63
Dopisi.
Iz Trsta 17. sveč. (Nas „korzou] železnica Loško-Tržaska). Kakor imajo vsa laška mesta zadaje dni ma-škerade in da vozijo korzo, tako si tudi tu nekteri prizadevajo Trstu s tem vtisniti tipus italijanskega značaja; al neče se jim nič prav sponesti. Druga leta smo vselej videli kako demonstracijo proti duhovščini ali celo fino proti Avstriji, proti policiji ali kaki drugi reči; letošnje leto pa je nekoliko dež, kteri je vsaki dan nagajal, pripomogel, da so fiasco naredili ali pa so se teh burkat že naveličali. Med brezštevilnimi kočijami, ktere so vse več ali manj talijanski trikolor kazale, sem videl tudi lepo elegantno kočijo s slovenskimi trakovi in ko radoveden vprašam tovarša, kdo da more biti ta gospa, ktera se drzne „laški" Trst s slovenskimi barvami omadeževati, mi odgovori, da to je družina Kalistrova. Čast naj jej bode tem več, ker mnogi drugi tu bivajoči Slovenci se Slovence očitno pokazati nočejo. Videl sem dalje tri Garibaldinovce, kteri so jako ponosno koračili z rdečimi srajcami, opasani z mečem na videz. Za njim je bil videti velik voz po otročje oblečenih sem, ktere so godle noseč trakove laške trobojnice. Še mnogo reči bi mogel navesti, al čemu bodem popisaval take bedarije. — Za železnico iz Trsta
64
v Loko se tu močno agitira; mestno starešinstvo je razposlalo na vsa društva tiskane liste, po kterih se podpisi nabirajo. Ker se že toliko let Predelska železnica plete in plete, pa še je danes nič ni, mora zdaj res vsakega razumnega človeka zanimivati železniška Črta Trs t-Loka. Ona bode stala manj stroškov in hitro utegne gotova biti. Predelska železnica ima glavni s trate gični pomislek proti sebi, da ne bo privoljena, ker skoraj laško mejo tika. Druga pa je to, ako se ne bo Trst s severnimi deželami z železnico po bližnjem potu zvezal, bo še ta mala kupčija padla v Benedke, ker se čez Brener prevaža blago hitreje in boljši kup, ko po daljni dragi južni železnici. Toraj prijatli Kranjci I kdor ima kaj vpliva, naj dela na to, da se dovoli potrebna črta Trst-Loka nemudoma.
Frickov Janez.
V Bojanu. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo ~5. dne t. m. „besedo" s tombolo, k kteri se uljudno vabijo vsi častiti udje. Isti dan bode seja odborova, da se ustanovi pevski zbor, ktere udeležiti naj se blagovolijo vsi tisti gospodje, kteri se hočejo peti učiti.
Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik.
Dornberk na Goriškem 12. sveč. —  Sinoči se je
„beseda" naše čitalnice v vsem tako izvrstno obnesla, da jo smemo v zlate bukve začrtati. Ni sicer bilo iz Gorice nikogar, niti odličnih niti neodličnih narodnjakov, a tolikanj več bilo je iz okolice prostih rodoljubov, in zato po domače prosteje raz veselje vanje. Tekmala je na odru nova moč v gospodiČini Roj cevi z Amalijo Ker š o vanj o. Vsem brez izjema je glasna pohvala donela, tako, da nam je prav očitno bilo, da Dornberška Čitalnica nikdar ne propade. Slava! — „Soča" v svojem 5. listu izid volitev za kupčijsko in trgovsko zbornico v Gorici priznava mizerijo te volitve in bridko skušnjo ter zahteva pojasnila, kaj je krivo nesrečnega izida. Nate ga! Kar se tiče naše občine, so vsi volilci, stoječ pod vpljivom starega župana Keršovanja priporočane narodne kandidate volili, le one obrtnike, s ko-jimi občuje novi županijski pisač, so lahoni na svoje limance vjeli. Stari župan, kojemu v propad je „Soča" od istega lačneža dopise jemala, je vsaj v obče živelj narodnega duha krepko gojil, a zdaj nam zmešnjava tudi v čitalnični odbor razdvoj vrniti hoče. Naj potem „Soča" sama na svoje prsi se trka ter reče: „mea culpa, mea maxima culpa".
Iz Postojne. — Beseda, ktero je napravila čitalnica na čast Vodniku v nedeljo 11. dne t. m., se je prav dobro ponesla v vseh številkah. Posebno v igri „Kdor prej pride, prej melje", se je videlo, da ima čitalnica postojnska prav lepo število že izurjenih dile-tantov, s kterimi je mogoče večkrat razveseljevati nas z dobrimi predstavami gledaliških iger. Gostov je bilo iz vsega Notranjskega, pa tudi iz Ljubljane prav obilo, in zabava pri plesu, ki je trajal do ranega jutra, prav zanimiva. Saj je bilo pa tudi krasnih Slovenk toliko in tako zalih, da ni bilo lahko mogoče ločiti se od njih.
"v
Iz Vipave 18. sveč. — Čitalnica je napravila 4. dne t. m. Vodniku v spomin „besedo" s petjem, slavnostnim govorom, deklamacijo, gledališko igro „Bob iz Kranja" in plesom. Vse točke programa so se prav srečno izvršile. Gospodje Silvester kot arangeur besede, Pin in Kobal so zopet pokazali, da so na odru rav kakor doma. Odlikovala se je pa posebno gospo-iČina M. Virkova v igri se svojim milim petjem in vsem obnašanjem; škoda le, da so poslušalci med petjem preveč ploskali, kar gotovo vsakega še tako izurjenega diletanta moti. Čitalnica naša po tem dokazu stoji tedaj prav na trdnih nogah.
Y Tnpalčah na Gorenskem 16. sveč. (Javno zahvalo}
izrekujem bivšemu učencu živinozdravniške šole ljubljanske gosp. M. Dovgan-u v Cerkljah na Gorenskem, ki mi je kobilo, ktera je občno vnetje kopit imela, tako izvrstno ozdravil, da ni celo nobenega nasledka te hude bolezni zapaziti. Priporočam ga ob enem vsem, kteri imajo bolno živino.
Fidelis Urbančič, c. k. poštar.
Iz Koprimika na Kočevskem. — Naš občinski odbor
sije izvolil za župana g. Andreja Medic-a in za svetovalca g. Matija Stalcerj a in Jožefa Božiča.
Iz Metlike. — Občinski odbor našega mesta si je izvolil na mesto odstopivšega gosp. H e s - a župana gosp. Franceta Gustin-a.
Iz Novomeškega okraja 18. sveč.  — Dragi rojaki!
Ne prezrite teh vrstic pisanih iz zgolj ljubezni do svojih bratov, kteri zarad slabe letine sedaj glad trpeti morajo. Dragi rojaki! Pomislite, da lakota je strašna reč, toraj bratovska ljubezen zahteva, jih rešiti nadlog, in jim pomagati vsaki po svoji moči. Po mojem mnenji bi se našim stradajočim bratom najlože v večih krajih, kakor na priliko, v Zuženberku in Trebnem, kjer še nobenega društva ni, pomagalo tako, da se napravijo v kaki krčmi ali privatni hiši glediščine igre, kterih čisti dohodki naj bodo namenjeni stradajočim Slovencem. Tako se bode ljudstvo naše na eni strani razveseljevalo, na drugi pa mnogo pomagalo revežem. Možje! kteri imate v omenjenih krajih, kakor v Žužemberku in Trebnem, veljavno besedico, stopite na noge, in ker še nobenega društva nimate, napravite igrokaze! Malo krajcarjev vas bode stalo, a revežem bode te pomagali mnogo. Bog daj, da bi moj klic ne bi ostal klic vpijočega v puščavi! *)
Novomesto 18. sveč. — Naj „Novice" v svoje listino zapišejo veliki napredek narodnega tukajšnega življenja, ki se je po poslednjih volitvah za deželni zbor krepko izbudilo. Priča temu je bila posebno druga veselica Čitalnična, za ktero je zopet gospa Skabernetova blage volje nam prepustila svoje lepo poslopje. Še bolj polno je bilo ta večer kakor prvikrat, in še bolj živahno kakor prvikrat so se vrtile in kakor ,,Vodnik" pravi, stopinjice drobile naše, zarad lepote svoje sloveče gospo-dičine; še bolj živahno so se pri večerji, ktera nas je v veselem, a poštenem društvu okoli mize zbrala, zdra-vice natrkovale in gromovito z živio-klici povračale ter s petjem se sladile. Zares! da nisem spoznal svojih prejšnjih Novomeščanov v tej, še le po zadnjih volitvah in po silovitem preganjanji iz starega čitalničnega poslopja prav na dan stopivši živahnosti in navdušenosti, ktera se je ta večer vsakega proprijela, če tudi je po sili hotel čmeren biti in kislega obraza. Posebno pa se je izbudila družbica, ko je gospodičina Skabernetova srčno pozdravila goste v svoje matere hiši. Prvikrat pri taki priliki smo slišali mile materne glase iz ust mlade domorodkinje, prvikrat pokazalo nam je šibko vročekrvno deklice, da tudi v nedrijih naših milih Slovenk domoljubje svoje kali tako močno poganjati more, da prekipi srce in se vlije gorak občutek v ganljivih besedah, ktere so v prostem govoru nam srca povzdignile in tako razgrele, da ni bilo konca živela-klicev. Moramo   se  ne  samo gospej   mamici Skabernetovi
*) Vredništvo priporoča toplo to blago misel vsem, ki imajo srce do ubozih naših rojakov in ki so tudi v stana vresniciti to idejo. Pretežko ne bode izpeljati je ondi, kjer koli je tudi kaj pevskih moči, da se napravi — se v6 da po prejetem dovoljenji dotične okrajne gosposke — vabilna ,,be-seda" z gledališko igrico ali s primernimi deklamacijami in lepimi pesmami.                                                            Vred.
65
prelepo zahvaliti, da se je tako vljudno in gostoljubno potrudila, v svojem stanovanji hišno orodje dvakrat sem ter tje prevlačati in sobe okinčati, moramo jej tudi pri-poznavati, da je v njenih otrocih žlahni domoljubni zarod izrastel domovini. Naj jej bodo te vrstice malo znamenje hvaležnosti naše in spoštovanja našega. Naj še dostavim, da so nas tudi telegrami iz Ljubljane od gosp. dr. B. in dr. C. in iz Metlike od ondotne čitalnice pozdravljali in da so bili z veliko radostjo in navdušenimi živio-klici sprejeti.
Iz  Ljubljane.    (Iz seje deželnega odbora  16. febr.) Od deželne vlade načrtanim razglasom k §§. 11. in 78. od kranjskega deželnega  zbora   1.  1869.   sklenjene   postave o rabi,   napeljevanji in odvračanji voda i*e deželni  odbor  pritrdil.    Razglas   k   §.   li. določuje, makova  imajo   biti   in   kako   se  imajo postavljati znamenja,   ki  kažejo   vodno   višino,   in  razglas   k §. 78. daje poduk, kako se imajo napravljati in v redu imeti vodne knjige  in mape.   —   Od   c.   kr.   deželnega šolskega sveta je prejel deželni odbor načrte, kako naj bi se postavi  o uravnavi doneskov od zapuščin k  normalnemu šolskemu zakladu   in   kako   naj se   začasno   uravnajo   nektere pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah, prenaredile, da bi ju c. k. ministerstvo dovolilo vsaj za provizorno na-redbo, dokler prihodnji deželni zbor te stvari ne predela tako, da zadobi Najvišo sankcijo.    Glavna spotika je finančnemu   ministerstvu   bila   en odstotek   od zapuščin.  Šolski deželni svet je znižal zapuščinski donesek od 1 odstotka na pol ter po opazkah ministerskih sem ter tje predrugačil  po   dež.   zboru osnovano postavo in načrtu pravnih razmer učiteljev pri vzel tudi zapodil či t e 1 j e povišano plačo na 70 odstotkov plače učiteljske. Glede na silno potrebo,   da   se   zboljša plača ljudskim učiteljem,   v  to  pa pridobi zdatno pomoč od zapuščin, je deželni odbor enoglasno   sprejel   od  c. kr. deželnega šolskega sveta   predrugačena načrta ter jih rešil s tem, naj ju predloži ministerstvu s prošnjo, da ju vpelje kot začasno naredbo,   dokler ne pride vnovič pred deželni zbor. — Na sklep deželnega zbora od 14. oktobra 1871. leta   zastran   naprave   šole   v Brslinu za sadje-in vinorejo  je   došel  deželnemu  odboru dopis od mini-sterstva za kmetijstvo,   naj mu predloži natančne programe in proračune za kmetijsko šolo v Ljubljani in za sadj erej sko in vinsko šolo Slapško in Bršlinsko,   ali pa naj pove,   če  je   odboru ljubše,   da pride   od   ministerstva  kdo   v Ljubljano v razgovor. Deželni odbor pripoznavši,   da je najkrajša pot ta,   če ministerstvo pošlje kakega gospoda iz Dunaja, je sklenil za to prositi.   —   Ker   se   po   več   krajih   popravljanje okrajnih cest zanemarja  in  ker se občine,   ki imajo dolžnost te ceste popravljati,  ustavljajo naredbam cestnih odborov zastran popravljanja in posipanja cest,  je deželni odbor sklenil, o tej zadevi poslati na vse župa-nije podučnookrožnico.   —  Sklep  občinskega odbora v Studencu   pri Krškem zarad pobiranja občinske pri klade na zemljiški, hišni in pridobninski davek za leto 1872.,   in   sicer  v katastralni občini Hubajnica, kolikor je namreč spada v Boštanjsko  faro ,  po 20,   v katastralni občini Bučka pa po 15Y2 odstotkov,  je deželni odbor potrdil. — Občini Mokro noš ki se je dovolilo za leto 1872.  pobiranje   občinske   priklade   na direktne davke   in   sicer   po  20  v katastralnih občinah Mokronog in Ostrožnik,  v podobčini Laknec pa po 10 odstotkov, občini Velika Dolina pobiranje občinske priklade  na   direktne  davke  po   17 odstotkov. — Od deželnega zbora  kranjskega 30. septembra  leta 1871. po silnih željah mnozih županov sklenjena postava,   da bi se ženitvanjskeoglasnice ne dajale vsacemu, kdor se ženiti hoče, žalibog! — ni potrjena. Deželni
zastop ni tedaj kriv, če dunajski gospodje ne poznajo* živih potreb deželnih.
—  Dr. Kapler je imenovan za c. kr. okrajnega zdravnika za okraj ljubljanski, kamniški in litijski, — dr. Keesbacher pa za c. k. vladnega koncipista.
—  (Maticin občni zbor), o kterem se obširno poročilo začenja na drugem mestu današnjega lista,  je   bil narodnemu   opazevalcu  zanimiv   po   volitvah   odbornikov.    Izvoljeni so bili z   ogromno večino glasov:   gospodje Cigale (830), Pleteršnik (829), Šolar (829),
Žakelj (823), Einspieler (725), dr. Costa (712), Marn (708), Lesar (707), Praprotnik (704) in Grabrijan (703). — Pri tej volitvi so se tako imenovani „Mladoslovenci" nekako merili s tako imenovanimi „Staroslo venci" in nektere svoje kandidate stavili. In izid te poskusbe je bil po številkah ta, da kandidatje „Staroslovencev" bili so vsi izvoljeni z gori imenovanimi številkami, kandidatje „Mladoslovencev" pa so dobili le: 137 glasov dr. Zarnik, 136 dr. Mencinger, 123 dr. Samec, ll4 Ogrinec, 112 dr. Gršak, 85 Klavžar, 10 dr. Kočevar. Naj viša številka „Mla1dih" je tedaj 137, in naj niža 10,- memo najviše številke „Starih" z 830, in najniže 703. Pravijo, da številke najglasneje goyorijo  — zato samo „meminisse juvat".
—  Da se pustni kroniki ne pogreša narodna veselica, ki je najodličnejša bila poleg Vodnikove slovesnosti, naj povemo, damaŠkerada, ktero je na pustni torek napravilo društvo „Sokol" v čitalničnih prostorijah, je sijajno končala predpustne veselice narodnih društev. Zbralo se je nad 400 oseb v lično in mično opravljenih sobanah, in med njimi blizo 150, večidel tako elegantno opravljenih mask, da je v resnici težko bilo razsoditi, ktera krasnega spola je bila najkrasnejša, med mnogimi ličnimi moškimi pa je bil na prvem mestu Črnogorec. Po vsem se „Sokol" sme ponašati z maškerado, proti kteri una na strelišču še senca ni bila.
—  Opereta „Pot po nevesto" in burka „Prvikrat v gledišči", ki ju je v nedeljo predstavljalo dramatično društvo v deželnem gledišču, ste bile z velikim zadovoljstvom sprejeti; prva mična sama po sebi in izvrstna po predstavi, — druga zel6 neumna sama po sebi bila je dobro predstavljana.
—   (Dvajseta predstava dram. društva) je v saboto 24. t. m. Predstavljal se bode Raimundov „Zaprav-Ijivec", čarobni igrokaz s petjem v 2 dejanjih v izvrstni prestavi J. Ogrinca. Izvrstnost igre je dovolj znana in je ž njo zares se obogatel slovenski repertoir. Skrbelo se je, da se igra predstavlja prav dostojno, in je prevzel tudi društveni prvosednik gosp. Grasselli nalogo tajnika „ Volka", kar nas posebno veseli, zopet videti tako tehtno moč na odru. Ostale glavne naloge so prav srečno razdeljene, tako, da se je nadejati res zanimivega večera, posebno ker se je na pevski del igre, ki obsega 8, deloma jako lepih številk, obrnila velika pozornost. Naj bi noben prijatel slovenskega gledališča ne zamudil te predstave.             <
1. imenik darovateljev za stradajoče na Notranjskem in Dolenskem.
Dr. J. Bleiweis 20 gld., dr. E. H. Costa 20 gld., dr. J. Razlag 20 gld., Ivan Vilhar 10 gld., Peter Kozler 20 gld. in 10 mernikov žita, dr. J. Vošnjak 5 gld., P. Grasselli 5 gold., L. Jeran 5 gld., P. Ravnikar 5 gld., Jan. Murnik 10 gld., France Ks. Sovan ml. 20 gld., Hugo Turk, trgovec 10 gld., dr. L. Vončina 5 gld.. Lesar Anton 5 gld., dr. Kar. Bleiweis 5 gld.; skupaj 165 gld. in 10 mernikov žita.    V Ljubljani 20. febr.
Odbor za podporo stradajočih:
Dr. Janez Bleiweis, predsednik.
Ivan Vilhar, denarničar.          Dr. J. Vošnjak, tajnik*
— (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" oznanivši izstop dr. Keesbacherja iz deželne bolnišnice, ker je dobil službo koncipista pri ces. deželni vladi, bridke solze pretaka, da on je že drugi „nemški" zdravnik, ki zapusti deželno službo bolnišnice. Da se „Tagblatt" milo joče o tej „zgubi", to je čisto naravno, kajti v prvi vrsti delalcev „Tagblattovih" bil je in je menda še dr. Keesbacher, — kaj pa da pomeni prvi delalec „Tagblattov", ki je že s tolikim blatom ometal svetinje našega naroda in verskih naših zadev, biti, to ve" vsa naša slovenska dežela! Nam se ne zdi vredno razjasno-vati „die hervorragende Kraft", ktero bolnišnica naša „zgubi" po ljubljencu „Tagbl."; vsaj bralci „Triglav-a" se gotovo dooro še spominjajo nekterih historijc v ljubljanski bolnišnici, ki so jasno pričale „die Wissenschaft" „Tagblattovega" „političnega mučenika". Vsak človek, ki ve* , da zdravnik mora z bolnikom govoriti in ga razumeti, se je čudil najbolj predrznosti, da tujec, cel6 brez znanja deželnega jezika, ki čez več dežel priroma v našo deželo, sije upal službo prevzeti tukaj! Kees-bacherjeve zmožnosti ali nezmožnosti zdravniške naj
Jresojajo drugi, mi bi le to radi vedeli, zakaj da toka „hervorragende Kraft" ni ostala doma v Tirolih? zakaj ne na Beneškem in Bog si vedi, kje še? in da je prišla v našo deželo? Vsaj domovine vendar nihče rad ne zapusti, če ga domačini cenijo in on njej koristiti more! — Na otrobe,   ki jih je  vezal dopisnik „iz Za-
freba" v včerajšnem „Slov. Nar.", namesti da bi se bil ržal poziva našega:   „hic Khodus,  hic salta",  odgovorimo drugi pot.
66