s pripomočki... Sknajpiee ---------—... ....................13 varstvo pri delu in rehabilitacijo Izdelovalnica kotlov: a) Prostor površinsko ne odgovarja varnim im zdravim pogojim dela. ib) Ropot v oddelku je nad dopustno mejo in je radi tega nujno potrebno prestaviti ravnalno ploščo v poseben prostor, opremljen z dušnimi stenami. c) Delavniioo je treba opremiti z dvigalom za nakladanje kotlov na vagone in avtomobile. d) Dnevno in umetno razsvetljavo je treba pojačati (treba je umiti ali zamenjati stekla na strehi, treba je dodati nekaj svetilnih teles, da bo razsvetljava predpisana). e) Dosledno je treba zahtevati uporabo osebnih zaščitnih sredstev pri delu v ropotu (antifoni). f) Tla v delovnem prostoru so luknjičava in onemogočajo varen transport po oddelku. Prav zaradi slabih tal je bilo v oddelku že več težkih poškodb. Popravilo ital celotnega oddelka bi bilo nujno potrebno. g) Na verigi dvigala je treba zaščititi kavelj proti izpadanju bremen. h) V oddelku je treba odpraviti prepih, v zimskem času pa zadovoljivo ogrevati prostor. d) Prezračevanje na varilnih delovnih mestih je treba izvesti z gibljivimi cevmi na samem izviru nastajanju dima din plinov. Prav tako je treba izvesti predpisano zračenje celotne delavnice (menjava zraka po potrebi). j) Oddelek nima na razpolago ustrezne jedilnice »n kopalnice. Zato je higieno dela nemogoče predpisano izvajati. k) Vse naprave dn instalacije se marajo redno kontrolirati pod pogoji, ki veljajo za ostale obrale. Obrat odpreskov in avtokoles: a) Prezračevanje je nezadovoljivo dn je treba urediti menjavo zraka predvsem pri žarilnih pečeh, kajti ti ventilatorji ne odrešujejo zadostni meri nastalih plinov na prosto. b) Tla v delovnem prostoru je treba redno vzdrževati, kajti vsled neravnih in luknjičavih tal je bilo v’ tem oddelku že precej težjih nesreč. c) Ogrevanje delovnega prostora je nezadovoljivo. Treba je odpraviti prepihe z ustreznimi vetrolovi in funkcionalnimi vrati. d) Delovni prostor je preveč založen in ne ustreza varnim pogojem dela. f) Vse elektro instalacije in različne kable za pogon strojev je treba zaščititi pred mehanskimi poškodbami, da ne bo prišlo do preboja električnega toka. g) Hidravlične stiskalnice so v zelo slabem stanju in bi jih bilo treba predpisano vzdrževati. h) Vse naprave in stroje je treba redno kontrolirati, o izvršenih pregledih pa se mora voditi evidenčna knjiga. i) Oddelek tudi nima potrebnih sanitarnih prostorov, zato je higiena dela pod dosedanjimi pogoji nemogoča. Obrat kemičnih izdelkov: a) Prvenstveno je treba oddelek povečati dn urediti prezračevanje prostora lin delovnih mest, kjer se razvija prah. V oddelku je prekoračitev prostega Si02 dvajsetkratna. To stanje povzroča silkozna obolenja vseh zaposlenih v topilnici. b) Na osnovi zdravstenih analiz in meritev je bilo ugotovljeno, da hi bilo najbolje zgraditi novo sodobno topilnico, kjer bo možen normalen in zdrav tehnološki postopek. c) Za oddelek topilnice je treba urediti dvigalo, kajti sedanje dvigalo ima napetost na kavlju 100 W, kar je življenju nevarno b) Dvigalo za prenos orodij ne odgovarja nosilnosti. Obstaja nevarnost, da se dvigalo zruši. Dvigalo bo potrebno preurediti na 2 toni nosilnosti ali nabaviti novo dvigalo. c) V oddelku nastaja posebno v zimskem času močan prepih, ki ga je treba odpraviti z vetrolovi ali primemo zaščitno steno. d) Oddelek nujno potrebuje sanitarne prostore, .jedilnico, slačilnico in umivalnico. e) Kontrola nad stroji in napravami se mora vršiti po predpisih, o stanju pa se mora voditi evidenčna knjiga. Industrijski tir in transport: a) Najtežji problem obstaja pri industrijskih tirih, ki niso predpisano Izpeljani med industrijskimi objekti. Večina industrijskih tirov nima zahtevanega varnostnega prehoda ob tiru (2 m na vsa-kov stran). Pri taik'v’ tirih, ki ni- la mokro obleko. Prav tako ni na razpolago umivalnice, kopalnice in jedilnice. Vsak zaposleni v tej ekipi hi moral imeti na razpolago 2 garderobni omarici. e) Za transportno ekipo se ▼ glavnem določajo delavci, ki niso strokovno in umsko najbolj sposobni za opravljanje dela, to pa povzroča poškodbe. Skozi roke transportnih delavcev gredo v glavnem vsa nevarna in težka la (npr. razkladanje kisik in dizu jeklenk, goriv, kisline, pločevine in raznih drugi snovi). Vse to pa lahko vsled neznanja povzroči težke poškodbe in veliko materialno škodo. Predvsem zaradi’ vseh teh omenjenih nevarnosti bi bilo treba misliti v nakladalni ekipi na bolj strokoven kader. f) Za viličarje in elektro vozičke bo treba urediti poseben prostor (garažo), katerega se bo lahko zaklenilo. g) Kontrolo nad napravama, stroji in vozili je treba vršiti redno, o izvršenih pregledih pa je treba voditi evidenčno 'knjigo. h) Za nakladanje in razkladanje vagonov bo treba urediti nakladalno rampo. Skladišče materiala: a) Skladišča so velik problem za varnost zaposlenih. Hladno valjani trakovi se skladiščijo nepravilno, prav tako formalna pločevina, tračno železo in razne vreče. Za tak način skladiščenja so vzroki premajhni .skladiščni prostori. Nujno bo treba urediti vsa skladišča v lesenih barakah, kajti tu grozi -stalna požarna nevarnost za celotno tovarno. b) V .skladišču pločevine se nahaja tlačilec odpadne pločevine, ki lokacijsko ne spada v to skla-loženih z odpadno .pločevino je dišče. Transport vagončkov, na-življenjsko nevaren .in predstavlja stalno nevarnost pri nakladanju vagončkov z viličarji za zaposlene delavce. c) Tir za vagonete bo treba predpisano urediti tako, da ne bodo vsled tira padali paketi odpadne pločevine z vagončkov. d) Skladišče nima predpisanega prostora za garažiranje viličarjev in elektro vozičkov, vendar bi bilo nujno treba talk prostor urediti. f) Vse naprave dn elektro vozičke je treba stalno kontrplirati in o izvršeni kontroli voditi evidenčno knjigo. Energetska oskrba: a) Najbolj nevaren in s predpisi neusklajen je generator, tako lokacijsko, kot eksplozijsko požarno nevaren. (Nadaljevanje na 14, strani) Le previdno... dn prepovedano. d) Dovodi nafte in črpanje nafte nd predpisano urejeno, ter obstaja stalna nevarnost požarov in težjih poškodb. e) Odvodne cevi za odvajanje vročih izgorelih plinov pri topil-nih ježah niso zaščitene z ograjo in obstaja možnost opeklin. f) V .oddelku je močan prepih, kar zdravstveno zelo negativno vpliva na delavce zaposlene pri topilnih pečeh. g) Oddelek nima osnovnih higienskih dn sanitarnih prostorov, vsled česar je o higieni dela sploh nemogoče govorita. h) Kontrola strojev in naprav se mora izvrševati po že opisani metodi. Orodjarna: a) Oddelek je slabo prezračevan, ker je v oddelku valilnica orodjarne, ta pa nima na varilnih delovnih mestih odsesevalnih naprav. majo varnostnega profila obstaja stalna nevarnost težkih ali smrtnih poškodb. b) Večina prehodov, ki vodijo preko industrijskih tirov je stalno zasedena z vagoni, tako da stalno grozd nevarnost pri prehodu delavcev preko tirov (posebno zavarovanje prehodov s signali v slučaju prihoda kompozicije po tiru). c) Pri premikanju vagonov ni dovolj strokovno usposobljenega kadra, kar povzroča stalno nevarnost poškodb na industrijskih tirih. Za normalno in varno premikanje vagonov bi morala biti vedno dva premikača, eden na začetku kompozicije, drugi pa na koncu, ki morata slediti poteku premika in opozarjati uprav-ljalca lokomotive na varnost premikanja. d) Nakladalno-razkladalna eki. pa nima predpisanih sanitarnih prostorov, v katerih bi si ob deževnem vremenu lahko posuši- Polletno poročilo oddelka za varstvo pri delu in ■(Nadaljevanje s 13. istirani) b) Pri generatorju- in na vseh plinskih vodih obstaja stalna nevarnost uhajanja plina, ki lahko povzroči eksplozijo, ogrozi življenja in napravi velike materialno škodo. c) Vodne predloge (plinske) je treba stalno kontrolirati in o izvršenih pregledih voditi evidenčno knjigo. d) Na generatorju je v nočni izmeni zaposlen samo eden delavec, kar pa je za plinske prostore nedopustno. V takih delovnih prostorih morata biti zaposlena vsaj dva delavca, da si v slučaju potrebe lahko medsebojno pomagata. e) Za zaščito delavcev pred plini mora biti na razpolago predpisana CO plinska maska. vidno popravilo, zamenjava in spremembe stanja naprav. Skladišče gotovih izdelkov: a) 'Prostor je slabo gret. V zimskem času gibanje zraka povzroča močan prepih, kar bo treba urediti z vetrolovi in ustreznimi vrati. ib) Razsvetljava delovnega prostora ¡je po JUS predpisih nezadostna, posebno sedaj, ko imajo vse zavijalke svetlobo v hrbet. c) Notranja transport ni urejen, kar povzroča mnoge poškodbe delavcev in gotovih izdelkov. d) Za oddelek je treba urediti sanitarne prostore. Nakladalna hala: a) V zimskem času je delovni prostor nedovoljno ogrevan. Treba bi bilo urediti pri vstopu tirov v nakladalno halo toplotno zaveso, ki bi preprečevala vdor hladnega zraka v halo. b) Pri nakladanju vagonov bi bilo treba urediti nakladalno rampo, da ne 'bi žene nakladalke dvigovale pretežkih bremen. c) Vse prehode čez industrijski tir je .treba opremiti s signalnimi napravami, da ne bo prišlo do smrtnih poškodb ob priliki premika lokomotive z vagoni ali avtomobili. smrtne težke lahke n,a poti skup. f) O napravah se mora voditi evidenčna knjliga, v katero se 1965 1966 1065 1966 1965 1966 1965 1966 1965 1966 mg ra vpisovati stanje naprav. ijamnaa- — — — — 25 23 3 4 28 27 Acetilenski razvijalec: februar — — — — 28 24 7 7 35 31 a) Skladišče karbida se uporablja za 'Skladiščenje raznih gor- marec — — — — 26 20 2 4 28 24 ljivih predmetov, kar je proti vsem- predpisom o acetilenskih april — — 1 1 33 31 2 3 36 35 Emajlirc s 29 maj 1 — ' — 32 23 3 2 36 25 razvijalcih in skladiščih karbida, * vendar vodstvo nabave in transporta ne upoštevata danih navo- junij — — — — 31 24 9 5 40 29 <¿1 in predpisov. Skupaj: 1 — 1 1 175 445 26 25 203 171 b) O napravah se mora voditi evidenčna knjiga, v katero je treba redno vpisovati vsa popravila, spremembe in. stanje naprav- Isto velja za kotlarne, katere imajo precej premajhno kapaciteto za ogrevanje prostorov tovarne. Nujno je treba urediti sanitarne prostore za zaposlene delavce, ki se trenutno umivajo kar na delovnih mestih in nimajo možnosti za osnovno higieno prt delu. Vzdrževalni obrati: a) To so obrati, katerih delavci imajo opravka v celotni tovarni, zato* morajo biti ti delavci stro-kdvftjaki in morajo poznati vse nevarnosti v zvezi z delom. b) Kontrola od strani vodstva obrata mora biti boljša, predvsem pri bolj nevarnih delih; predvsem pri delu na podestih, kanalih, pli-movedih,’■pečeh itd. " c) Delavci morajo dosledno uporabljati osebna zaščitna sredstva in striktno upoštevati varnostna pravila. 4) Pri remontnih delih je delo 'treba organizirati tako, da niso delavci, zaposleni v okolici, v nevarnosti in da je varnost dela zagotovljena. e) Za vse tam zaposlene je treba urediti sanitarne prostore s potrebnimi umivalnicami, jedilnico in slačilnico. f) Za remontna dela na vseh napravah je treba voditi evidenčno knjigo iz katere je raz- POŠKODBE PO VZROKIH ZA PRVO POLLETJE 1966 šifra • vzrok poškodbe primerov 101 stroji dn naprave s hibami i 103 stroji in mehanično orodje s hibami 4 105 neprimerno opremljeni delovni prostori 3 106 slabo prezračevanje (nezdrava atmosfera) 1 107 natrpano delovišče zlasti prehodi 7 108 zatrpana transportna pota 2 uo slaba osebna zaščita (očala, rokavice) 3 113 nesmotem način dela (nepazljivost) 76 114 slaba organizacija dela v skupini 9 117 pomanjkanje poklicnih izkušenj — 6 118 kršitev varnostnih predpisov 2 120 občasne motnje v funkcijah pas. organov 2 121 hiter tempo dela 7 188 ker ni poznal varnosti in ni bil od predpostavljenega poučen 2 189 zaradi naglice pri delu 14 191 zaradi nediscipliniranosti 7 21 poškodbe na poti na delo ter obratno 25 Skupaj: 171 d) Za delavce v nakladalni hali je treba urediti sanitarne prostore. Lakirnice: a) Vse lakirnice v naša tovarni niso predpisano urejene. Talko obstaja stalna eksplozijska in požarna nevarnost. ib) Elektro instalacije in pogonski motorji niso v skladu z obstoječimi predpisi o lakirnicah. c) Zaloge lakov in topil so prevelike, po predpish o lakirnicah je lahko na zalogi samo dnevna količina lakov in topil. Ugotovljene pomajkljivosti so v glavnem rezultat nenačrtne graditve delovnih prostorov in vedno večjega programa dela ter planskih nalog, za kar pa sedanje stanje obratov ne odgovarja več. Vzporedno s povečanjem proizvodnje se mora povečati tudi vame in zdrave pogoje dela, če hočemo, da bodo izpadi zaradi bolezni čim manjši in da bo produktivnost čim večja. Iz podatkov je razvidno, da v podjetju obstaja precej nedokončanih del, ki niso v skladu z varnostjo in zdravjem zaposlenih delavcev. Najbolj pereč problem so sanitarni prostori, ki bd jih bilo treba v najkrajšem času zgraditi, kajti osnova vsakega tehnološkega postopka je zadovoljiva higiena dela, katero pa lahko izvajamo le v primeru urejenih sanitarnih prostorov. Tudi ostali problemi, kot je mikroklima (prezračevanje, razsvetljava, temperatura, prepihi in ostalo) so važen pogoj ža varno in zdravo delo. Vsi podatki v pogledu pravilnega izvajanja varstva pri delu, zgovorno kažejo, da se bo moralo k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti pristopiti načrtno in plansko. Tako bo treba že letos točno terminsko določiti, kaj bomo v letu 1967 sanirali. Prav tako je treba vzporedno določiti za to potrebna finančna sredstva. Pri analizah stanja varsva pri delu v tovarni je bilo ugotovljeno, da je še vedno na prvem mestu vzrokov poškodb nedisciplina in nesmotrn način dela. Pri nedisciplini je v glavnem ugotovljeno, da delavci ne upoštevajo varnostnih pravil in navodil. V več primerih pa prihaja do slabe organizacije dela in nepravilne razporeditve delavcev na delovna rhesta od strani predpostavljenih, preddelavcev in mojstrov. Da bi odpravili vzroke poškodb pri delu vsled osebnega faktorja, bo potrebno organizirati predavanja o varstvu pri delu in organizaciji dela na sploh. S tem bi dosegli to, da bodo delavci lah-(Nadaljevanje ina 15. strani) £Xncfiihe<> Vreme v oktobru je ugodno za vse, kd delajo na prostem, še posebno pa Za graditelje. Res je, da hitrega utripa dela pri gradnji naših novih stolpičev tudi dež poleti od nič zavrl, res pa je, da dela naglo napredujejo in zato upamo tembolj, da bosta stolpiča kmalu nared Zavoljo številnih nerešenih stanovanj sikih vprašanj smo se l letos spomladi odločili za razpis natečaja za odkup stanovanj. Svoje usluge so nam ponudila tri podjetja »Ingrad«, »Gradis« in »Obnova«. Predlog zadnjega podjetja je bil za nas najugodnejši, pa tudi najcenejši, zato je uprav, ni odbor v maju sprejel to po: nudbo. Že pod streho ,.. Podjetje »Obnova« se je naloge lotilo res vestno. V enem mesecu so izdelali vse projekte in uredili vso dokumentacijo. Načrt izgradnje predvideva gradnjo štirih stolpičev s po 20 stanovanji. Prvi stolpič je že nekaj tednov pod streho, drugi bo - prihodnje dni dobil smrečico. Naslednja dva bi bila dograjena v prihodnjem letu. Lega stolpičev je ugodna — na doslej nezazidanem zemljišču za osnovno šolo na Hudinji. V vsakem stolpiču bo po 10 enosobnih in 10 dvosobnih stanovanj. Prva bodo merila 37 m2, druga pa 48 m2. Gradnja posameznega stolpiča bo veljala 94 milijonov starih dinarjev, v tej ceni pa je vračunana kompletna izgradnja in tudi že komunalna ureditev 1000 m2 zemljišča. V stanovanjih bodo stene delno obložene s keramičnimi ploščami, tla bodo delno imela plastične obloge, delno pa mozaik parket. V vseh stanovanjih so kuhinje z balkoni in ne niše. V kuhinjah bodo vzidane omare namenjene kot priročne? shrambe. Naknadno se je UO odločil zg namestitev centralne kurjave v stolpičih, ki pa bo usposobljena šele po dokončni izgradnji vseh ■stolpičev, pri sedanji izgradnji ta sklep upoštevajo le toliko, da sproti opravljajo tudi instalacijska dela za centralno kurjenje. Zaenkrat pa bodo v stolpičih še nameščene lončene peči in dodatne peči v kuhinjah. Prvi stolpič bi moral biti pripravljen za vselitev ob Novem letu. Tovariša iz »Obnove« Kranjc Stanko, ki je delovodja na gradbišču in Cimerman Jože — tehnični vodja »Obnove«, ki sta nam, čeprav sredi dela 'in z očmi nenehno spremljaje delo na gradbišču, ljubeznivo posredovala vse že omenjene podatke, pa sta ugotovila, da bo stolpič vseljiv ob tem času, čeprav tedaj, ko so določevali -ta rok, še niso predvideli tudii instalacij centralne kurjave. Drugi stolpič bi moral biit nared ob koncu maja v prihodnjem letu — obljubljajo, da bo preji Parceli za naslednja stolpiča -sta pripravljeni lin čakata našo odločitev. O tem bo treba razpravljati v začetku prihodnjega leta, da bo moč dela začeti zgodaj spomladi. Tovariši prti »Obnovi« obljubljajo ugodne roke za izgraditev in -lahko jim verjamem-o, saj teče delo sedaj tudi od gutra do -teme dan za dnem in delavci skoraj -ne zapuščajo več delovišča. »Delamo od zore do teme...« Rabimo -ta stanovanja, tovariši pri »Obnovi«. Hvala vam za vaš delež, ki ga s svojim delom prispevate članom našega kolektiva, ki .težko čakajo na nov dom, na prepotrebno streho nad glavo! ............................................................................. = Ernest Vršeč S | IZ ZADNJE IZREDNE IZDAJE j PLAN, PLAN, PLAN... 1 " Številke za oktober nam kažejo kaj slabo. V ponedeljek, | | 24. oktobra je bil plan izpolnjen komaj 85 odstotno. Res je, | | da je vmes dobro izpolnjevanje izvoznih obveznosti s svo- | | jim drobižem in zahtevnimi izdelki, res je, da vse tudi ni = | zajeto, vendar je stanje preslabo, da bi lahko upali na iz- | | polnitev plana za oktober brez izrednih naporov. Stvar morda ne bi bila tragična, vendar nam z ozirom I | na zadnje slabše mesece še grozi, da bomo morali zagristi | | v sklade, ki smo jih ustvarili v I. polletju in se na ta način I | odpovedati mnogoterim izboljšanjem tehnološkega postop- | E ka, mnogoteremu olajšanju dela in mnogoteri pocenitvi pro- 1 | izvodnje. To bi seveda pomenilo, da bi se morali odpovedati i = boljšim dohodkom v prihodnosti. Druga možnost pa je v | § tem, da se raje odpovemo predvidenim osebnim dohodkom S = danes, s tem da si ne poslabšamo ¡zgledov za bodočnost. = = Mislimo pa, da ne ena in ne druga rešitev za nas nista spre- 2 = jemljivi. Zato zavihajmo rokave in pokažimo kaj zmoremo, in to § | ne samo te zadnje dni oktobra, ampak še oba meseca do | | konca leta, da bomo leto lahko zaključili z uspehom vred- § | nim nas vseh. % iHiiiiinniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiti Polletno (Nadaljevanje s prejšnje strani) ko vnaprej presadili, (kaj morajo .pni določenih delovnih operacijah podvzeti, ida ne bo prihajalo do poškodb in poklicnih obolenj. Pri zdravstvenih pregledih zaposlenih delavcev je bilo ugotovljeno, da je večina obolenj povzročenih na delovnih mestih predvsem zato, ker niso urejeni vami in zdravi pogoji -dela, kar pomanjkljivosti po obratih. je razvidno tudi iz ugotovljenih V kolikor hočemo zagotoviti kolektivu zdrav kader, ho nujno treba že nakazanim problemom posvetiti več pozornosti -kot -do sedaj. Lahko pride dó -tega, da bomo imeli več invalidov dela kot pa zdravih delavcev, kar 'bo •zelo otežilo normalno delo in -do-se-ganje planskih nalog. Pri razporeditvi manj zmožnih. (invalidov dela), pa še danes naletimo na problem, kam zaposliti tega ali onega, 'ker se vodstva obratov upirajo zaposliti take 'delavce z izgovorom, da hočejo Bdirave ljudi, češ da se od njih zahteva 100 % realizacija ne glede na to, kakšne delavce imajo. Če je temu tako, potem moramo v prvi vrsti začeti -tam, kjér je izvor tega, to "Se pravi Zagotoviti zdrave in varne'-pogoje dela, da ne bomo proizvajali invalidov 'dela. Na tak način bi v bodoče odpadli ti problemi, katerih je v sedanji situaciji vsak dan več. Velik pritisk imamo tu-di na rehabilitaciji. Vsak dan je več maujzmožnih za delo, katere obratni zdravnik pošilja na lažja dela po več mesecev. Tudi tu se opaža precejšnje povečanje števila man-jzmožnih za delo. V kolikor se bo tak tempo zaposlenih na RH nadaljeval, bo poročilo nas-ta-l resen problem nadomestila teh delavcev na delovnih mestih v matičnih oddelkih. Po po-datfcih, s katerimi razpolaga 'Oddelek varstva pri delu so se poškodbe pri delu v primerjavi s prvim polletjem 1965 -znižale za 32 primerov, kljub temu pa je število 171 poškodb še vedno zaskrbljujoče. Kajti dnevno -se pripetijo še vedno 1,2 poškodbe. Število -izgubljenih dni zaradi poškodb je v primerjavi z letom 1965 manjše, to se pravi, da je pogostnost in resnos-t v prvem polletju 1966 manj-ša -kot v istem obdobju 1965. To zmanjšanje pa ni tako, da bi lahko govorili o upadanju števila poškodb. Število poškodb iz dneva v dan raste, vendar je precej takih, katere razporedimo -na RH, namesto da bi šli v sta-lež. To se pravi, da poškodbe, povzročene na delovnem mestu, naraščajo, prav to -naraščanje pa 'bo -treba z vzgojo ko,lekt:\ a in poostrenimi disciplinskimi ukrepi zaustaviti. Za zaščito delavcev dajekolek-tiv visoka finančna sredstva in to preko 140 -milijonov din letno. Kljub temu pa opažamo, kot že rečeno, da poškodbe rastejo. Dogaja se namreč, da so izdatki dvojni, prvič za zaščito, drugič za plačevanje hranarine, poškodbe pa kljub tem rastejo. Vzrok za to je v vodilnih delavcih, od skupinovodje do obrato-vodje, ker se ne zavedajo dovolj teh problemov. Delavci sami pa izkoriščajo tak 'Odnos svojih predpostavljenih v neupoštevanju varnostnih predpisov pri delu. S*H6j/kW Stroji in napravo zahtevajo 2e dva meseca posebna delovna skupina vrši predpisane stalne preglede in popravila na žerjavih in dvigalnih napravah. Z idobrim in odgovornim delom je ta skupina uspela pregledati in (delno popraviti že 16 žerjavov in dvigalnih naprav v tovarni. Delo pa je takorekoč šele na svojem začetku, poleg žerjavov in raznih dvigalnih naprav je v tovarni še precej viličarjev in pa raznih škripcev, tako, da skupino čaka še dosti dela na vseh 68 (dvigalnih napravah v naši tovarni. Večina teh naprav že vrsto let ni bila detaljno pregledana, zato je sedaj delo težje, obsežnejše im tudi dolgotrajnejše, ker se je v tem obdobju nabralo veliko raznih okvar,“ do trajal osti _ materij ala ¡in že obrabljenih ter deformiranih delov in instalacij. Ni namen članka ugotavljati, (koliko je napravljeno, kaj in koliko ¡je še potrebno napraviti, ampak je predvsem cilj samo eden: pokazati na pomanjkljivosti, na varoke raznih okvar, posebno pa :na ¡potrebo menjanja naših sta-ilašč ¡in gledanj ¡do žerjavov in dvigalnih naprav, ¡morda celo do vseh strojev v naši tovarni. Dosedanji pregledi in popravila na žerjavih potrjujejo, da vzroki Dvigalna ¡naprava za polnjenje barvnih mlinov je še pred kratkim bila v takem stanju, da je pravzaprav res čudno, da na njej ni prišlo do nesreče. Obratovala je s polomljenimi kolesi, vsi električni spoji im stikala so bili zarjaveli, poškodovani in dotrajali kabli, pogonski elektromotor in ostali deli so bili na debelo prekriti- z mokro maso raztresenih zrnc frit, peska, kemikalij in stare strnjene masti. Tako zapuščena naprava je obratovala stalno na mokrih tleh, često ob-livana z vodnimi curki. Samo ¡srečna okolnost je bila, da preko zarjavelih spojev ,in vlažne površine naprave ni prišlo do stika z napetostjo 380 V in nesreče. Prav to pa očitno dokazuje, da je bilo vse premalo skrbi, pa tudi premalo upornosti tako delavcev ¡kot odgovornih, da se naprava pravočasno popravi in usposobi za varno obratovanje. Nasprotno, delalo se je s stališči, da ni časa, ¡dokler dela, je naprava še dobra, da bo ¡zaradi popravil izpadla proizvodnja. Naprava je končno izključena iz proizvodnje, proizvodnja pa kljub temu ni opadla! S štiridnevnim delom je skupina napra- okvar niso samo v slabem ali dotrajal em materialu, .ampak nasprotno zelo mnogo vzrokov leži v ¡slabi, pa tudi nikakršni brigi za stroje ¡in naprave, v napačnih (stališčih in postopkih pri obratovanju. Noben stroj, še manj pa žerjav, ne bo preživel svoje »živ-ljenske dobe«, če za njega ne bo (dovolj skrbi, potrebne nege, pregledov in nunjih popravil. Zato je najbolje, da to potrdijo ugotovitve ¡in splošno stanje na žerjavih In dvigalnih napravah. vo takorekoč prenovila, celo prepleskana je na novo. Napravo smo obnovili, vendar pa se odnosi in stališča do nje niso spremenila. Ze nekaj dni po končanem popravilu, se je eno od novo montiranih ¡koles pri prevozu nekje zataknilo. Delavci te izmene niso imeli potrpljenja, da od 4 ure zjutraj počakajo do prihoda ključavničarjev ob 6. uri. Sami so začeli »strokovno« razbijati po kolesu. Ker dreugače niso uspeli, so se lotili gume. Trdo nalite gu- me so izrezali z nožem. Potem pa so napravo vozili naprej, kar brez gume. Pred nekaj dnevi kupljeno novo kolo, je z nepremišljenim rezom noža bilo uničeno! Nič zato, saj plača fabrika!... takšno je bilo opravičilo. Ne tovariši, ne plača fabrika, plačate deformiranosti ne bo več uporaben. Kakšen bo odnos din postopek ido novega žerjava? Ali bo prav tak kot sedaj? V skladišču orodja ¡izdelovalnii-ce odpreskov in v lužilnici pocinkovalnice si večkrat »pomagajo« na ta način, da z dvorišča tiv! Drugače bi bilo, če bii sami ¡morali plačati storjeno škodo! Tak odnos do strojev, do našega skupnega imetja se mora spremeniti. Več pazljivosti potrpljenja in razumevanja pri delu pa ¡je le potrebno! Tudi delo svojih sotovarišev, ki so delali na popravilih je treba ceniti, vsaj toliko, kot svoje delo! V orodjarni je žerjav že tako deformiran, da komaj še vzdrži prenašanje ¡določenih ¡bremen. Zamenjal ga bo novi 3-tonski žerjav. Vendar bi bilo potrebno še na starem žerjavu izmenjati nepravilne odnose in postopke, naučiti se drugače in pravilnejše uporabljati žerjave. Po vse tehničnih pravilih im zakonih je za-branjeno izbijati obešena bremena, vendar tega v tem obratu ne spoštujejo. Obsežno jekleno ¡orodje izbijajo s kladivi, stresa se cela konstrukcija in nosilci. Dovoljena velikost deformaoije je že dvakrat prekoračena, pa kljub temu tako postopajo. Premalo volje in uvidevnosti je, da se orodje primerno podloži, pa potem izbija. Vedno se samo mudi, in skrbi samo za »proizvodnjo«! Ob pravilni uporabi bi sedanji žerjav lahko še služil, morda v drugem obratu, sedaj pa bo mnogo ¡prekmalu odšel v staro železje, ker po demontaži zaradi javi skozi vrata vlečejo bremena. Dobro vedo, da je z žerjavom dovoljeno dvigati bremena samo vertikalno, da za premik v druge smeri služi maček in proga žerjava, pa vseno tako postopajo, ne pomislijo na posledice. Na ta način ¡preobremenjujejo žerjav, posebno pa pogonske dele, iker je pri vleku po zemlji veliko večji odpor. Jeklene vrvi se tarejo na robovih zidu in vrat, na bobnih se vrv navija navzkri-žema izven obstoječih utvorov. Skupina za popravilo žerjavov je več ur potrebovala samo za poravnavanje vrvi. Vrvi se pri tem načinu dela dostikrat pretegnejo in zavijejo, tarejo se tudi ob robove bobna, tako jih je potrebno mnogo preje zamenjati. To pa stroške vzdrževanja še povečuje, na račun kolektiva, ki žerjav uporablja. Zvezni in republiški predpisi in zakoni postavljajo stroge zahteve za obratovanje žerjavov in dvigalnih naprav. Predpisani so točno določeni roki in vrste stalnih pregledov vseh dvigalnih naprav od žerjavov do viličarjev in navadnih škripcev. S takimi pregledi in ¡popravili smo v naši tovarni začeli šele pred dvema mesecema. Večina žerjavov in dvigalnih naprav je obratovala leta in leta, dneve in noči. Ne- $Za*a$Ji&c večjo skrb in drugaeen odnos katere dvigalne naprave obratujejo že več desetletij. Rednih in -stailnih preventivnih pregledov ni bilo, popravila pa so bila izvajana samo takrat, ko so nastale okvare. Sedanji pregledi in izvršena popravila pa dokazujejo, da je na žerjavih in dvigalnih napravah veliko okvar, obrabljenih in deformiranih delov, dosti dotrajalih instalacij in opreme. Takšno stanje pa sedaj zahteva in narekuje tudi zamenjava koles. Žerjav mo< ra obratovati mirno in brez tresljajev, vožnja mora biti gladka in mirna, kot je bila v začetku obratovanja. Vse dotlej pa je potrebno izvajati vsa navedena dela. Na žerjavu v skladišču orodja izdelovalmice odpreskov so pogonska kolesa tako obrabljena, da so tirnice napravile poseben žleb v venec koles. Nujna nabava novih koles je že v teku. vsakega »graniika«, morajo biti vedno prepričani, da prav oni nosijo glavno težo proizvodnje, posebno še v nekaterih obratih. Zato je tako skrbno tudi gledati na njihovo vzdrževanje. Vsi morajo razumeti, da je stalen pregled, ter takojšnje popravilo koristnejše in kratkotrajnejše, kot pa dolgotrajen zastoj in draga popravila ob večjih okvarah in potrebnih remontih. Zato naj bi odnos do vseh »gra-nrkov« bil enak tistemu, ki ga ima vsak naš kmetovalec do svo. jega konja in vola. Kmetovalec skrbi zanj, pravočasno ga nahrani in napoji, očisti ga, pokliče veterinarja, čim je potrebno. Dobro se namreč zaveda, kaj mu pri delu pomeni, ve, da je delo brez njega itežje ali nemogoče! Za njega je konj neprecenljiv pomočnik, za našega delavca pa je to v obratih »granik«, raitujejo z njimi, da spoštujejo tehnične norme in zmogljivosti vsakega žerjava in dvigalne naprave posebno. Stalni in preventivni pregledi, takojšnja popravila pa so potem iše večja garancija za dobro in uspešno izkoriščanje vseh naprav v tovarni. Sistem stalnih pregledov in popravil je pokazal dobre rezultate. V naslednjem obdobju se bo stanje gotovo izboljšalo, žerjavi bodo lažje in Sigurnejše obratovali, manjše okvare bo možno lažje in hitrejše odpravljati. Tako kot na žerjavih bo potrebno ukrepati tudi na vseh ostalih strojih. Stalni pregledi in manjša popravila na vseh strojih so nujno potrebni, z njimi se lahko preprečijo večji lomi in dolgotrajnejši zastoji v proizvodnji, predvsem pa doseže večja rentabilnost vzdrževanja. Vrabič Franc Verbič Stane veliko dela, posebno pazljivo in skrb do naprav, zahteva večje stroške, za nekatere naprave pa tudi potreben remont. O vsem tem dovolj očitno govore karakteristične okvare na posameznih dvigalnih napravah. Fontaini žerjav v izdedovaindci kotlov je obratoval z močno razpokanimi pogonskimi kolesi. Posamezna kolesa so bila v takem stanju, da je obstajala resna nevarnost, da bi kaj kmalu lahko prišlo do loma, iztirjanja in pri tem do loma celega žerjava. Veliki 20-tonski mostni žerjav v izdelovalnici odpreskov že dalj časa obratuje z nenormalnimi tresljaji cele konstrukcije. Kljub prvim popravilom, ureditvi osi, ležajev, zagozd, se tresljaji niso diosti zmanjšala. Proga žerjava je deformirana, spoji tračnic so močno obrabljeni, močno so obrabljena pogonska kolesa. V naslednjem obdobju je potrebno varjenje vseh obrabljenih stikov tračnic na 18 mestih, pozneje pa Potrebna je tudi čimprejšnja zamenjava pogonskih zobatih koles na dvigalni napravi plinskega generatorja. Več kot 30-letno celodnevno obratovanje tudi tukaj zahteva postopni remont in zamenjavo močno izrabljenih delov in instalacij. Samo teh nekoliko opisanih primerov je dovolj za pravilno razumevanje, zakaj moramo menjati naš odnos in stališča do dvigalnih naprav. Obstoječe stanje nujno zahteva prav to. Potreb, no je čiimprej pozabiti na stare navade in in stališča ter v bodoče bolj skrbeti in spremljati obratovanje vseh naprav. Samo v tej smeri je treba tudi razumeti namen tega članka. Članek ne obtožuje, ampak samo opozarja vse koristnike dvigalnih naprav na skupno večjo skrb nas vseh, za boljše in pravilnejše ravnanje z vsemi napravami v izključno korist proizvajalcev. Naši delavci in vodje delavnic morajo pravilno ceniti pomoč MUČIM S£ JU z. a Val 0(0 ki veliko truda in znoja prevzame na sebe! Zato je potrehno, da za normalno obratovanje skrbijo prav tisti, ki z njim delajo in vsi tisti, za katere dela. Delovodje naj bodo nosilci takega gledanja. ZerjaVovodjem omogočiti več časa za preglede, čiščenje in mazanje vseh dvigalnih ‘naprav in to vsak dan vsaj pol ure. Prisiliti jih morajo na to, da pametno 'in odgovorno ob- BOJ PROTI BREZPOSELNOSTI »Ali ste že dobili nov stroj?« »Ja.« »Kakšnega?« »Veš zelo imenitnega. Kar je prej napravil delavec sam v eni uri rabi ta stroj osem ur in'dva delavca, da mu strežeta.« 18-------------------------------- OGLEDALI SMO SI INDUSTRIJO »14 »14. oktober« Tovarna traktorjev, gradbene opreme, gradbenih strojev in livarna spada v krog največjih jugoslovanskih podjetij za izdelavo tovrstne investicijske opreme. Sama tovarna je razdeljena v 4 samostojne obrate. Tovarna je znana predvsem po prvem obratu, to je tovarni traktorjev — goseničarjev. V tem obratu izdelujejo traktorje — goseničarje, ki jih označujejo z oznako T-75. Ti traktorji se odlikujejo po izredni moči in so predvsem prilagojeni za težka dela na poljih. Tu mislimo razna oranja z večjimi plugi, tudi oranje s plugom za rigolanje, zemlje in za vleko pri čiščenju gozdnih površin. Prav tako so ti traktorji prilagojeni za delo pri gradnji cest, kanalov in drugih objektov iz področja nizke gradnje. Tovarna sama ima veliko število obdelovalnih strojev, nekateri teh strojev so prav specialno narejeni za potrebe tovrstne industrije. Posebno nas je presenetilo veliko število specialnih' strojev, ki imajo izredno preciznost in lahko dosežejo izredno kvaliteto dela. Po drugi strani pa je bilo očito, da vse strojne kapacitete v tem obratu niso izkoriščene, saj imajo nekateri specialni stroji večkratno kapaciteto sedanjih potreb tovarne. Tak položaj seveda podražuje proizvodnjo. V razgovorih v tem obratu smo izvedeli, da imajo precejšnje težave s kooperanti. Tovarna sama sodeluje z več kot 70. jugoslovanskimi podjetji. Znano pa je, da smo v naši deželi še precej neažurni, nesolidni pri dobavah kooperantskih delov. V razgovoru smo tudi zvedeli, da izdeluje ta tovarna okoli 1.000 traktorjev letno. Naslednji obrat, ki smo ga obiskali, , je tovarna gradbenih strojev. V tem obratu izdelujejo predvsem gradbene stroje kot so težki valjarji za valjanje cestišč, transporterji in drugi gradbeni stroji. Tudi obrat je zelo dobro opremljen, stroji in naprave so vsi novejše proizvodnje, opaziti pa je tudi tukaj, da vsi stroji niso enakomerno zaposleni ter so na razpolago še precejšnje neizkoriščene kapacitete. Seveda je treba pripomniti, da je izdelovanje te vrste strojev tovarne »14. oktober« pogojeno z investicijskimi sredstvi, s katerimi razpolagajo kupci. Vsi pa vemo, da v sedanji situaciji pri smotrnejših naložbah investicij in pri intenzivnejšem izkoriščanju obstoječih strojev in naprav ni mogoče tako lahko plasirati takšne proizvodnje. Zato je tudi razumljivo, da je potrebno vložiti mnogo napora za osvajanje tržišča in to v mednarodnem merilu, saj je jugoslovansko tržišče za tako veliko tovarno preozko. V tovarni opreme, ki smo jo obiskali v sklo- pu podjetja »14. oktober« smo bili priča intenzivni rekonstrukciji obratnih prostorov in postavljanju novih strojnih kapacitet. V tem obratu smo videli predvsem izdelavo opreme, še zlasti opreme investicijskega značaja, saj so nam ob času našega obiska demonstrirali poizkus ogromnega reduktorja za energetsko postrojenje na Kosovu. V tem obratu smo videli tudi veliko kovačnico s specialnimi kovaškimi stiskalnicami, ki izdelujejo odkovke največjih dimenzij. Podjetje »14. oktober« pravkar končuje izgradnjo svoje četrte tovarne oziroma obrata, to je livarno. Tega obrata nismo obiskali, ogledali smo si samo impozantno zgradbo, ki je že dokončana in v kateri montirajo strokovnjaki iz Poljske opremo. Povedali so nam, da bodo tukaj proizvajali litino, ki je po programu oziroma asor-timanu enaka programu in asorti-manu štorske železarne. Splošen vtis, ki ga dobi obiskovalec podjetja »14. oktober« je ugoden, kljub temu da imajo na odprtih skladiščih velike količine sestavnih delov materiala in strojev, potrebnih za iinaliza-cijo njihovih proizvodov. Dejstvo pa je kot smo že omenili, da nedisciplina kooperantov in nedisciplina dobaviteljev pogojuje takšno stanje, kar je pa splošen pojav pri nas in ga bo treba čim-prej odpraviti. Pripomniti je treba, da smo pri obisku v tej tovarni naleteli na zelo prisrčen odnos delavcev v proizvodnji, ki so nam na vsako naše vprašanje dajali odgovore in nas zelo prijateljsko sprejeli. V pogovoru po ogledu Tovarne »14. oktober« je generalni direktor tega podjetja inž. Dtulovič posredoval nekaj podatkov o rasti in poslovanju podjetja. Posredujemo le nekatere ugotovitve in misli s tega pogovora. Podjetje »14. oktober« zaposluje 4 tisoč ljudi in ustvarja letno okoli 25 milijard bruto dohodka. Tovarna je bila osnovana kot tovarna vagonov leta 1923., ko pa je leta 1946. prevzela novo ime v spomin na dan osvoboditve Kruševca, je spremenila tudi svoj proizvodni program in se usmerila na novo proizvodnjo, bolj potrebno domovini in bolj iskano na domačem in tujem tržišču. Danes sestavljajo industrijo »14. oktober« tri posebne, velike tovarne: Tovarna traktorjev, Tovarna gradbenih strojev in Tovarna rudarskih strojev in metalnih konstrukcij. Te tri tovarne izdelujejo stroje in naprave za kompleksno mehanizacijo del v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in rudarstvu. Podjetje vlaga znatna sredstva v investicije, vendar gre le 10 odstotkov teh sredstev za izgradnjo novih objektov, vse ostalo pa v opremo. Ze v letošnjem letu izvaža »14. oktober« polovico vse svoje proizvodnje v 22 držav na vseh štirih kontinentih. Pojem občinskega, republiškega, pa celo jugoslovanskega tržišča za to tovarno ne obstaja več. Obdelujejo tržišče sveta, V sektorju prodaje in zunanje trgovine je v tem podjetju vključenih kar 4/5 tehničnega kadra. Struktura zaposlenih kaže, da je v tovarni že sedaj vključenih 24 odštotkov šolanih kadrov, v perspektivi pa želijo doseči, da bi bila tretjina članov kolektiva —r- strokovnjakov, ki jih bodo poslej vključevali predvsem v proučevanje in delo na tehnologiji in v obdelavo tržišča. Delovna skupnost »14. oktobra« teži za tem, da se število ljudi v podjetju ne bi povečalo. Obseg in vrednost proizvodnje sta že doslej rasla brez povečevanja števila zaposlenih, tako pa naj bi bilo tudi v prihodnosti, ko bi višja proizvodnja in posredno tudi dohodek na posameznika v »14. oktobru« zagotovila zaposlitev ljudem v drugih dejavnostih. Povprečni osebni dohodek v tovarni je sedaj 75 tisoč starih dinarjev, pri tem pa je razmerje med sredstvi za sklade in osebne dohodke že pet let 40:60. Manj kot 100 zaposlenih prejema manj kot 50 starih tisočakov mesečnega OD. Čisti dohodek delovne skupnosti »14. oktober« bo letos dosegel PISMA Kot ima vsak gasilski dom svoj razgledni stolp, tako tudi naša tovarna lahko iz svojega skritega stolpa opazuje delo, gibanje in potrebe svojih »ljudi«, ko se kradoma in potihem tihotapijo in jo mahnejo v gostilno »Amerika«! Ni daleč in žeja je prehuda, pa naj bo!!! Bilo je v dopoldanskem času in v času, ko je v starih, dobrih časih bil čas obeda. Ne morem trditi, da so naši junaki že obedovali, kajti bili so še vedno v delovnih plaščih in prišli so iz obrata. Bodi kakor hoče, trije možakarji iz mehanične delavnice so jo mahnili ob 12.15 skozi vrata pri vratarju II, po mehki jesenski travi naravnost v Ameriko. Seveda sla bila vratarja velikodušna in pustila sta jih nemoteno skozi. Z ženskami in materami se vratarji radi prepirajo in zahtevajo propustnico, četudi hoče domov v sosesko med malico pogledat, ali se je zbudil njen malček in ali morda ne joka! Ja, taki smo, ženska je žen- OKTOBER« 9 milijard dinarjev (starih), v prihodnjem letu pa predvideva njihov načrt že 12 milijard čistega dohodka. »V načelu hi možno, da bi v tej delovni organizaciji delavec zaslužil več kot generalni direktor,« je na vprašanje pojasnil inž. Drulovič. »V praksi se morda to primeri, vendar ni logično, saj smatram, da sem visokokvalificiran delavec.« Tovarna je svojo proizvodnjo precej oprla na kooperacije in imajo sedaj že več kot 70 kooperantov. Cene izdelkov »14. oktobra« se od leta 1958. niso spremenile, ne pričakujejo pa nekih sprememb v prihodnjem obdobju. S cenami so na tujem tržišču konkurenčni. Dohodek je deljen na organizacijske enote, skladi podjetja pa so centralni. »14. oktober« 'vlaga znatna sredstva za razvojno dejavnost, pri tem pa je prav proti tej naperjene precej kritike. Direktor inž. Drulovič pa je poudaril, da bo v razvojno dejavnost potrebno investirati še več in da sektorja kot takšnega nihče ne more kritizirati, morda le ljudi, ki svojega dela ne opravijo in zaupanja niso opravičili, Nujnost, ki jo v 14. oktobru, močno občutijo, je organizacija dela v pisarni kot v proizvodnji, vendar je jasno, da sedaj zato ni pogojev, saj je bilo v zadnjem času investiranih 5 pa celo 7 milijonov S-dinarjev na neposrednega proizvajalca, le po 100 tisočakov pa na zaposlenega v pisarni. KAJ PRAVITE ? ska, z moškim je drugače! Vratarji vedo za dobre in slabe navade treh možakarjev iz mehanične delavnice, zato so jih pustili kar brez propustnice. Naj gredo v božjem imenu! Naši trije junaki so se držali bolj sključeno, ko so drug za drugim v gosjem redu korakali mimo brez, po črni poti do ceste, zdrknili čez cesto, v gostilni »Amerika« pa se priključili delavcem popoldanske izmene. Dan prej je bilo izplačilo in dan pozneje bo spet neopravičenih izostankov! O ti majolka, majolka, majol-kica! Nič več se niso zavedali, da jih čaka delo v delavnici, da svojega dela tega dne niso zaključili, da nam pretijo z zmanjšanimi dohodki itd., itd. Vsg je pozabljeno pri z rujnim vincem zvrhani majolkici! Ugasili so si žejo in jo zopet po isti poti ubrali nazaj v tovarno. Zaključek: gostilna jih je zadržala polnih 50 minut. L. Č. d n Eti na Češkem Dopust, ki smo ga preživeli na Češkoslovaškem nam bo ostal v trajnem spominu, saj nam, .ki .smo pred upokojitvijo — nekateri že odhajajo letos — je to bila še . zadnja možnost takšnega dopusta, kot je bil dopust na Češkoslovaškem. Hočem ga opisati kot sem ga preživel jaz. Gledam ga s svojimi občutki in doživljaji. V ponedeljek, 20. septembra smo krenili iz Celja ob 4.30 proti našemu cilju — Češkoslovaški. Približno ob 7. uiti smo prestopili mejo Avstrije in že se vozimo proti Grazu. Opazovali smo njihova polja, ki so raznobarvna in se .pozna, da so privatna lastnina in niso plantažno obdelana. Ob 8. uri .smo prispeli v Graz, ki pa smo ga le obkrožili in videli smo, da jih je cestni promet prisilil, da razširijo ceste lin zgradijo podvoze, da rešijo promet .na cestah. Spoznavali smo delavce, ki opravljajo težaška dela na cestah, večji del .so Prekmurci iz okolja Radgone. Nadaljevali smo pot proti Dunaju in ostali na Se-meringu za 25 minut, da si malo odpočijemo in oddahnemo. Začudili smo se cenam, steklenica piva . stane 5 šilingov 50 grošev, Šilce žganja 9 šilingov. Ne čudim se, da tako radii prihajajo Avstrijci v Jugoslavijo. Nadaljevali smo poti čez Semen,ng proti Dunaju po lepi široki cesti, levo in desno je hribovito, ob ceisiti vsakih nekaj kilometrov so bencin-ške črpalke in servisi z restavracijami. Po končani vožnji čez Se-mer.ing smo prišli na 4-.stezno betonsko cesto in pohiteli smo proti Dunaju. Pred Dunajem leži poznani Wiener Neustadt, ki smo ga opazovali jez daljave, med vožnjo, opazne so še posledice druge svetovne vojne, kjer stojijo na pol podrte zgradbe, poleg njiih pa nove — impozantne. Obkrožili smo Dunaj in izogibali smo se velikemu prometu, vendar je bila vožnja kljub temu počasna in to je bila za nas prilika, da smo si lahko ogledovali Impozantne nove stavbe, ki so večji del last občine Dunaj, kar je razvidno iz plošč, vzidanih na pročeljih zgradb. Po končani poti ob Dunaju smo se vozili proti Češkoslovaški meji med vinogradi in vedno manj naseljeno pokrajino. Dospeli smo na mejo, pozdravili smo se s cariniki. Po kratkem pregledu potnih listov so nas spustili naprej. Delni cilj je bil tu. Levo in desno ob poti se razprostirajo močvirnata tl^, kmalu za, tem pa se odpre naš pot med vinogradi, ki pa se po nekaj kilometrih spremenijo in odpre se pogled na plantažno obdelana polja. Pogled na ta polja je bil kot pogled na Jadransko morje in to samo s to razliko, da so na morju ladje, na polju pa kmetijski stroji za obdelavo zemlje in za spravljanje posevkov. Tako smo se, vozili naprej proti mestu Brno. Med vožnjo nismo imeli postankov zato, da smo čim-prej prispeli do ¡našega cilja Ostravice v »Dom. Andraž«. Med vožnjo smo občudovali lepe enodružinske hiše z lepo ograjenimi vrtovi in sadovnjakih Po nekaj urah vožnje smo dospeli v Ostro-vtice, kjer mas je čakal prijazen Čeh s svojo ženo, ki sta nas nato spremljala do doma »Andraž«. Lepo nas je pozdravil upravnik, stisnili smo si roke, in povabil nas je k večerji, povedal nam je .dnevni red, natočil nam je piva po želji. Po kratkem razgovoru smo se odpravili spat, da si odpočijemo in tako je minil prvi dan. času. Plan je bil napravljen s strani vodstva podjetja »Šfinx« in našim vodjem Korošec Maksom, seveda z našim pristankom. Na razpolago smo imeli vodiča, ki je izvrševal plan in, nam pozneje razkazoval vse zanimivosti v tem delu Češkoslovaške. Dnevii so tako postajali vise. bolj zanimivi, prijetno izpopolnjeni s pesmijo in humorjem. Prvi dan smo šli peš po bližnji okolici v skupinah. Ogledovali smo si trgovine, primerjali cene z našimi, ogledovali smo tudi prehran-bene artikle in ugotovili, da se lahko primerjajo z našimi cenami. Opaziti smo, da so Čehi skromen narod in brez večjega luksu-sa. Nekateri so se .peljali, z vlakom v .bližnje mesto Frydlant, oddaljeno 26 km od Doma, drugi smo šli gledat krasen spomenik, Pred domom »Andraž« (foto David) Ker smo prišli v dom »Andraž« zvečer, nismo mogli videti okolice, v kateri bomo bivali 10 dni med Čehii. Zato smo se zjutraj takoj ogledali ,po bližnji okolici. Ugotavljali smo, da je okolje slično Sloveniji — Pohorju. Po okolici je bilo polno .rekreacijskih hišic, okusno zidanih, kjer Čehi ipreživljajo svoj letni dopust ali nedeljski počitek. Hišice so bile last posameznikov, so delno Židane, delno lesene. SLičijo na planinski slog in so obdane z vrtom rožic in so raznobarvne. Dom, v katerem smo bili, je lepo urejena, velika stavba s centralno kurjavo' ,ter lepimi, čistimi sobami s toplo in hladno vodo, s skupno kopalnico in klubsko sobo, kjer smo zvečer lahko gledali televizijo, igrali karte, šah ali druge igre. Prvi dan smo 'bili tudi seznanjeni z vsemi izleti in obiski, ki jih bomo opravili v tem ki ije postavljen v spomin padlim iz prve :in druge svetovne vojne. Iz prebranih imen na spomeniku smo razbrali-, imena mla-idlih borcev in talcev »druge sve tovne vojne in videli smo, kako mlad narod se je boril za osvoboditev od fašizma. Naši planinski veterani npr. tov. Kegu, Uršič in Flis pa so šli na 1325 metrov visoko goro, ki nosi ime »Lisa gora«, kjer je krasen razgled po bližnji in daljni okaliai. Na vrhu gore je sanatorij, dva doma in vremanoslovska postaja. Pot na vrh te gore je bila večkrat prebodena in slikana z našimi foto kamerama. - Drugi dan smo se peljali v Olo-muz z avtobusom, kjer smo si ogledali to lepo mesto in v banki menjali denar. Mesto je zelo lepo in čisto. Naš avtobus je bil zelo zanimiv in so si ga ogledovali iz vseh strani to pa zaradi tega, ker imajo Čehi enotne bar- ve avtobusov rahlo rjavo in rumeno tablico in po tem takoj spoznajo, da smo Jugoslovani. Na ¡parkirnem prostoru nas je obkrožila mimoidoča mladina, prišli so v .naš avtobus in prosili so nas za avtograme. Razumljivo, da so jih dobili, povrhu pa še nekaj čokolade in bonbonov. Za podarjeno so se nam zahvalili in nas ■pozdffavali mi pa njih. Bo nekaj urah smo se vrnili domov kjer nas je že čakalo bogato kosilo in pivičko. Zvečer so nas obiskali vodilni iz tovarne »Sfinx«, ki so nas pozdravili lin se zanimali, če . nam hrana ustreza. Ker z odgovorom tov. Korošca niso teli zadovoljim, ta jiim je rekel, da smo, smo zadovoljni ter smo to potrdi-ismo zadovoljni ter to smo potrdili tudi z aplavzom. Drugi dam smo bili prosti, ker potovanje nd bilo v planu. Zvečer smo se setali s Cehi. Pogovarjali smo se ter peti naše pesmi, ki so tele Čehom zelo ljube. Naš začasni pevski zbor EMO pod vodstvom pevovodje Ježov-nika je zapel pesem »Če študent ...«"Sledil je aplavz in ponovitev. Čehi so. nam vrnili s svojimi enoglasnimi pesmimi, katere so za nas bile tudi lepe. Drugi zanimiv izlet je tel v mesto Gotvald, kjer smo se z dvigalom dvignili na vrh 12-nad-strdpnega hotela »Moskva« in si z višine ogledali tovarne, kii obkrožajo to lepo mesto. Med njimi je tudi ena največjih tovarn bivša »Bata«. Vodič nam je povedal, da si bomo ogledali muzej tovarne, kjer bomo videli obutev od pradobe, pa do naše modeme dobe. Vodič nam je pojasnil, da ne delajo samo čevljev, da delajo .tudi vse stroje za svojo tovarni sami, tudi precizne stroje za tekstilno industrijo in nogavice ter pnevmatiko. Iz te tovarne smo šli v tovarno »Ta-tra«, kjer izdelujejo vagone ter avtomobile. Ogledali smo si še od prvega izdelka, to je kočija brez motorja do kočije z motorjem pa do današnjih avtomobilov »Tatra«. Pri vhodu v muzej stoji približno 20 metrov dolg mogočen ¡električen vagon imenovan »Slovenska strela«, ki je našel svoj dom (počitka v muzeju po prevoženih milijon kilometrih. Vozil je na progi Praga—Bratislava s 150‘km na uro. Vodiču, ki nas je vodil po muzeju, je dobro poznana Jugoslavija, pravil je, da pride drugo leto zopet v Jugoslavijo in to v Ljubljano, v Tržič in Ljubelj, kjer je tekmoval s »Tatra« vozili in nam je pokazal odlikovanja im diplome dobljene v Jugoslaviji. Iz tega muzeja smo šli v muzej kraja Koprivnica, kjer smo si ogledali vse zanimivosti tega kraja iz pradobe do danes. Čehi so veliki prijatelji zgodovine in ima zato vsaka to-(Nadailjevanije na 10. sitranli) dnevi na Češkem (Nadaljevanje z 12. ¡strani) varna in vsa večji kraji svoj muzaj. Hranijo vsako malenkost v muzeju. V muzeju so .tudi slike športnega junaka v atletski areni Zatopeka, ki je za Čehe narodni junak.' Drugi dan nanj je tovariš Korošec javil, da ,so se Čehi vrnili iiz Crikvenice in da nas pridejo ¡obiskat. Prišli so z godbo, ¡prinesli so nam ¡pozdrave iz Slovenije, se čudili ¡našemu Jadranskemu morju, se zahvaljevali naši gostoljubnosti in si še in še želijo priti v Jugoslavijo. Peli smo, plesali ¡in se zabavali v iskrenem prijateljskemu vzdušju. Dopoldne vsak po svoje, popoldne izlet z avtobusom ¡na nekii grad, oddaljen ¡približno 30 km. Med vožnjo smo videli, kako gradijo. Čehi ogromne elektrarne in ceste, nadalje športne objekte in rušijo cele hribe, v bazene zajamejo vsak liter vode da napravijo u-metna jezera. Prišli smo na grad z imenom, seveda če sem si pravilno zapomnil »Tulinč«, kjer je nekoč v letu 1200 gospodovala češka gospoda. Videli smo ogromen vodnjak globok 179 m, tako globok zaradi tega, da je dosegel višino reke Morave in se tako napolnjeval iz ¡reke. Vodo so uporabljali za obrambo gradu, ki je bil večkrat napaden. Mimogrede nazaj smo si še ogledali zaščiten ¡park, kjer živi polno srn in jelenov. Enega od jelenov je prinesel v svojii fotokameri domov tov. Krempuš, mislim, da bo sliko tudi pokazal. Drugi dan smo bili povabljeni v sosednji dom, kjer ima mladina svoj rekreacijski počitek, bil je lep družaben večer s plesom in ¡drugo zabavo. Naslednji dan smo bili prosti, ker je moral šofer ¡tov. Zotitl dati novo steklo v avtomobil, ker mu je počilo, mi smo pa porabili ta dan za ¡izlete. Zvečer je pa bila isplošna zabava s plesom, na kateri nas ije ¡bilo Skupaj približno ¡80. Zapet je bil na vrsti naš pevski zbor, rajanje, zdravice na čast Čehov ¡in Jugoslovanov^ Naslednji dan smo bili povabljeni na ogled njihove tovarne. Zanimalo nas ije, kaj bomo videli ¡novega za nas, ki opravljamo ¡ista dela. Ogledali ¡smo si tri tovarne, ki spadajo pod isto upravo ¡podjetja '»Sfimx« in to Kvarno, emajlimnico dn tovarno delno emajliranja in delno lakiranja ¡raznih izdelkov. Najbolj nas je zanimala tovarna emajliranih iz* delkov, v katero smo tudi prvo prišli. Vodiča so nas vodili skozi vse oddelke in nam razkazovali ¡stroje lin dela. Tovarna je majhna in stroji ¡kar dobro razporejeni v vrstnem redu, tako da vidiš malo transporta. Kontrola pregleduje posodo že pri stroju in ugotavlja napake, ki se sproti odstranjujejo, dzbočarjev ni vi- deti, ker gre posoda že pri stroju na palete dn ni možnosti udarcev. Videli smo, da fcotličev ne varijo, ampak jiih Oblikujejo, ročaje varijo pred luženjem. Nanašanje je listo kot pri nas, elan dela pri nas večji, je ¡pa pri njih kv iliteta iboljša. Prišli smo v defc ¡oddelek in videli smo da ena ¡de-delavka dela kar štiri ¡operacije, kar je vzrok počasnega dela. Vsi ročaji na dekor katličih so črni, ¡manjše napake na njih pa lakirajo. Tov Koražija, tov. Čakš, dn tov. Potočnik so pokazali, kako ¡mi delamo in ¡so se čudili tempu, posebno pri vtiskavanju zlata na po kosilu smo zapeli pred odhodom pesem »Adijo, pa . ..«, Ker je bil tovariš Ješovnik odsoten, šel je namreč nabirat cvetlična semena k nekemu vrtnarju, smo pesem zapeli pod vodstvom rezervnega pevovodje tov. Kralja. ¡Po pesmi smo ¡si stisnili roke v slovo in ni bilo Čeha in Čehinje, ivi ne ¡bi imela v ¡rokah robca in si brisala solzne oči. Povabljeni smo bili tudi na poslovilni večer pri njihovi sindikalni konferenci. Pred ¡koncem konference so ¡nas pogostili z večerjo in pijačo. Po konferenci je bila prosta zabava. Ko smo prišli .., Gotvaldovo . skupno v dvorano, so nas vsi stoje pozdravili »Živijo Jugoslavija«. Godba je zaigrala za njih tako priljubljeno pesem »če štu-lent...« katero je nalašč za to aranžiral njihov kapelnik. Bil ja za nas veliki dan zabave, prijateljstva, petja in ob ¡slovesu smo si stisnili roke — z »¡nasvidenje tovariši.« Odpeljali smo se nazaj v dom »Andraž«, z lepimi spomini na tovarištvo med Čehi dn Jugoslovani. Upravnik doma nas je čakal s ¡pripravljeno večerjo, po večerji ¡pa smo odšli spat. Zjutraj smo vstali zgodaj, pospravili smo prtljago, se še ozrli po okolici, poslovili od upravnika, ki nam je dal za popotnico še malico, stisnili roke dn ¡krenili proti ¡domovini. Med potjo smo se ustavila v Brnu in si ga dobro ¡ogledali. Po dveh urah -smo krenili ,iz Brna proti meji. Po kratkem pregledu potnih listov smo stopili na avstrijska tla. Vozili srno se proti Dunaju, kjer smo počakali dve uri, med tem časom -smo sli ogledali mesto in krenili nato naprej proti jugoslovanski meji, stopili smo na naša tla in prispeli v Celje ob 1. uri zjutraj. Za vse to doživetje na Češkoslovaškem se vsi udeleženci zahvaljujemo upravnemu odboru, delavskemu svetu In sindikatu. Posebno še tov. Korošcu za dobro ¡organizacijo bivanja na Češkem, pčhvala za dober avtobus in odličnega šoferja tov. Zottla pa gre Izletniku Celje. Steian Kralj kotliče. Videli smo večje naročilo ¡posode že pripravljene za odpremo za »Tehmometal« Beograd. Iz tovarne emajlirane posode smo šli v ¡tovarno emajliranih in lakiranih uslug, kjer ¡delajo krasne kuhinjske elemente. Montaža teh je na tekočem traku. Bo ogledu teh dveh tovarn smo šli v ¡razstavni prostor, kjer so vsi njihovi izdelki ¡in jim ni žal prostora. Pri nas žal ne najdemo kotička, da napravimo nekak razstavni prostor, kjer bi pokazali stranki vse naše izdelke, pri katerih smo ¡bolj bogati kot drugi (oprostite). Nazadnje še livarna, to pa je 'bilo za nas nekaj novega. Tu Izdelujejo lite izdelke npr. kotle za kuhanje perila, čutarice, montažne umivalnike, splakovalnike ■in razne usluge za druga podjetja. Ro končanih ogledih so nas ¡povabili na kosilo in na kratko zabavo v hotel, kjer smo se veselo zabavali, malo zapeli in veselo razpoloženi šli domov v »Andraž«. Prihodnjega dne so se od nas poslovili Čehi, ki so bili zraven nas 7 dni v istem domu na dopustu. Slovo je. bilo zelo prisrčno, Tržne informacije Trgovsko podjetje »Teh-no-mercator« v prodajalni »Elektro« Gubčeva ulica 2« (nasproti Hotela-Evrope) nudi domače RIZ gramofone za priključek rtd radio. Gramofon tip EG 5 — je vgrajen v plastično ohišje in pokrit s prozornim plastičnim pokrovom. Cena gramofona je N-din 100, — Gramofon tip EG 4 je vzgrajen v prenosnem kovčku zelo lepe oblike. Cena tega gramofona je N-din 150. — Oba tipa gramofona imata stereo priključek. Prednost gramofona s stereo priključkom je v tem, da se lahko istočasno predvajajo visoki in niz-• toni ločeno, kar vzbuja vtis tako imenovanega pro-storninskega — trodimen-zionalnega zvoka. Od novih proizvodov je posebno zanimiva dvojno vtikalna puša »karo-mikro«, proizvod Elektro industrije »Kontakt« Zagreb. Prednost novega izdelka je predvsem v nadomestilu dosedanje uporabe navadnih razdelilcev. Cena tej vtikalni puši z ozemljitvijo je samo N-din 10. Podjetje »VARSTROJ« v Lendavi je letos pričelo izdelovati posebne varnostne naprave, ki delavcem omogočijo prosto gibanje na višinah in jih m ta način zavarujejo, da ne bi zaradi spodrsljaja padli z odra na tla in podobno. Naprava je zelo zanesljiva in poceni. ČAMifiK&C ------------- RILO JE PREKRASNO! TO JE KRASNO! 21 Izlet gospodinjskega krožka (Piše — očividec) Te in še mnoge navdušene besede so ponavljali češki gostje iz tovarne emajliranih izdelkov iz Frydlanta, ki so se poslavljali od ¡našega morja in svojih novih jugoslavanskih prijateljev. Češki gostje, ki so bili deset idni na oddihu v našem počitniškem domu v Crikvenici so imeli čudovito, isončno vreme. (Kopali so se in sončili po mili volji in žal jim je bilo, da so se morali posloviti od sinjega Jadranskega morja. Pa saj «e jim je ta oddih v domu v Crikvenici tudi poznal. Bili so ogoreli in nasmejanih obrazov, da jih skoraj (nismo več prepoznali, ko so se v dopoldanskih urah pripeljali v Celje, da si1 ogledajo še naše mesto in pa tovarno. INad tovarno so bili presenečeni, saj niso mislili, da je tako velika. Pozorno so si ogledali delo pri nas, saj je njihova proizvodnja enaka kot naša. Nano-istlke emajla so bile posebej radovedne. Enostavno iso zavihale rokave in segle v posodo^ z emajlom. In njihovo mnenje? »Veste naš emajl je bolj gost«, iso rekle »v vašem pa je več vode in je zato delo z njim lažje«. Češki gostje pa so se zanimali tudi za vse druge obrate in delo v naši proizvodnji. Primerjali so ga z njihovim in o njem živo razpravljali. Tudi stroje so radovedno ogledovali in jih primerjali z njihovimi v domovini. Delavci raznih strok npr. vlagači, kleparji, lužilci, em.ajlfrci itd. so se živahno pogovarjali z našimi delavci, ki so jim ustrežljivo razložili vse, EMONI Olimp 1:5 (0:1) 7. oktobra letos sta se pomerili nogometni ekipi EMO (stari igralci NK OLIMP) in NK OLIMP (igralci, ki danes zastopajo rdeče-belo barvo kluba iz Gaberja). Rezultat tekme je bil 5:1 za NK OLIMP. Moštvi sta nastopili v postavah: NK OLIMP: Bojadijevski, Repinc, Conradi I., Koštomaj, Can- kar so hoteli vedeti in izmenjali svoje izkušnje z njihovimi. Po ogledu tovarne so si gostje ogledali tudi naše mesto. Zanimal jih je kup pod Starim gradom in na Otoku stisnjenih hiš. Ko so si ogledovali trgovine so živahno spraševali: »Povejte prosim, je to proizvod vaših tovarn ali je uvožen«? Radi smo jim pojasnjevali, kateri proizvodi so iz naših tovarn in kateri so uvoženi. Mnogi naši proizvodi so želi njihovo občudovanje in pohvalo, obenem pa so jih primerjali tudi z njihovimi proizvodi, ki jih lahko kupijo v trgovinah v domovini. Kar prehitro je pretekel čas, ki je bil določen za ogled mesta in morali smo se posloviti. Bilo jim je žal, da je konec lepih počitnic. Ko iso nam stiskali roke so govorili: »Lepo nam je bilo pri vas in žal nam je, da že moramo odpotovati. Pa tudi vi pridite k nam. Verjemite, ne bo vam žal! Lepo vam bo!« Poslovili smo se. Avtobus jih je odpeljal čez zelene štajerske hribe domovini naproti. Niso bile prazne njihove besede, ki so nam jih govorili, kajti naši delavci, ki so bili izbrani. da bodo šli na desetdnevno letovanje na Češko so bili nadvse zadovoljni. Bili so presenečeni nad njihovimi tovarnami in spomeniki ter njihovimi počitniškimi domovi, kjer so preživljali lepe počitnice v tihi gorski idili. Skoraj bi lah-ko rekli, da so ob odhodu ponavljali enake besede, kot njihovi tovariši iz Češke.^___ Franjo Panza radi II., Lovretič, Pečnik, Hojnik, Kvartič, Pirnat in Romih. EMO: Gorjup, Seleš, Kovačič, (Beltram), Lebič, Coklič, Korošak, Vasic, Ekselenski, Ratej, Demirovič, (Zec). Iz rezultata bi marsikdo sklepal, da je ekipa EMO igrala podrejeno vlogo, toda temu ni tako. Predvsem v prvem polčasu je bilo moštvo EMO enakovredno in bi lahko tudi mirne duše dosegli kakšen gol, med drugim je vratnica rešila sigurnega zadetka vsaj dvakrat igralce NK OLIMP. Tako se je prvi del igre končal s pičlim vodstvom mnogo mlajših in kondicijsko pripravljenih igralcev OLIMPA le z enim golom razlike. Drugi polčas je pokazal, da je 90 minut' igre le preveč za starejše kolege iz naše tovarne ter se lahko igralci OLIMPA (veči- Tako! Napisati moram »poročilo« o izletu. Kako smešno se to sliši, ne? Poročilo, reportažo, članek in‘še im še, jaz pa bom napisala samo, kako smo se imeli. Povabljena sem 'bila, naj se udeležim izleta gospodinjskega krožka LT. Z veseljem sem povabilo sprejela in se veselila, kako prijetno bo v samii ženski družbi. Zjutraj nas je nekaj stalo pred tovarno (tako se menda prične vsak izlet v naši tovarni!) in videla sem, da so tudi možje zraven. Mislila sem, da so prišli spremit svoje boljše polovice, a sem .pozneje ugotovila, da so jih spremljali vso pot. Zelo lepo! Rekli so, da bomo »odrajžali« ob 6. uri. Pa ni bilo tako. Čakali smo našega »Videka« skoraj do sedmih in šele potem zavili proti Mariboru. Lepo jutro je bilo, še lepše pa .so zapeli fantje in možje, ki ,so bili zraven. Res, čudovit je bil pogled na vzhajajoče sonce, v avtobusu pa so na zadnjih sedežih lepo ubrano zapeli. Takrat sem zvedela, kam pravzaprav gremo. Po pati smo se ustavili v Konjicah, da si napolnimo praznine v telesu, nato pa naprej. Pot nas je vodila (namreč Videk nas je vadil oziroma vozil, mi snuj šli tja^ kamor je hotel on) proti Ptuju, kamor simo prav kmalu prispeli. Naš avtobus je zapeljal na grad, kjer so si nekateri, ki še ga niso videli, ogledali notranjost »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦«♦♦♦♦»♦♦♦♦«♦»< noma iz naše tovarne) zahvalijo svoji kondicijski pripravljenosti, da so proti koncu tekme visoko zmagali. Igralcem EMO pa naj čestitamo na igri, saj dokler so imeli kondicijsko vzdržljivost, so bili tehnično skoraj enakovreden nasprotnik ekipi, M dosega prav lepe rezultate v II. conski nogometni ligi, kjer zasedajo trenutno odlično drugo mesto ter častno zastopajo šport pred-mestja Celje — Gaberje. Zmagi NK OLIMP ni oporekati in je zaželeno, da hi še večkrat prišlo do medsebojnih športnih borb na zelenem polju. Tekma je bila zelo fair in na pravi pri-jateljsko-športni osnovi. Tekmo je dobro vodil dolgoletni igralec NK OLIMP tovariš Založnik v obojestransko zadovoljstvo. Mirko Ekselenski gradu. Mi, ki smo te reči že videli, pa smo na grajskem vrtu ždeli na soncu kot martinčki in se zalivali, seveda samo z dobrimi rečmi. Kmalu smo krenili dalje. Za kosilo smo že pripeli (pel je že skoraj ves avtobus, moram reči pravilno — vsi, ki so bili v avtobusu. Videka nisem videla ali je tudii pel, verjetno ne) v Slatino Radenci. Ogledali smo si zdravilišče, park, bazen, pisali kartice, razglednice, lin šli jest. V hotelu Kafcosežereče smo kar prestrašili mladi prikupni natakarici, ki pa sta se še kar znašli. Opazila sem, da smo mi Celjani kar precej (izbirčni an nebel ljudje. Se ne zadovoljimo kar tako z »ajnfah« rečmi. Ne bi se ustavljala s pripovedovanjem o Slatini. Mi namreč nismo bolani in smo se hoteli malo poveseliti, zato smo krenili na pot naprej,« »ker bo kaj luštno blo in kaj za pit dobo.« In to smo iskali kar lep čas. V naših lepih goricah se ne da pit dobit', pa tudi grozdja se ni dalo nič »rabutat«, ker ga ni bilo. In šli smo v Jeruzalem, pa nismo prišli v Betlehem in niti litra vina nismo tam dobili. Po posveto» vanju smo krenili dalje na nel( Vinski vrh. Ko smo tja prišli, je bilo vse zaprto, stekla razbita. Suša je bila velika, naš harmonikar je nemirno prekladal harmoniko, in — naš putovodja Heda, je šla iskati lastnika, ki bi nam odprl in nam dal nekaj za žejo gasit. Mi ostali smo čakali, se menili, robantili, »kakšna je to orenga«, vendar smo Hedo in nekoga s ključem le dočakali. Potem smo se vsedlii z a mizo, vsak je potegnil iz mrež, cekarjev, torbic kar je imel za pojesti, drugi smo pomagali, potem smo pili, plesali, peli. Putovodja Heda je celo zaplesala z metlo, poleg me, tle še s kavalirjem z lepo-ruto — robčkom — potem se je pa metla zlomila in mi smo se smejali. Se to moram povedati, da smo plesali »polštertanc«, a namesto »Piolštra« je bil dober kar časopisni papir, ki je bil nazadnje že čisto strgan. Tudi jaz sem plesai la, pa sem pred Videka pokleknila, da se mu tako nekako zahvalim, da nas je tako lepo in sigurno vozil po strminah in dolinah naše slovenske zemlje. V poznih urah smo zavili proti domu, sonca mi bilo v.eč, padal je dež, veseli ljudje so postali trudni, spali so. Bil je lep dan, prijeten in vesel, zato pravim — še več takih dni, še več takih izletov, potem bi lažje in z več volje delali. n Srečko Pukl Vtisi iz Moskve (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ni nam preostalo drugega kot da se postavimo v vrsto in čakamo, kdaj se nas bo kdo usmilil in nam prepustil mesto. Po dvajsetih minutah čakanja mi pove možak pri vratih, da lahko vstopim. Še predno sem se zavedal, da sem zgrešil, ker sem prvi vstopil, je prišla k meni uslužbenka te restavracije in me peljala do mize, kjer je bilo prosto mesto. Priledel sem k družbi treh študentov, ki so vneto debatirali ob kozarčku žgane pijače. Kmalu je prišla 7c meni strežnica in me vljudno vjrrašala kaj bom naročil. Ko bi prej vedel kakšne muke bom imel pri naročanju kosila, bi prav gotovo raje počakal do večera in se v miru najedel v hotelu, toda sedaj ni bilo več drugega izhoda kot izpeljati naročilo do konca. Dobrih pet minut sva si s strežnico govorila različne kulinarične besede, toda efekta ni bilo nobenega. Končno sem si s pomočjo treh študentov priboril kar soliden obrok in bil sem presenečen, ko si je strežnica vse napisala. Že je hotela oditi, ko se obrne in vpraša kaj naj prinese za piti. Tu sem se že počutil bolj domačega in takoj sem ji odgovoril pol litra yina. Ona me je malo zaskrbljeno pogledala in zdelo se mi je, čeprav sem besede zavil malo po rusko, da me ni popolnoma razumela. Ko sem ji še enkrat ponovil kaj hočem za piti me vpraša če hočem morda »suhoe vino«. Kolikor sem znal rusko, sem vedel, da pomeni suhoe — suho in ker mi ni bilo prav nič do tega, da bi bil kakšno vino v prahu, kot sem si ga po njenih besedah predstavljal, sem ji zopet pričel tolmačiti, da sem žejen in da bi raje pil čisto navadno mokro vino. Po začudenem pogledu strežnice, ki je počasi izgubljala živce, sem videl, da sem ga zopet polomil. Ko sva se končno pogovorita, kaj naj prinese, rekel sem ji naj prinese kar hoče, me še z zadnjimi močmi vprašala koliko. Odgovoril sem ji pol litra, po izrazu njenega lica sem videl, da sva zopet na začetku. Ne vem komu bi popustili živci, če v tem hipu he bi vstopili kolegi iz Bolgarije in objasnili, da hočem suho vino 500 gramov. Medtem ko smo čakali na kosilo, katerega sem si od vseh jaz najmanj želel, so mi kolegi razložili na pomeni »suhoe vino« navadno vino za razliko od sladkih desertnih vin in da naj tu vso pijačo naročam v utežnih merah — gramih in ne v litrih. Po kosilu smo se odpra- vil nazaj v hotel, da bi se dodobra odpočili za zdravniški pregled, ki naj bi bil naslednji dan. ' Naslednje jutro sva šla na zdravniški pregled skupaj s tovariši iz Bolgarije, SSSR-a in Romuni, ki so prispeli ravno pred nekaj urami. Razen Romunov, ki so morali preložiti pregled, bili so utrujeni od potovanja, smo vsi uspešno končali vse preglede. To je bila zadnja prepreka in to ne majhna, pred pričetkom akrobatskega letenja. Nihče od nas si niti pomisliti ni upal, v kako nerodni situaciji bi bil, če bi zdravniška komisija, ki pri svojih zaključkih upošteva samo rezultate posameznih pre- gledov, ugotovila nesposobnost kandidata za akrobatsko letenje. Sam sem bil zelo vesel, da sem vse preglede uspešno »zvozil« posebno še zato, ker so bili tudi rezultati psihološkega pregleda še v 'normalnih mejah, v kar sem v zadnjih mesecih' pred odhodom v Moskvo že močno dvomil. Ker je bil začetek letenja zaradi tovarišev iz Romunije preložen na naslednji dan, smo se odločili za ponoven sprehod po mestu. Bili smo radovedni kako izgledajo tukaj trgovine, kaj se lahko kupi in koliko stane. Zato smo se napotili kar po prvi večji ulici v upanju, da nas bo pripeljala do kakšne trgovine. Med sprehodom smo si ogledovali prodajalnice sladoleda, ki jih je bilo neverjetno mnogo. Sladoled prodajajo v različnih količinah, od velikosti naše lučke do polkilskih zavojev. Zanimivo je bilo pripovedovanje ruskih kolegov, da stojijo prodajalci sladoleda pri svojih hladilnikih, oblečeni v debele kožuhe tudi sredi najhujše zime pri mrazu okoli —35® in kričjo »moro-ženoe« (sladoled). Poleg prodajal-nic sladoleda smo videli ob robu ulice tudi male cisterne na dveh kolesih in iz njih so točili »hleb-ni kvas«, to je pijača, napravljena iz prežganega kruha ali pa pivo. Za borbo proti žeji so bili ob ulici postavljeni še avtomati, ki točijo za eno kopejko kozarec soda vode, za tri kopejke pa primešajo še malo sadnega sirupa. Po mojem mnenju je v Moskvi dobro pripravljeno za borbo proti žeji tudi v najbolj vročih mesecih. Po nekaj minutah sprehoda smo končno zagledali trgovino, katere ime nam je zagotavljalo da bomo tu prav gotovo videli mnogo različnih predmetov. Že ko smo vstopili smo videli, da trgovina res zaslužuje svoje ime - »Univermag« (Univerzalni maga- zin). Tu sl lahko kupil vse od fotoaparatov, fotomaterlala, ladfo-aparatov, televizorjev, tekstila itd., do dragocenega ruskega krzna in nakita iz jantarja. V splošnem so bile cene zelo slične našim, le da so bile cene tehničnega materiala malo nižje. Cene nekaterih luksuznih predmetov pa precej višje kot pri nas. Kot primer bi navedel, da stanejo naši boljši moški ali ženski čevlji, če se jih sploh lahko dobi, okoli 35 do 45 rubljev. Seveda velja to samo za jugoslovanske in angleške čevlje, ki jih uvrščajo v najvišji razred po kvaliteti. Ce pomislimo, da je rubelj več kot dolar potem stanejo tam takšni čevlji od 50—60 tisoč naših dinarjev, kar bi bilo celo za naše jugoslovanske plače mnogo preveč, ker pa se tudi pri nas vsi ne vozimo v najmodernejših avtomobilih, si tudi v Moskvi ne more vsak privoščiti takšnih čevljev. Prav tako so zelo dragi in zelo cenjeni predmeti iz najlona. Moška najlon srajca stane, če se jo dobi, od 20—30 rubljev, dežni piašč pa od 35—40 rubljev. Zanimivo je, da so krzneni predmeti v primerjavi z predmeti iz najlona zelo poceni. Vsekakor bi se marsikatera naša ženska odrekla nekaj najlonskim plaščem in se raje ogrnila z lepim krznenim plaščem, ali pa bi raje pogrešala kolekcijo čevljev po zadnji modi in jih zamenjala za predmete iz hermelina ali drugega cenjenega krzna. Po ogledu trgovine smo se voziti še nekaj časa s trolejbusom in si ogledovali med vožnjo vse kar smo skozi okno lahko videli. Ko smo se pripeljali do znamenitega gledališča »Bolšoi teater«, smo izstopili in si stavbo malo bolje ogledali. Ko smo hoteli oditi, se je pripeljal pred nas avtobus z vzhodnonemško registracijo in se ustavil. Iz radovednosti smo malo počakali in videli smo, kako so pričeli izstopati turisti z veliko naglico, ki bi bila lahko vzor marsikateremu gasilskemu društvu. V nekaj sekundah so bili vsi lepo v polkrogu zbrani pred vodjem, ki jim je prav tako v telegrafskem stilu tolmačil, kje so in kaj gledajo. Zanimivo je bilo to, da so bili potniki ali turisti med razlago obrnjeni s hrbtom proti stavbi, ki so si jo ogledovali in ko je bilo tolmačenje končano so mimogrede pogledali to čudo, jo hitro slikali in že so bili v avtobusu, pripravljeni za ogled druge moskovske znamenitosti. Ker sem tudi kasneje srečeval takšne ekskurzije in to stalno na določenih mestih, mi ni bilo prav nič težko zamisliti, si kako ¡zgleda izlet v Moskvo, ki ga prirejajo razne turistične agencije. Ker je bilo že pozno, smo se napotili proti našemu novemu domu in mimogrede smo stopili še v restavracijo Soiija in si za zvečer rezervirali mesto. Prav nič nas ni mikalo, da bi zopet stali pred vrati in čakali na vstop. S CANKARJEM V MARIBORU V torek, 18. oktobra je SLG Celje gostovalo v Mariboru v okviru mariborskega prvega slovenskega gledališkega tedna s Cankarjevo komedijo ZA NARODOV BLAGOR. Gostovala so še druga slovenska poklicna gledališča z najboljšimi predstavama iz pretekle sezone. Celjsko gleda, lišče je nameravalo gostovati s Sartrovimi UMAZANIMI ROKAMI, vendar je zaradi obolelosti 9 ansamblu moralo spremeniti načrt. Po mnenju tiska pa je tako gledališki teden samo še pridobil na kompaktnosti programa, saj iso bala na sporedu izlkjučno slovenska dela. Ljubljanj.ska Drama: Linhartov »Matiček« im Cankarjevo »¡Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ■ Tržaško gledališče: Tavčar: »Mrtvi kanarček«, mariborska Drama: Dogodek v mestu Gogi, MG ljubljansko: Mdkelnr Inventura 65. REZULTATI POSLOVANJA... Letos praznujejo delovni jubilej... Za 30-letno delo v tovarni: Flis Alfred, Mirnik Zofija Trebovc Franc, Germadnik Al bina, Golob Leopold, Guzej Ma rija, Kiker Ana, Kvas Ivan Šoln Jožefa, Kodela Alojz, Ko želj Drago, Kelc Anton, Lam pret Ladislav, Stropnik Edi, Do fek Betka in Kralj Štefan. Za 20 let dela v tovarni: Čater Marija, Jagodič Zlatka Korošec Ludvik, Lednik Anton Mežnar Ivan, Mlakar Ferdo, Pe šak Frančiška, Arlič Cirila, Fe rant Frančiška, Jančič Angela Koprivšek Jože, Krajšek Vinko Mastnak Ana, Poznič Marija Repar Ana, Robnik Terezija Špindler Matilda, Dobrajc Iva na, Krajnc Edi, Perc Ivan Amon Jože, Ban Leopold, Končan Vili, Mirnik Franc, Rebernik Jože, Rojnik Franc, Žibert Anton, Romih Anton, Meznarič Alfred, Kaj ta Dora, Kerš Andrej, Seničar Ljudmila, Žohar Karl, Božič Zvone, Cokan Ludvik, Habjan Slavko, Košec Anton, Kotnik Marija, Kralj Jaro-šoln Ruža, Tržan Anton, Perko Karl, Pilih Viktor, Skale Amalija, Lubej Justina, Oprešnik Pavla, Planinc Marija in Pristovnik Marjan. 10-letno delo pa: Babič Jožefa, Bezovšek Franc, Borišek Elizabeta, Carovič Ivan, Cerovšek Alojzija, Cesnik Franc, Cvan Alojz, Delakorda Ivana, Flajs Olga, Florjane Franjo, Gajser Ana, Gobec Jože, Golavšek Andrej, Gorenšek Stanislava, Gorišek Frančiška, Held Valentina, Herman Zmagoslav, Horjak Marija, Hribernik Gabrijela, Ivankovič Tere- zija, Jandrič Marinka, Jelen Angela, Jerneje Marija, Jošt Marija, Karner Aleksander, Kmecl Marija, Kmetič Milan, Kojc Blaž, Korošec Janez, Korošec Jože, Korošec Mirko, Kosaber Alojz, Košak Vida, Košec Marija, Košir Ernest, Košto-maj Marija, Kotnik Ciril Koželj Franc, Kožuh Ana Kračun Alojz, Krajnc Franc Krajnc Marija, Krajnc Rozali ja, Kristan Jožefa, Krivec Mari ja, Kroflič Matija, Krušač Tere zija, Kušer Terezija, Kvartič Marjan, Malin Ana, Mavrič Branko, Mernik Franc, Mikola Helena, Molan Marija, Motoh Franc, Novačan Jožefa, Ober-čkal Jože, Ofentavšek Silva, Oprešnik Agata, Padežnik Marija, Pajk Alojz, Pobirk Ladislav, Počivavšek Jože, Podgoršek Alojz, Rednak Terezija, Remih Marija, Rezar Majda, Režun Marija, Rogoz Ivana, Rošer Ivan, Sever Frančiška, Sivka’ Danica, Sredovnik Štefanija, Straškam Marija, Stropnik Ivica, Škoflek Franc, Španzelj Ivana, Teržan Rudi, Točaj Alojz, Valenčak Neža, Videnšek Erna, Vinder Terezija, Vodišek Marija, Voga Stanislav, Vouk Ivana, Zalokar Antonija, Zelič Kamilo, Zore Rudi, Zupanc Marija, Žnidaršič Frančiška, Žurej Avgust, Čendak Olga, Doberšek Anica, Gogič Anica, Golob Marija, Januš Vlado, Jordan Silva, Knez Tomislav, Korošec Vili, Kotnik Lambert, Lipar Brigita, Medved Brigita, Okorn Helena, Pilih Marjan, Skale Magda, Tkavc Sonja, Vedlin Fanika, Vedlin Janko, Vetrih Ljudmila, Zavšek Ivan in Zelič Marija. J(adxowk& v&Ui Novi člani v kolektivu: Fidler Franc, Velenšek Alojz, Tkalec Josip, Ing. Antelj Franc, Ing. Pišek Anton, Kačičnik Jože, Motoh Martin, Čepin Jože, Avbelj Edvard, Šturbej Rudi, ■ Prah Leopold, Cekič Dobrivoje, Černelč Jože, Brezinšek Andrej, Šurbek Štefan, Stožir Anton, Veber Ivan, Milovanovič Milovan, Pirnat Marjan, Mlakar Danijel, Braček Alojzija, Čoki Štefanija, Vetrih Magdalena, Rehar Darinka, Hojnik Danica, Novak Vilma, Koražija Anton, Mehle Angela, Tratnik Nada, Plevnik Danica, Feldin Majda, Žagar Antonija, Šom Marija, Šekoranja Elizabeta, Belej Aleksandra, Rebernik Jožefa, Mec Zdenka, Omerza Neža, Komplet Cecilija, Odeb Ivana, Razgoršek Olga, Lipuš Jožefa, Mihelčič Ida, Ogorevc Marija, Zupanc Jožica, Pesem Ivanka, Ambrož Vera, Preče Marta, Zdolšek Marija, Pirc Olga, Tro- biš Jožefa, Deželak Marinka, Petek Frančiška, Jan Milica, Koštomaj Milena, Cverlin Marinka, Jereb Karolina, Banov-šek Ana, Naglič Breda, šušnja-ra Slava, Lešnik Marija, Lesnika Alojzija, Kristan Alojzija, Bizjak Silva, Šaberl Stanislava, Lisec Marinka, — Miroslava, Klinar Marija, Ovtar Jožefa, Slatinek Antonija, Preinuš Frančiška, Lešnik Lidija, Mulej Marija, Kovačič Jožefa, Bukov-šek Magdalena, Senic Justina, Jelen Marija. V naši sredi Vam želimo obilo delovnih uspehov! IZSTOPILI SO: Vouk Maks — upokojen, So-žir Martin — k vojakom, Veber Franc — samovoljno, Fegeš Franc — sporazumno, Štorman Ivan — nadaljevanje študija, Stojan Jože — samovoljno, Juras Franjo — poizkusna doba, Breči Ivan — sporazumno, Fidler Franc — preizkusna doba, slava, Lebič Jožefa, Leljak Vida, Malej Inge, Stante Marija, Čater Justina — sporazumno. (Nadaljevanje z 9. strani) segli, toda ne smemo pozabiti, da bomo ¡presegli tudi izplačila osebnih dohodkov. V strukturi plačane realizacije (zap. št. 27, stolpec 3 in 5) vidimo, da smo že planiran trend osebnih dohodkov dosegli, čeprav vemo, da v prvem polletju nismo izplačevali planiranih osebnih dohodkov. Po planu smo absolutno realizirali osebnih dohodkov 96%. Izplačali pa smo jih že v višini 1 % nad plan. Torej bomo morali proizvodni plan vsaj dosegati, če bomo hoteli obdržati izplačila osebnih dohodkov na sedanji višini. Morda ni jasna ta razlika med izplačanimi in realiziranimi osebnimi dohodki. Ta razlika nastopa v tem, da smo mi začeli izplačevati polne osebne dohodke po sprejetju nove analitične ocene in pravilnika o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, a količniki, ki jih porabljamo za fakturirano in plačano realizacijo režejo stroške in osebne dohodke v kumulativi. To je več mesecev skupaj. Zato dobimo po.večan rezultat izplačil enega meseca porazdeljen na več mesecev. Mesečna masa realiziranih OD bo zaradi tega pojava precej nižja od dejanskih izplačil. Kako se to dogaja? Npr. če smo v šestih mesecih realizirali oseb- OB PREMIERI RASOMONA V teh dneh je bila že druga letošnja premiera v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Igra RA-ŠOMON je delo ameriškega zakonskega para Fay in Michaela Kanina, osnova pa ji je japonska povest. Zanimivost tega dela je, da o istem dogodku — posilstvu in domnevnem umoru pripoveduje več ljudi, vendar niti ena zgodba ni enaka drugi, saj si dogajanja vsak drugače tolmači. Nauk tega dela je brez dvoma že znana resnica, da človek vidi in sliši samo tisto, kar želi. POROČILI SO SE: Kresnik Veronika — Kumer, Skorja Jože. V novi življenjski poti obilo sreče! ne dohodke po 100 mHjonov starih din, je to (6 krat 100) 600 milijonov. Izplačevali smo pa prav tako v isti višini. Za sedmi in osmi mesec bi npr. izplačali po 150 milijonov (150 + 150 + 600). Po* vprečno v osmih mesecih je to 115 milijonov, a ne kot bi realno moralo biti. Količnik med fakturiranimi in vkalkuliranimi stroški, se porablja kot rečeno na celotno maso vseh stroškov, zato so realizirani osebni dohodki v našem primeru tudi nižji. Iz strukture v tabeli (zap. št. 26) je razvidno, da smo že z izplačili v plačani realizaciji relativno v višini plana. V naslednjih mesecih se bo struktura spreminjala v prid realiziranih osebnih dohodkov. Naš pravilnik o delitvi dohodka pa predvideva, da se po vsakem obračunu izločijo sredstva do skladov in dolgov, nato šele delijo osebni dohodki. Če ne bomo v predvidenimi nalogami dosegali proporce internih pravilnikov, je jasno in tud, tragično, da bomo morali se pomiriti z dejstvom, nižjih prejemkov. Podrobnejše analize, so zajete v analizi 9-mesečnega poslovanja, iz katere je razvidno celotno poslovanje z absolutnimi in relativnimi kazalci. Ivan Čendak Prav lepo vas pozdravljam. Ste mogoče mislili, da se ne bom več oglasila? Menda ja ne? Kot vidite, še nisem »šla cugrund«. Moram pa povedati, da zaradi »poostrene discipline« ne morem iti naokrog in opazovati, kaj vse se kje dogaja. Niti se nisem mogla odzvati povabilu, da haj si grem ogledat »generatorski plin« in tabornice, ki še vedno žive, zahvaljujoč svoji močni volji. Res, ne morem hoditi in »ilankirati« naokrog, da me kdo slučajno ne vidi in da na »disciplinsko«. Mej-dun, vse je pa res v stilu »discipline«! Ko sem nedavno teer: prisostvovala neki seji v dvorani CDS, ki je sicer zelo lep »stiki-ček«, sem opazila (čudno, da šele sedaj) velik bel napis na lepo nagubanem blagu za mizo predsednikov, in sicer piše to-le: »Za vestna socialistična disciplina je predpogoj našega napredka«. To sicer drži, le slovnično ne nekam, hkm! Nočem veliko šimiati, ker se bojim, da je tudi to disciplinsko prepovedano in bi morda ne bil radi tega naš napredek dober. Upam, da si bom nekako ukradla čas in šla malo naokrog, pa četudi na malo »čvekpartijo« in bom katero zvedela, če že videti ne bo prilike. Za red in disciplino se tudi jezik lahko in mora skrajšati. Spila &na\fihe& I\gJa folzanfoi 1 L J y/A< ■ \ 15 $0 U v /vM 3S 35 % 3? 3* % i* Vt u ti % 95 *r i H '//'s f S 55 f ST> % Si • SSL 53 % S