Leto XV — 168 Povod za sestanek na najvišji ravni so bili predlogi in kritične pripombe udeležencev seminarja za tehnično strokovni kader v Grobljah. Seminarja se je udeležilo 112 gradbenih delovodij, 118 tehnikov ter 29 diplomiranih gradbenih inženirjev, torej dovolj veliko strokovnjakov za realno oceno dejanskega stanja ter ugotovitev želja, potreb in možnosti za še uspešnejše gospodarjenje in poslovanje v naši prihodnosti. Skozi kritične pripombe, ki jih ni malo, se kot rdeča nit vleče težnja po boljšem obveščanju delavcev in strokovnih kadrov na sektorju ali gradbišču. Premajhna je tudi pomoč tehničnega kadra. Neinformiranost je dostikrat vzrok za nezadovoljstvo, preveč je nepotrebnih razgovorov, dostikrat pa je vse to tudi glavni krivec za nepravilno organizacijo dela in poslovanja. Morali se bomo bolj dogovarjati ter za naše dogovore prevzemati več moralne — Pa tudi materialne odgovornosti. Res ie, da se vse naše misli, skrbi, ideje in naloge sučejo okrog poslovanja in proizvodnje, bomo morali kljub temu še bolj strniti naše vrste, več sodelovati na vseh ravneh. Sočasna bitka za napredek je tudi bitka za boljše odnose med enotami ter bitka za uveljavljanje skupnih ekonomskih interesov v okviru samoupravnih socialističnih odnosov. Udeleženci seminarja so predlagali tudi vrsto izboljšav: večjo veljavo je treba dati pripravi dela in tehnični dokumentaciji ter uvesti polkalkula-tivno službo. Poostriti je treba kontrolo nacl vodenjem gradbene knjige in izboljšati opremljenost sektorjev z drobno opremo in mehanizacijo. Urediti bo treba najemnine strojev, povečati disciplino strojnikov ter strojnikom nuditi več možnosti za nadaljnje izobraževanje. Uvajanje novitet v podjetju mora potekati hitreje kot doslej. Izboljšati bo treba premiranje in nagrajevanje delavcev za tehnične izume, izboljšave ter koristne predloge za zaposlovanje v podjetju. Med opozorili so še naslednja: Izboljšati metode komuniciranja med vodstvenim kadrom tako glede strokovnih vodil, ekonomske problematike in dela organov samoupravljanja. Mlajšim kadrom je treba bolj zaupati ter jih zaposlovati na ustreznih mestih. Mnogo je bilo tudi govora o nepravočasno in nesolidno planiranih delovnih nalogah, o premajhni mobilnosti ljudi in strojev ter o tem, da uporabljamo preveč privatnih voznikov. Udeleženci seminarja so zahtevali tudi več strokovnih ekskurzij, tako doma kot v tu- jini. skratka vrsto koristnih predlogov. RAZPRAVA • Vpliv tehnične linije podjetja je premajhen Ing. Alfred Peteln — Sodeloval sem na vseh seminarjih in moram priznati, da je precej pripomb resničnih in utemeljenih. Prvi korak je današnji sestanek. Tehnična služba bo storila vse, da se položaj v proizvodnji izboljša. Uvedli bomo redne tehnične sestanke ter izboljšali komuniciranje cd vrha navzdol in obratno, v vsakem delu pa bomo povečali vpliv tehnične linije v proizvodnji, naši strokovnjaki pa bodo nudili več pomoči mlajšim kadrom. S Ljudje hočejo sodelovati Ing. Borut Maister — Imamo dobre kadre, ki so vedno in v vsakem času pripravljeni sodelovati. S povečanjem obsega del in ustanavljanjem novih delovišč zunaj Maribora je sklicevanje sestankov tehničnega kadra vedno težje ter bo potrebno najti nove oblike sodelovanja. Tehnični vodje bodo morali vsaj enkrat tedensko obiskati vsa delovišča in sploh bomo morali v bodoče imeti več kontakta s strokovnimi sodelavci, Za starejše kadre, ki so že dalj časa na terenu, pa bo treba najti stalnejša mesta v bližini enot. © Delo na terenu je premalo stimulirano Ing. Boltežar Hvastja — Mislim, da bomo morali tehnične in strokovne kadre, ki delajo na terenu, za delo in odgovornost bolj stimulirati. Glede obveščanja pa menim, da bi morali zapisnike, interne akte, gospodarske analize in ostalo tehnično GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« 26. aprila bomo volili polovico članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot Letos poteče dveletna mandatna doba tistim članom delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot vključno s sveti obračunskih enot in sveta delavcev centrale, ki so bili izvoljeni na volitvah aprila 1972. volitev bo moral delavski svet imenovati za vsako volilno enoto volilne organe: volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnih imenikov. V treh dneh, ko je komisija za sestavo ime- S Napake moramo sproti odpravljati Tone Zaleteli — Nismo nezmotljivi. Vsak, kdor pošteno dela, tudi včasih greši. Naši sodelavci imajo prav. Odnose v podjetju bo potrebno popraviti — vsi skupaj pa moramo bolj sodelovati z delavci v neposredni proizvodnji. Redni sestanki z organizatorji proizvodnje so nujni in prispevajo k hitrejšemu reševanju problemov. © Več informacij o tehničnih dosežkih Jože Zajc — Ena od osnovnih nalog je sistematično urejanje vprašanj, še posebno proizvodnje. Želimo si več informacij o tehničnih dosežkih, pa tudi več možnosti za Nadaljevanje na 4. strani dokumentacijo prejemati vsi vodilni in vodstveni kadri na terenu. Pri tem pa bo potrebno boij paziti, kaj vse spada v poslovno tajnost podjetja. Včasih nam določeni — objavljeni podatki več škodijo kot koristijo. ® Kritika je upravičena Ing. Saša Škulj — Ob prvem sodelovanju tehničnega kadra lahko pričakujemo tudi boljše ekonomske rezultate. Kontakti z živo besedo so zelo uspešni, še posebno pri mlajših kadrih, ki se mnogokrat čutijo zapostavljene. Smatram, da so bile njihove pripombe v marsičem resnične. Kar se tiče delovne priprave, je le ta preobremenjena, zato predlagam, da ta nadvse pomemben oddelek kadrovsko okrepimo. Delo gradbenega delavca je ostalo isto, osebni dohodki oziroma njegova dejanska kupna moč pa je precej manjša — Fizično delo bo morala zamenjati mehanizacija Izpitni programi v leto 1972 Strokovni izpiti za gradbene in arhitektske tehnike, gradbene in komunalne inženirje, inženirje arhitekte, diplomirane inženirje gradbeništva in diplomirane komunalne inženirje ter diplomirane inženirje arhitekte za 1972. leto bodo: Frijave do 15. III. 25. IV. 20. V. ie. x. 20. XI. Pismeni del 25. III. 6. V. 3. VI. 21. X. 2. XII. Ustni del 4. 5. 6. IV. 16. 17. 18. V, 13. 14. 15. VI. 7. 8. 9. XI. 12. 13. 14. XII. Sedež izpitnega odbora je pri Biroju gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 25a/I, telefon 317 287 ali 312 733, kjer so interesentom na razpolago izpitni program za strokovne izpite, pra\'ilnik o strokovnih izpitih in obrazec prijave za polaganje strokovnega izpita. Želje, potrebe, možnosti Sestanek na najvišji ravni — Vodilni in vodstveni kader v boju za napredek — Kaj so predlagali naši strokovnjaki na seminarju v Grobljah? Več sodelovanja na relaciji centrala—vodstvo poslovne enote — strokovni kader na gradbišču — Slaba obveščenost je ovira uspešnega poslovanja Razpisane so volitve v DS S sestanka direktorjev poslovnih enot in njihovih pomočnikov Delavski svet se voli za štiri leta, vsake dve leti pa se zamenja polovica članov. Tako glasi določilo našega statuta in po tem določilu so bile prve volitve pred dvema letoma. Takrat je bila tudi polovica članov izvoljena samo za dve leti, in to zaradi tega, da bo mogoče naprej zamenjavati polovico članov vsaki dve leti. Tako bodo vsi nadaljnji kandidati za člane delavskega sveta podjetja, delavskih svetov enot — svetov samostojnih obračunskih enot ter sveta delavcev centrale izvoljeni za dobo štirih let. Na seji 27. marca je delavski svet podjetja razpisal volitve in 30. dan po razpisu so zopet volitve. To je 26. aprila. V mesecu dni, kolikor je od razpisa do volitev, so potrebna razna opravila. V našem statutu so volitve delavskega sveta podjetja po volilnih enotah. Hkrati so tudi volitve v delavske svete enot Ob razpisu določi delavski svet volilne enote in koliko kandidatov v vsaki volilni enoti bo potrebno izvoliti v delavski svet podjetja. Hkrati določi delavski svet podjetja, koliko članov bo treba izvoliti v posamezni delavski svet poslovne enote, oziroma svet samostojne obračunske enote. Za izvedbo nika imenovana, mora sestaviti volilni imenik, v katerega vpiše vse volivce volilne enote po abecednem vrstnem redu. Tako sestavljen volilni imenik mora pregledati volilna komisija, ki je imenovana za to volilno enoto, ter ga tudi podpisati. Komisija za sestavo volilnega imenika potem ta imenik razgrne, tj. obesi na oglasno desko, kjer mora ostati, sedem dni. V tem času ima vsak-član delovne skupnosti pravico zahtevati dopolnitve ali spremembe v imeniku. V petih dneh, ko je imenovana, določi volilna komisija volišča in hkrati za vsako volišče imenuje tudi tričlanski volilni odbor ter namestnike. Če ugotovi komisija pomanjkljivosti, postopa po našem poslovniku o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavu podjetja. Potrjene kandidatne liste mora volilna komisija razglasiti tri dni pred dnevom, ki je določen za volitve. Nadaljevanje na 4. strani iS4:- v : ciktuaino Delavski svet je razpravljal J ________________________ Gradisove nagrade Odbor za razvoj in organizacijo je na svoji seji dne 13. 3. 1972 ob razpravi o osnutku pravilnika o premiranju, nagrajevanju in o odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge razpravljal tudi o uvedbi posebnega načina nagrajevanja delavcev, ki naj bi vzpodbujal k doseganju čimboljših rezultatov v splošnem poslovanju podjetja. Te nagrade naj bi po vzoru na Kidričeve nagrade imenovali Gradisove nagrade, podelili pa bi jih ob obletnici podjetja, in sicer tistim delavcem alis kupinam delavcev, ki bi na svojem področju dosegli v tekočem letu izjemne dosežke, posebne uspehe, najboljše rezultate pri svojem delu, ali pa so sc posebno uspešno prizadevali na posameznih področjih dela. Objavljamo nekaj misli o kriterijih za dodelitev tako imenovane Gradisove nagrade: Nagrade naj bi podeljevali na primer: — za najbolje organizirano gradbišče, — za najbolje urejeno skladišče, — za najboljše organiziran način prehrane delavcev, — za najbolj urejen samski dom ali organizirano bivališče delavcev, — za najbolje izdelano pripravo dela, — za izjemne dosežke v organizaciji poslovanja na posameznih področjih sploh, — za izjemne dosežke na področju projektiranja (v gradbeništvu, strojne opreme, gradbene mehanizacije in pod.' Gradisove nagrade bo odobravala posebna komisija, ki jo bo imenoval delavski svet podjetja. Ugodnosti članov AMZJ Mnogi lastniki motornih vozil ne v edo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: — letni tehnični pregled vozila, — službo pomoč in informacije na poziv, — pregled in nastavitev žarometov, — pregled zavor, — pregled podvozja avtomobila, — službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: — knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo Moto revija. — informativni priročnik Kompas AMSJ, — nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Članom je lahko na voljo: — kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji, — kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potniko' v domovino, — mednarodna knjižica za taborjenje ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini. — ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. Za varstvo pri čelo 9 SRfi Q7! t,U0Q.9/l Odbor za varstvo pri delu predvideva, da bomo letos porabili za zaščitna sredstva 2,58 milijona dinarjev, kar pa je približno 8 "/« manj kot v letu 1971. Po posameznih postavkah pa je plan porabe sredstev takle: — za varovanje glave........................... 45.997 — za varovanje oči in obraza................... 30.633 — za varovanje sluha............................ 4.469 — za varovanje dihalnih organov..................4-10.405 — za varovanje rok............................ 440.405 — za varovanje nog............................ 490.211 — za varovanje ročnega sklepa ramena in hrbtenice . 9.225 — za varovanje trebušnih organov................ 1.400 — za varovanje telesa ........................ 480.615 — za varovanje pred neugodnimi atmosferskimi učinki 352.270 — za varovanje pred padci z višine............... 230.620 — za varovanje pred utapljanjem v vodi.......... 6.822 — ostala sredstva in oprema za osebno varstvo . . . 7.930 — prva pomoč................................. 37.745 — higiena ........................................ 27.060 — požarna varnost................................ 120.090 — okrepčila in osvežila...................... 110.500 — estaia sredstva za varstvo pri delu............. 64.700 — varstveni atesti............................. 50.000 — raziskave in meritve......................... 50.000 — časopisi in literatura.......................... 20.000 SKUPAJ: din.......................... 2,586.978 Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK« Dve seji je imel delavski svet podjetja v februarju in sicer eno 18. in drugo 28. februarja. Bili sta potrebni zaradi sprejema in potrditve inventurnega elaborata ter zaključnega računa za leto 1971. Inventurni elaborat, katerega je obravnaval delavski svet 18. februarja, obsega skupno poročilo centralne inventurne komisije in komisije za popis terjatev in obveznosti. Obe komisiji sta predložili delavskemu svetu tudi predlog za odpise primankljajev in preknjiženje viškov. ki so bili ugotovljeni pri popisu, kakor tudi za preknjiženje tistih terjatev, ki so postale sporne ali dvomljive. • Preknjiženje inventurnih razlik Podrobnosti o ugotovljenih razlikah pri popisu zalog materiala in drobnega inventarja ter nedokonča- dela. Zato je delavski svet sklenil, naj tehnična služba uredi vse potrebno s tem v zvezi. Ker je usta-novjeni biro slabo opremljen, nima pa še lastnih sredstev, je delavski svet odobril okvirna sredstva za nabavo nujne opreme. Podroben predlog naj sestavi odbor za investicije in ga predloži v potrditev delavskemu svetu. Potrjena bilanca Na seji 28. februarja je delavski svet obravnaval zaključni račun za leto 1972. Podrobnejša analiza poslovanja bo predložena delavskemu svetu na seji ob koncu marca. V razpravi o poročilu k zaključnemu — Povzpel se je na govorniški oder, zdaj pa že pol ure molči. ne proizvodnje so že prej obravnavali delavski svet enot, kjer se zaloge nahajajo Delavski svet podjetja je podrobno razpravljal o ugotovljenih primanjkljajih pri osnovnih sredstvih in sprejel utemeljitve, ki jih je predložila centralna popisna komisija za ugotovljene razlike. Ta komisija je tudi pri inventuri koordinirala delo s popisnimi komisijami v enotah, določala je in kontrolirala termine za popise zalog ter dajala potrebna navodila Po zaključeni razpravi o poročilu centralne popisne komisije je sprejel delavski svet sklep o preknjiženju inventurnih razlik, kar je upoštevano tudi v zaključnem računu za leto 1971. ® Me kupujmo, kar imamo! Na seji 18. februarja je delavski svet obširno razpravljal o ukrepih za izboljšanje likvidnosti v podjetju. Ugotovil je nesorazmerno visoke zaloge materiala ter sklenil, da se do nadaljnjega prepovedujejo nakupi materiala, drobnega inventarja ali opreme, če je na zalogi po enotah ali v centralnem skladišču in se ga lahko predisponira tja, kjer ga potrebujejo. To predispozicijo naj vodi tehnična služba in jo izvaja centralna nabavna služba, k: pa je hkrati tudi pooblaščena za eventualne neizbežne nabave. Za realizacijo tega sklepa so odgovorni direktorji poslovnih enot. Dalje je obravnaval delavski svet vlogo biroja gradbeništva Slovenije za posojilo, katero naj bi dalo podjetje temu biroju za zidavo novih upravnih prostorov Glede na težko finančno situacijo delavski svet zaenkrat prošnji ni mogel ugoditi. H Nova poslovna enota Delavski svet je ustanovil novo enoto v sestavi podjetja — biro za projektiranje v Mariboru, s sedežem v Lavričevi ulici. Enota bo imela, ko se bo konstituirala, enake pravice in dolžnosti kot ostale enote v sestavi podjetja. Za vodjo enote do izvolitve direktorja te enote je bil imenovan ing. Hvastja Boltežar. Ker bosta odslej dva biroja za projektiranje v podjetju, bo potrebna koordinacija računu so člani delavskega sveta zahtevali pojasnila v zvezi s terjatvami do investitorja avtoceste. Dalje je bilo predlagano, da naj se v enotah uvedejo polkalkulacije zaradi primerjave dejanskih stroškov s predvidenimi in je hkrati potrebno analizirati vzroke odstopanja. Ugotovljeno je bilo, da smo od 30 milijard realizacije prišli na 80 milijard, kar je precejšen skok. Pri tem pa je restrikcija v investiranju zelo vpliven faktor, pa tudi struktura zaposlenih še ni zadovoljiva. Potrebno bo obravnavati na sejah delavskega sveta še primerjalne analize z drugimi podjetji v panogi, da bomo vedeli kje se nahajamo gle- de naše učinkovitosti poslovanja. Obravnavati moramo podjetje kot celoto, pa tudi vsako enoto, glede uspešnosti, posebno glede tega, koliko sredstev katera enota angažira in kakšne rezultate pri tem dosega; enako pa tudi podjetje v primerjavi z drugimi podjetji v panogi. Le na ta način se bodo lahko organi upravljanja bolj aktivno odločali pri sprejemanju sklepov in izvajanju poslovne politike podjetja in enot. Po razpravi je delavski svet sprejel zaključni račun za leto 1971, hkrati pa je tudi odobril stroške za reklamo in reprezentanco. # Stroški izobraževanja Na dnevnem redu seje dne 28. februarja je bil predračun stroškov za izobraževanje. Skupno bo potrebno za izobraževanje za leto 1972 okroglo 378 milijonov starih dinarjev. Podrobnosti tega predračuna je že prej temeljito predelal odbor centra za izobraževanje. Po samoupravnem sporazumu smo dolžni vsako leto vložiti za izobraževanje najmanj 1,5 “/o enoletnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Naš predračun znaša nekoliko več, kot je minimalna obveznost po sporazumu. Člani delavskega sveta so hoteli pojasnila glede rezultatov vlaganj, kajti »Gradis« je vedno vsa leta največ svojega dohodka usmerjal v kadrovanje v primerjavi z drugimi podjetji gradbene stroke. Delavski svet je naročil centru za izobraževanje oz. kadrovski službi podjetja, naj pripravi poročilo o problematiki kadrovanja v podjetju. Poročilo bo obravnaval delavski svet na eni od naslednjih sej in bo služilo kot orientacija za pripravo predračuna za izobraževanje in kadrovanje za naslednje leto. Ustavne spremembe, zlasti XXI. in XXII. sprememba zvezne ustave, ki obravnava vprašanja temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnega sporazumevanja med temeljnimi organizacijami zahtevajo določene prilagoditve naše notranje organizacije. Glede na pomembnost tega je delavski svet imenoval posebno desetčlansko komisijo. • Popravek pravilnika Že ob sprejetju spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je veljala od 16. oktobra 1971 dalje, ko smo hoteli uskladiti notranja razmerja z določili samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, je bilo govora, da se bo dokončni popravek izdelal v marcu letos. Tako je delavski svet sklenil, naj posebna komisija izdela osnutek spremembe pravilnika. Onutek naj pregleda odbor za načrtovanje in notranjo delitev ter ga naj predloži delavskemu svetu. kar bo služilo za razpravo x kolektivu. Po končani razpravi bo v predpisanem roku delavski svet sprejel popravek oz. spremembo pravilnika. Člani delavskega sveta so bili mnenja, naj se s popravkom pravilnika pohiti, ker je pred pragom začetek sezone in tudi pridobivanje novih delavcev. — Stop! To ni več sodobno! ' I Pod viaduktom na Ravbarkomandi in ha mostu pri Ivanjem selu Graditelji viadukta pri Ravbarkomandi na cesti Vrhnika—Postojna delajo tudi ob sobotah in nedeljah — Montiranih že 18 polj od skupno 32 Na velikem viaduktu na Ravbarkomandi je montiranih že 18 polj tober 1972, ko je na viaduktu obremenitvena preizkušnja. In kaj so še povedali naši delavci? Predvsem so poudarili, da si letos spomladi in poleti želijo čim več sončnih dni in čim manj dežja, pa tudi burje si ne želijo, čeprav jim zdaj burja bržkone ne bo več nagajala. Sicer pa tudi pozimi, ko je buv-ja res huda nadloga, z burjo niso imeli letos posebnih preglavic, saj je pihala močneje le dva ali tri dni, hujega pa ni bilo. Tudi z železom in cementom ne bo, kot smo slišali na gradbišču, letos nobenih problemov. Torej, graditelji viadukta, le tako naprej in če bo tudi vreme kolikor toliko naklonjeno, potem je nova in pomembna delovna zmaga že skoraj — v žepu! Tisoči in tisoči avtomobilistov, ki v teh dneh potujejo mimo Postojne in znane »ravbarkomande«, lahko občudujejo ogromne in mogočne stebre, na katerih se že vije začetek bodočega cestišča. Seveda pa lahko vsi mimoidoči tudi občudujejo uspehe graditeljev tega objekta, delavce enote »Gradis-nizkogradnje«, ki so viadukt že usposobili v tolikšni meri, da zdaj skoraj ni mogoče dvomiti v uspešno izpolnitev roka. Kot vemo, mora biti cesta Vrhnika—Postojna popolnoma urejena vsaj do letošnjega novembra. Drobne iz železokrivnice S seje delavskega sveta Na 15. redni seji delavskega sveta centralne železokrivnice, so v točki 2 dnevnega reda obravnavali ugovore na odločbe o prekinitvi delovnega razmerja. Delovno razmerje so na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DS žele-, zpkrjvnice prekinili . zaradi zmanjšanja . obsega del 11 delavcem. od katerih, so štirje vložili ugovor na delavski svet, ki je na zgoraj omenjeni seji v polnošlevilčni zasedbi članov ugovore negativno rešil. Kvalifikacijska struktura Čas zimskih dopustov se bliža h koncu. Število delavcev v obratu se bo kmalu normaliziralo, Poleg stalnih 10 režijskih delavcev je sedaj od skupno 65 delavcev na delu 37 oz, 56,92 °/o, kar je največja številka delavcev na delu v letošnjem letu. Če k temu dodamo še tečajnike in delavce v bolniškem staležu, se številka približa skorajda maksimumu. Kvalifikacijska struktura je sedaj naslednja: 3 VK. 16 KV, 41 PK in 5 NK delavcev. Ko pa bodo opravili tečajniki izpite, se bo kvalifikacijska struktura znatno izboljšala. Novi prostori S postavitvijo montažne stavbe, se je uprava železokrivnice preselila v nove, veliko boljše in sodobneje opre-ljene prostore. Prostori so opremljeni tudi s sanitarijami. Sedaj pa sta v izdelavi še dva prostora, in sicer delovodska pisarna v hali in delovni prostor za kadrovnika. V vseh prostorih bo nameščen telefon, z interno in zunanjo zvezo. V najkrajšem času je v načrtu še izdelava novih sanitarij in kopalnice v prejšnjem upravnem poslopju. T. Kajfež Na gradbišču smo slišali, da so delali celo v januarju, v najhujšem mrazu in globokem snegu. V januarju je imelo gradbišče 14 delovnih dni, februarja pa so že delali kar normalno, in sicer pretežno na montaži. Na srečo so lani pripravili dovolj elementov, tako da so februarja lahko te elemente montirali. Tudi marčni dnevi so doslej večji del izpolnjeni z montažo posameznih elementov, seveda pa so od 21. februarja dalje tudi marsikje betonirali. Na velikem viaduktu, ki ima na vrhu, kjer bo vozišče, 32 polj — na levi in desni strani bodoče ceste — so trenutno montirali 18 polj. Tako so graditelji torej pri montaži polj že do 16. marca lepo presegli polovico del pri montaži polj. Za eno polje porabijo približno teden dni. S takšnim računom bi lahko tudi sami ugotovili, da bodo že konec junija dokončali celotno montažo polj. Seveda pa bo takšen potek del v resnici nekoliko drugačen, ker bo pač treba montažo polj nekoliko zavreti oziroma spremeniti dinamiko, ker bo pač prej prišla na vrsto finalizacija polj. Računajo, da bi že junija dokončali finalizacijo vsaj šestih polj. Trenutno ,je na viaduktu in sploh na gradbišču pri »ravbarkomandi« 250 delavcev. Že nekaj časa delajo na tem gradbišču tudi ob sobotah in nedeljah. Seveda tak oster delovni tempo ne velja za vseh 250 ljudi, marveč so formirali dve ožji skupini. ki montirata elemente tudi ob sobotah in nedeljah. Tak pospešek v delovnem tempu pa je dal zelo dobre rezultate, saj na gradbišču zatrjujejo, da imajo pred terminskim planom celo nekaj dni naskoka. Graditelji tega velikega objekta sploh niso v skrbeh, da ne bi svoje delovne naloge opravili do roka, s čemer bi seveda spravili prevoznost celotne trase Vrhnika—Postojna do prihodnje zime. Sicer pa lahko graditeljem viadukta res zaupamo, saj so že doslej opravili kar lep zalogaj nalog. Ne smemo pozabiti, da bo cestišče viadukta slonelo na 30 mogočnih stebrih, ki imajo povprečno vi-šino 20 metrov, medtem ko so največji stebri visoki celo 32 metrov'. Zato tudi lahko verjamemo, da bo na tem objektu iznolnien rok 15. ok- Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — izhaja mesečno Starši, mladinci, člani kolektiva! Bliža se konec šolskega lela in zopet bomo vpisovali v poklicno šolo. Pred izbiro poklica svojih otrok si želimo dvoje, da bi v poklicu dobro delali ter da bi bili v njem zadovoljni. Želimo, da se pogovorite s svojimi otroki, prijatelji in znanci ter tako skupno vključimo v poklice gradbene stroške čimveč mladine. Letos bomo sprejeli: a) 40 učencev za poklic zidar 60 učencev za poklic tesar 5 učencev za poklic mizar 25 učencev za poklic železokrivec b) Poleg tega bomo sprejeli še 60 kandidatov z nedokončano osemletko za poklic zidar, tesar ter 25 kandidatov za poklic betoner v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Pogoji za sprejem: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let; — da so končali 8 razredov osnovne šole (kar velja za učence pod a); — da so telesno in duševno zdravi ter sposobni za izučitev poklica. Prošnji za sprejem v uk je potrebno priložiti: — prošnjo za sprejem v uk, — zdravniško spričevalo, — rojstni list, — zadnje šolsko spričevalo, (trenutno pa samo prošnjo). Med učenjem plača podjetje učencu hrano in stanovanje, poleg tega pa so upravičeni še na gibljivi del nagrade, ki je odvisna od uspeha pri delu in kvaliteta dela, delovne discipline, ter učnega uspeha v šoli. Letno dobijo tudi eno delovno obleko ter en par delovnih čevljev. Prošnje sprejemamo do 1. junija 1972. Pošljite pa jih na naslov: Gradis — center za izobraževanje, 61 000 Ljubljana, Korytkova 2. Pri izbiri kandidatov imajo prednost otroci naših delavcev. mm ■siscr:; Učimo se nemško | Pozdravljamo ustanovitev nove iPE: Projektivni biro Maribor * Mori mariKnrcKrim in linKliancIrim nrninlfiiunim Kimimn kn nntrAknn Ia 34 L e k t i o n Adverbiale Demonstrativ- und Interrogativ- Pronomen Kazalni in vprašalni prislovi na mesto zaimkov) Ich sehreibe an d en Freund — an wen? — an ihn (Person) leh sehreibe etwas an die Tafel — vvoran? — daran (Sache) 2. Sachen I bel wem? durch wen? fiir wen? gegen wen mit nem? nach nem? neben nem? neben wen? von wem? vor nem? zu nem? an nem. an wen? auf nem? auf wen? aus nem? in nem? in wen? liber wem? iiber wen? um wen? unter nem? unter wen? bei ihm durch ihn fur ihn gegen ihn mit ihm nach ihm neben ihm neben ihn von ihm vor ihm zu ihm an ihm an ihn auf ihm auf ihn aus ihm in ihn iiber ihm iiber ihn um ihn unter ihm unter ihn a) wobei? wodurch? woftir? wogegen? womit? vvonach. woneben? wovon? wovor? wozu? b) woran? worauf? woraus worin? woriiber‘; um was? worunter? dabei dadurch dafiir dagegen damit danach daneben daven daver dazu daran darauf daraus tiarin tlaiiiber darum dar un ter Med mariborskim in ljubljanskim projektivnim birojem bo potrebno tesno sodelovanje in koordinacija dela 1. Bei Personen gebraucht man in der Frage: Praposition und Fragepronomen in der Antvvort: Praposition und Personaipronomen 2. Bei Sachen gebraucht man in der Frage: Wo (nicht was) und Praposition in der Antvvort: da (nicht »das«) und Praposition 3. Zvvischen zwei Vokalen vvird ein r ein r cingefiigt; es heisst dann also: statt »wo« — »wor« und statt »da« — »dar« Nun einige Uebimgen: a) Hat das Madchen den Ofen geheizt? Nein, es h at nicht daran (an das Heizen) gedacht, Die Dame hat sich ein neucs Kleid gekauft. VVas hat sie dariif (fur das Kleid) gezahlt? Ein Deutseher vvurde Siger in tutoremen: hast du davon gehiirt? Hast du mit deinen Bekann-ten iiber das Konzert gcsprochen? Nein ich habe nicht »dariiber« ge-sprochen. Hast du dich iiber den Brief gefreut? Ja, ich habe mich »dariiber« (iiber den Brief) gefreut. Denkst du gern an deinen Aufenthalt in Deutschland? Ja, ich denke gern »daran« (an den Aufenthalt). Die Knaben ein Messer gefunden; was machen sie »damit« (mit dem Messer)** bi Rilden Sie Fragen und Antivorten nach folgendem Beispiel: Die Eltem freuen sich auf das Wiedersehen mit den Kindern. Woruber freuen sich die Eltern? Auf das Wietlersehen. Sie freuen sich dariiber. Die Grossmutter freut sich auf ihre Enkel; Auf »wen« (Pozor! sedaj ne smemo reči: »vvorauf«, ker ne gre za stvar, ampak za osebo.) Pazite na sledeči primer! Er hofft a) auf den Vater, b) auf die Zukunft — a) auf vven (oseba) hofft er? b) vvorauf (predmet) hofft er? Er hofft auf ihn (na očeta — oseba), er hofft darauf (na bodočnost). Sedaj pa napravite sami vprašanja in odgovore! 1, Er kampft gegen das Schicksal, gegen seine Feinde. 2. Er herr-scht iiber das Land, iiber die Burger. 3. Er sorgt fur die Kinder, fiir ihre Zukunft. 4. Er fragt nach dem Weg, nach den Freunden. 5. Er furchtet sich vor den Menschen, vor den Gefahren. 6. Er spricht iiber seine Reise, iiber seine Nachbarn. 7. Er hort auf das Geschrei der Kinder, arf die Mutter. 8. Er schiitzt sich gegen Diebe, gegen Erkai-tung. 9. Er gevvohnt sich an seine neue Umgebung, an fremde Menschen, 10. Er irrt sich in der Hausnummer, in seinen Freunden. Fragen und antvvorten Sie ebenfalls in folgenden Satzen: 1. Ich vvandere mit seinen Bekannten. 2 Ich sehe mit der Brille. 3. Ich freue mich iiber die Blume. 4. Er redet viei von seinen Ver-vvandten, 5. Ich denke an einen Toten. 6. Ach denke an die Vergangen-lieit.7 ich vvarte auf eine Dame. 8. Ich vvarte auf einen Geldbrief. 9. Die Mutter treuert um ihren Sohn. 10, Alle Menschen steben nach Gliick. 11, h frage nach der Frau eines Bekannten. Besede Worter Fragepronomen — vprašalni zaimek fragen nach — vprašati po Personaipronomen — osebni zaimek sich fiirchten — bati se denken an — misliti na der Sieger — zmagovalec das Autorennen — avtodirka der Bekannte — znanec der Aufenthalt — bivanje das VViedcrsehen — nasvidenje der Enkel — vnuk kampfen — boriti se das Schicksal — usoda der Feind — sovražnik herrschen iiber — vladati čez das Land — dežela der Burger — meščan, državljan sorgen fiir — skrbeti za die Zukunft — prihodnjost die Gefahr — nevarnost der Nachbar — sosed das Geschrei — kričanje, vik sich schiitzen — varovati se der Dieb — tat die Erkaltung — prehlad sich gcvvohnen — navaditi se die Umgebung — okolica, okoliš ebenfalls — prav tako der Vervvandte — sorodnik der Geldbrief — denarno pismo trauern — žalovati streben nach — težiti za čim das Gliick — sreča fragen nach — vprašati po kom Delavski svet podjetja je sprejel sklep o ustanovitvi nove samostojne poslovne enote: Projektivni biro Maribor. V ustanovljeni biro so se vključili vsi tisti strokovnjaki, ki so se bavili s projektiranjem v projektivni organizaciji bivših Tehnogradenj. S priključitvijo k našemu podjetju so tudi ti strokovnjaki postali člani našega kolektiva, vendar so s tem izgubili pravni status in registracijo, kot je to v smislu veljavnih predpisov za projektne biroje v sklopu gradbenih podjetij potrebno in predpisano. I I I I I I 1 I I Želje, s potrebe, 1 možnosti I I Za rešitev tega problema je bila že vrsta sestankov in razprav. Proučevali so možnosti, da bi to grupo priključili k biroju za projektiranje v Ljubljani, in sicer kot poseben oddelek za projektiranje objektov nizkih gradenj in s samostojnim ugotavljanjem učinka. Projekte naj bi izdelovali v Mariboru, notranjo kontrolo v smislu novega pravilnika, o katerem pišemo na drugem mestu, F® bi opravljali strokovnjaki ljubljanskega biroja. Ta biro bi projekte tudi nostrificiral, tj. opremil z žigi in podpisi ter prevzel zanje z zakonom predpisano odgovornost. Pri teh razpravah pa je prišlo do vrste pomislekov včasih z nadihom medsebojnega nezaupanja Marsikateri pomislek je bil gotovo tudi utemeljen. Mariborski kadri pa so se začeli razhajati na razne strani, kar je za podjetje velika škoda. Gre namreč za izkušene strokovnjake, ki imajo zelo veliko prakso in znanje v gradnji mostov, zlasti še, ker so si obenem s teoretičnim znanjem zaradi organizacije njihovega dela in ozke povezave z operativo pridobili veliko praktično znanje in operativne izkušnje. Mi kot člani kolektiva ljubljanskega biroja zato iskreno pozdravljamo tako rešitev in menilo, 300 se uporablja jeklo, katerega najnižja mea plastičnosti o > 3400 kp/cm2 (C 34/50), če se v računu ne navede dokaz o napetostih zaradi krčenja in tečenja betona. Za skupne vplive od stalnih, osnovnih in dopolnilnih obremenitev se dovoljene napetosti po tabeli 3 lahko povečajo do 20 «/o, pri tem pa ne smejo biti večje od naslednjih . vrednosti: L 75 »/o meje plastičnosti za jeklo ov = 2400 kp/cm2, 2. 70 °/o meje plastičnosti za jeklo ov = 3400 kp/cm2. (tabela 3) Razpoke in deformacije Glede na pogoje okolja in uporabe konstrukcij ter elementov iz armiranega betona ne smejo največje odprtine razpok, presegati: 1. 0.1 mm za konstrukcije in elemente, za katere je predvideno, da zagotovijo določeno vodotesnost, kot tudi za konstrukcije in elemente, izpostavljene agresivnim vplivom, 2. 0.2 mm za konstrukcije in elemente izpostavljene atmosferskim vplivom, vlagi ali manj agresivnim vplivom, 3. 0.3 mm za notranje konstrukcije in elemente v normalnih okoljih. Dovoljena razmerja upogiba zaradi kratkotrajnih in dolgotrajnih vplivov ter razponov konstrukcij in elementov iz armiranega betona ne smejo presegati: 1. 1/500 za žerjavne proge na ročni pogon, 2. 1/600 za žerjavne proge na električni pogon, 3. 1/200 za elemente ravnih stropnih konstrukcij do raznetine pod 7.00 m, 4. 1/300 za elemente ravnih stropnih konstrukcij nad 7 m kot tudi za elemente'šol, telovadnic, razstavnih prostorov, stopnic in slično, 5. 1/250 za elemente rebrastih stropnih konstrukcij z 1 < 5,00 m, 6. 1/300 za elemente rebrastih stropnih konstrukcij z 1 > 5 m do 1 < 7 m, 7. 1/400 za elemente rebrastih stropnih konstrukcij z 1 > 7 m. IV. KONSTRUKCIJSKE PODROBNOST! Oblikovanje armature Armaturne palice iz gladkega jekla je treba oblikovati po sliki 7, Najmanjše vrednosti za-Dl, D2 in D.3 znašajo za vse konstrukcije iz armiranega betona: Element znotraj zunaj na nedostopnih mestih PLOŠČE 1.0 cm 1.5 cm 2.0 cm STENE 1.5 cm 2.0 cm 2.5 cm GREDE 2.0 cm 2.5 cm 3:0 cm STEBRI 2.5 cm 3.0 cm 3.5 cm Kot »nedostopna mesta« so misije- Dl > 15 0 D2 >60 za 0 80 za 0 > 20 mm D3 >40 za 0 16 mm Zaščitne plasti betona in odmik armature Najmanjše zaščitne plasti betona vseh armaturnih palic vključno stremena, so: VIA. -LVt JJV- UU LUlJill Cilij U niso več dostopna kontroli, k oznaki »zunaj« pa spadajo betoni, ki so iz-, postavljeni vremenskim neprilikam in ki pridejo v stik z zemljo ali vodo. V tabeli navedene mere je treba povečati za 1 cm, če so površine betona izpostavljene visokim temperaturam. fnorski vodi, agresivnim tekočinam, škodljivim plinom ali stalni oziroma pogostni vlagi. Prav tako je treba povečati debe-lilno zaščitnega sloja za 1 cm, če se površine betona obdelajo tako, da se poškoduje zaščitni sloj betona npr z zobčanjem, s peskanjem, z izpiranjem s kislinami. Debelina zaščitnega sloja ne bi smela biti večja od 5 cm. Ce pa je zaščitni sloj debelejši kot 5 cm. se mora ta zaščitni sioj armirati z rahle mrežico (slika 8). Sidranje armature Siderna dolžina armature je odvisna od vrste in kvalitete jekla, kvalitete betona, premera palice in položaja armature v prerezu pn betoniranju. ^ Za gladko armaturo iz jekla L 24/36 s kljukami ter za rebrasto armaturo ČBR 40/50 brez kljuk se siderna dolžina ravnega dela brez kljuke določa z enačbo: -i' "v kjer pomeni: y • Tv 0 = premer armature, °v = minimalna meja plastičnosti, y ~ 18 = varnostni količnik t„ =-- dovoljena sprijemna napetost med jeklom in betonom. Velikost dovoljenih sprijemnih napetosti je podana v sledeči tabeli: TABELA 1 mmjf/ve M/rjosp v Ammim epiwo ZAF. /VAFFposp/VA S/ANJA Fpepozf PlZ/IZA/p/ /V POOPOOJZ opozrtsz ves/A s/A&r rasrr kfyčsn MAE/CA BEJV/ZA * /SO 206 300 5oo L$zy GOO ■9. frppp/oM zz/psK. 9.1. SpFBP/ « > 20c„ /y /s~ 07 G ■fT 3T 60 900 195 130 1.2. OL/IFIVZ/JZ /9A//jI{? zop POZ) p1. S 33 tir £5 85 100 19P 2. {/popa z eatA&cvo f/lo AL/ SFFT rtr/S/ FAIF///V/ S/MFpAOJS A£/ PoAff/// oao/a oesz Fcte/iALPr s/iz. 2.1. LC/ TpAFP9K5, SicA/lJArr/ FAepezr/ /z mo/As c 0ZBEZ./ZO /2 /2 GO 80 920 960 1S5 205 2.2 za Ape-ptzz/r z/a/f/sz/j /9A//jP//A OD O/L/e/ZZ/T po Z-c3 2.1 ■ 60 90 920 /TO /60 3. fos/szav i/rops z //OPPA/.//C? S'/LO. 3.1. FFAZOpOTP/ PPF/S~Z/ Z //APzpas-p/i/ ST z zopAi/// FP&eczA . 7° 90 /35 980 205 230 4. /AZ/JP //ApFZ/jp M4PP-/ttt/Z ZiFAA/ TZzPm/z S//- . 4. Z PPZZ PAOJAff APPZpOpZ zA PFFZzz/9 pAAz/v/tf PApr-jr/z/rt Appspotp/. £T G <3 £? 91 /2 4 z. pp/v&vpz m ezLi/, aa TApTZzp JZ v z ZT*. /3" 98 22 2S JO 34 4-. 3. AZP/TAV/Z z zpos^p/j/p/ zppuppp/ /P poiem/A// ifefz/. /zT 2P 33 4o 45 SO s: //AppZPP MAPB-po/p/ z/&y/ popz/jz--. sz. 'T' s & 8 90 11 92 S'. 2. Z A&/AP//ZO Zp PZZiizčTAf /VASZ/Je-. /s 98 22 26 30 34 s. KO/fP////PA.V£r //A/TTZA/P AAFSpos/V ZAPAO/ POP~ z/pr /m i/mpaA. G ■ /. ZZčZ SHSAMpl/ZF T* o 8 10 11 12 13 e. z. Z ZZ/-/Z/paPO 1’ts 19 22 ZS 3-4 39 44 X A/sp/rj pp/ i/pof/po-' p/v PACu/v/j /rizpzppvi/ /3ZZZ pOJ1'P pAZrOK. e zg 10 92 /2 12 29 24 v - aiaa/jsa- spppv spsopp- ■=• spszi/aP z/oo oz. /zA/zzls/zpA ppzpzzp TABELA 2. Koac/Aft CP77/2WJ?{ A/3 G4 itp/1.-^7 2 Gr pp 2 ISO 9S 20 200 /so ZS 3S 9 2SO Al/ !/£rO 200 3S so 300 eo SO >300 02/3^ o-2S z3k TABELA 3. DovoLjmz a/app po sp/ /.opmp/p/ / /p/m2 VZSPA /V D//9Z//ZJ7Z* ATBZA/Zpoi/ /73 ^7>?77 94 A fi/lsco Gp 2^00 JpJcS' C2-4/36 spss/v fZFOjr >/o/6r < 12c„ — /600 9400 94-00 z/oJarz 12c~, /so o 9600 (o^BJ/OoJp/crt2 c 34/SO SpOAZ/ i/Emz AiolSr 4 92c*j — 9900 fpoo 9SOO Aio/ce Z 92c*> 2000 1300 PGO^fS/O /p 4oooJp/c/>7 c 4o/so s/t&f/ CJZtrnip 200 -300 2200 PO FOSZ3A///9 Z/OXS > 92 cr„ z4oo rt&s&r C tfc-m >300 žToo PPsrZF/s/// P/o/do- > 92a» 2600 YA.pTtf/Pr AAMS/OPMT /■9PZZTZ? 0,529 SO (J/£00DJp/c/» srza/z/ GfZZDLr nosAe s, fZa>? 200 -300 2‘rOO PO FOSSSf /999 /ZOSCč Z /2c/n 2600 o So/S6 SfOBP/ G/ze-oz P/oSc'z 300 2600 PPSOP/S/P Flo/cp- z 12c-)- I 2800 &= M/AmPlAA MZJ/r PlAsp/G/JOsp/ P ZA PAL/CZ /2 VJrljA/O pARZ/Osp/ ZA spAp/OAZT OSPZMZ/V/pzZ. Ce Elementi in področje Vrsta Marka betona uporabe napetosti kp/cm* 150 200 300 400 500 600 za 8.1 gladka Primer I. 6.5 7.0 7.5 8.0 8.5 9.0 Sprijemna jekla Primer II. 9.0 10.0 11.0 12.0 13.0 14.0 napetost za 8.2 rebrasta Primer I. Tp 8.0 9.0 11.0 13.0 16.0 18.5 jekla Primer II. 12.0 14.0 . 17.5 21.0 24.5 28.0 ima rebrasta armatura kljuke.se siderna dolžina zmanjša na 70 Ve od 16. Armatura Pred namestitvijo je treba armaturo očistiti nesnage, maščob, rje in slično. Armatura se krivi praviloma v hladnem stanju, izjemoma se pa lahko krivi v toplem stanju mehka armatura s premerom 0 > 25 mm. Evidenca kvalitete in izvajanja de! — na predhodno in kontrolno preiskovanje materiala. — rezultatih snemanja ni veleti odra in opaža, — o dimenzijah in legi elementov v konstrukciji s kotami, ki so bik dobljene med izvajanjem del, zlast, če kote odstopajo od projekta ali če so elementi konstrukcije prefabri-cirani, — o zapisnikih o prevzemu de' med izvajanjem del in v Za 20 u/e se povečajo siderne dolžine, določene za jeklo C 24/36 pri jeklu C 34/50 (C 0501). Primer I. dovoljenih sprijemnih Napetosti rp se nanaša na vse primere razen onih iz primera II. Primer II. se nanaša na palice, ki 80 nagnjene napram mdoravnici za do 90*, pa tudi za blažje nagnjene *n vodoravne palice, če so te oddaljene vsaj 30 cm od zgornjega roba ketona. „ Členi 102, 103, in 104 obravnavajo ®e razna povečanja in zmanjšanja siderne dolžine in siderne dolžine nad podporami, člena 108 in 109 pa stikanje armature. Tu naj bo omenjeno le, da se sidema dolžina gladke armature dobljena po obeh enačbah, podaljša za 50 */», če so sidra brez kljuk. Stikanje armature s preklapljanjem se praviloma izogibamo. Če se temu ne moremo izogniti, se stikanje izvede v področjih najmanjših obremenitev. Mesta stikanja armature s preklapljanjem se določajo izmenično, m sicer tako, da se v enem prerezu stika največ 1/4 armature. Pri stikovanju vertikalne armature (sidra stebrov) se praviloma predvidevajo kljuke Na dolžini preklopov ®e sidra postavijo na polovico krajši razdalji, kot je sicer predvidena razdalja stremen v stebru. Stiki armature na preklop za tlačne elemente, ki se računajo po pri-meru I se lahko izvajajo tudi brez kljuk s tem, da se dolžine preklopov za gladko armaturo in za Rebrasto armaturo zagotovijo po členu 102 pravilnika. Ce se stebri armirajo z več kot 4 °’o armature, je stike treba čelno variti. V IZVAJANJE BETONSKIH DEL Beton Za izvajanje betonskih del se sme jbcrabljati samo beton, za katerega j bilo s predhodno preiskavo ugo-teuv n.0, da izpolnjuje pogoje kvali-,, C' S'6 obstajajo dokazi, da bo z 2]s^rabo betona brez predhodnih ra- zagotovljena kvaliteta beton-' . del, potem predhodne raziskave ni*> Potrebne. Kvaliteto betona je treba kontro-hrati ves čas betoniranja. Cement je treba na gradbišču hra-niti ločeno po vrstah cementa in ga moramo za izdelavo betona uporabni po vrstnem redu, kot je bil pri-Pcljan Hraniti ga je treba na način n v pogojih, ki ne vplivajo neugod-n° na cement. _ izdelavo betona ne smemo upo-n k, tj cementa, ki je na gradbišču skladiščen več kot tri mesece, razen Primeru, ko preiskave dokažejo i^Sovo brezhibnost. ^Mineralni agregat mora ustrezati ^•.Povedanim pogojem. Pri posamez-' zrn. Akcijah ne smejo nadmerna p Presegati 10 %>, podmerna zrna 15 °/o od skupne količine posamez-frakcije. Praviloma naj sestoji () »eraln, agregat iz sledečih frakcij: 4 4—8, 8—16, 16—31.5 in nad 0- mpl r^-m frakciia 0—4 granulo-i:.. rijsk° ne ustreza, jo je treba de-' Najmanj v dve podfrakciji (npr. in 1—4 mm). i veda in dodatki k betonu morajo dlnjevati že povedane zahteve. Ječanje betona mora biti strojno. Sestavine betona se dozirajo utežno. Natančnost tehtanja mineralnega agregata sme odstopati ± 2 »/o, cementa ± 1 %>, vode ± 1 ”/# in dodatka ± 1 Ve. Beton se vgrajuje praviloma takoj po izdelavi. Če je temperatura betona > 20°C, ga je treba vgraditi v 20 minutah po izdelavi, če pa je temperatura betona < 20” C pa v 30 minutah po izdelavi. Če tem pogojem ni mogoče zadostiti, je treba dokazati, da ima beton potrebno ugradlji-vost. Beton je treba prevažati na način in ob pogojih, ki preprečujejo segregacijo, vgrajevanje betona pa mora biti strojno. Betoniranje v pomembnejše konstrukcije se sme prekiniti samo na način in ob pogojih, ki so predvideni v projektu. Če se pa prekine betoniranje zaradi nepredvidenih vzrokov, mora izvajalec pred ponovnim začetkom betoniranja na kraju prekinitve odstraniti beton, da se dobi površino, ki je primerna za nadaljevanje betona. Površin betona, na katerih se nadaljuje ugrajevanje betona, ne smemo polivati s cementnim mlekom. Svež beton je treba med prevozom in v začetni dobi strjevanja zaščititi pred soncem, mrazom, vetrom in slabim vremenom. Svežemu betonu ne smemo naknadno dodajati vode. Beton je treba negovati prvih sedem dni, oziroma dokler ne doseže vsaj 70 °/o trdnost z vlaženjem. V prvih dneh strjevanja ga je treba tudi zavarovati pred tresenjem in ga ne smemo obremenjevati. Pri masovnem ugrajevanju mora biti v projektu določena najvišja temperatura, ki sme nastopiti med ugrajevanjem. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov se sme beton ugrajevati, dokler znaša temperatura okolnega zraka več kot + 5° C. Oder in opaž Oder in opaž morata imeti tako varnost, da lahko brez posedanja in škodljivih deformacij prevzemata obremenitve med delom. Izdelana morata biti tako, da je zagotovljena popolna zanesljivost in varnost delavcev in delovnih sredstev, kakor tudi varnost pešcev, prometa, sosednjih objektov in okolice. Nadvišanje odra se za specifične in komplicirane objekte določa z računom. Za manjše nosilne elemente z 1 > 6 m, se opaž praviloma postavlja tako, da ostane ob njegovi obre- menitvi nadvišanje v velikosti kjer je L razpetina elementa. 1000 Izvajalec mora voditi evidenco v podatkih, ki se nanašajo na kvaliteto materiala in na izvajanje del, zlasti pa: — o ostalih podatkhi, ki so predvideni s projektom oziroma jil zahteva naročnik, če se to zahteva \ projektu. Glavno: premalo je delavcev Delo na novem mostu v Dravogradu dobro napreduje Delavci v Dravogradu so nam celo zaupali, da gradnja hitreje napreduje, kot pa predvidevajo roki. Skratka še letos, najpozneje 15. septembra, bo most v Dravogradu nared in predan svojemu namenu. Zamenjal bo svojega odsluženega soseda, ki predstavlja že vrsto let ozko grlo koroške magistrale. Za spremembo pred rokom! »Delamo vse dni v tednu, tudi ob sobotah ...«, nam pripoveduje Vojko Koprivec, »Kljub temu, da so delovni roki zelo natrpani oziroma precej zahtevni, gradnja kar dobro napreduje in nismo v zaostanku. Pohvalimo se lahko celo, da z deli hitreje napredujemo, kot pa smo si predstavljali v začetku .. .« »No ..., kljub vsemu gotovo ne gre brez problemov?«, pobaramo Vojka Koprivca. »Težave, s katerimi se srečujemo pri gradnji mostu v Dravogradu, so takorekoč »standardne« oziroma skoraj v celoti enake tistim, s katerimi se ubadajo naši gradbinci na vseh deloviščih, Predvsem nam primanjkuje ljudi. Skratka, imamo premalo delavcev. Železokrivce smo si morali na primer sposoditi, ker svojih nimamo dovolj. . .« bo od 7 do 10,5 metra. Najširši bo na priključkih in najožji v sredini. Njegova kvadratura bo znašala 2426 kvadratnih metrov. Most bo slonel na petnajstih benotto pilotih, od katerih so nekateri vgrajeni tudi 10 metrov globoko v dno rečne struge! In kaj vse bo vgrajeno v novi most v Dravogradu? Več kot 3200 kubikov »Kaj pa sama gradnja? Vam tudi ta povzroča probleme?« »Po pravici povedano? tudi tu ne gre brez težav. Dejstvo namreč je, da ne gre za popolno montažno gradnjo, zato je delo pogosto zelo komplicirano, pa še veliko več časa nam vzame. Žal si popolne montažne gradnje ne moremo privoščiti...« Delovodje so bili med predavanji na seminarju v Grobljah zelo pazljivi Va seminarju v Grobljah so si vsako zanimivo in za nadaljnje delo koristno misel vestno zapisali - Dobro razpoloženje Velika večina delavcev, ki gradijo nov most v Dravogradu, so domačini. Na delovišče se vozijo vsak dan z Raven, kjer imajo svoj dom. »V Dravogradu se dobro počutimo in se v bistvu nad ničemer ne more-lo pritoževati ...,« so pripovedovali Gradisovci kar med delom, visoko nad motno nakodrane Dravo, »Res je, da se na delo vsak dan vozimo, toda tega smo že vajeni. Na delovnem mestu imamo toplo malico, ki jo vodimo iz bližnjega hotela. Zanjo moramo odšteti le 4 dinarje. To pomeni, da je za nas pol zastonj. Podjetje pa seveda velja vsaka malica še dodatne štiri dinarje . .« Tudi drugače so Gradisovi gradbinci v Dravogradu kar dobro razpoloženi. še posebno, ker jim je vreme precej naklonjen. To pa vsakomur, ki preživlja vse dneve na prostem. veliko pomeni. Investicija v vrednosti ene stare milijarde Že v minuli številki našega časopisa smo nekaj povedali o tem, kako impozanten bo novi most v Dravogradu, pa kljub temu ne bo odveč, če se na kratko dotaknemo še nekaterih zanimivih podatkov. Most bo dolg 216 metrov, širok pa betona, 180 ton železa in celih 45 ton kablov. Pa cena gradnje? Sam most bo veljal 725 starih milijonov, oba priključka, ki bosta merila po sto metrov. pa 273 milijonov dinarjev. Gre torej za investicijo v vrednosti ene milijarde starih dinarjev. V novi re-cestni magistrali že več kot nujno potrebna. A. Ul. Tesar Stefan Spolarič iz jeseniške enote slika 7. slika 6. Produktivnost zaostaja za osebnimi dohodki? Začnimo naš prikaz z rezultatom, to je z lanskimi izplačilnimi zaslužki! Vrsta izplačil v neto din Povišanje v odstotkih nominalno rčalno osebni dohodki na uro 7,23 8,97 24,1 8,1 osebni dohodki na mesec 1474 1740 18,0 2,8 osebni prejemki na mesec 1673 1939 15,9 1,0 Razlika med osebnimi prejemki in dohodki je v terenskem dodatku, dodatku za ločeno življenje in znižanih dnevnicah za terensko delo. Mesečni dohodki oziroma prejemki so zrasli bolj kot urni zaradi zmanjšanja ar. Leta 1970 je opravil naš delavec povprečno 204 ure mesečno, lani pa 194. Življenjski stroški so bili lani za 14,8 »/o večji kot predlanskim. Zate so se realni osebni dohodki oziroma prejemki, to je dejanska skupna moč zasluženega denarja, povečali za pre- cej manj kot znaša nominalno povečanje zaslužkov. Lani je k temu precej prispevala tudi zamrznitev osebnih. dohodkov. S Sestava osebnih prejemkov Precej pokaže, razčlenitev mesečnih zaslužkov po osnovnih sestavinah, in to v primerjavi s prejšnjim letom. Sestavina zaslužka 1970 struktura povečanje 1. OD v rednem delov, času 2. OD v nadurah 3. dopusti, prazniki, prekinitve 4. boleznine do 30 dni 5. dodatek za stalnost 1—5 OD SKUPAJ 6. terenski dodatek 7. dodatek za loč. življenje 8. znižane dnevnice 6—8 dodatki skupaj 1—8 prejemki skupaj Najmočneje se je povečal delež dodatka za stalnost zaradi novih povišanih osnov. Terenski dodatek in dodatek za ločeno življenje sta se zmanjšala zaradi zmanjšanja del v Bosni in Portorožu, kjer so bili v letu 1970 izplačani višji dodatki. 1138 1307 68 15 188 194 10 3 96 141 7 47 23 31 2 35 29 67 3 131 1474 1740 90 18 150 149 8 . —1 23 22 1 —1 26 28 1 8 199 199 10 0 1673 1939 100 16 doseženi odstotki nagrad po obstoječem pravilniku. Morebitne negativne razlike se ne poračunavajo s posamezniki.« 2. Sklep delavskega sveta podjetja na seji dne 23. 12. 1971 se glasi: Cas beži, le gradbinci ostajamo isti sporazumu (1,69 :1), saj je znašal lani 1,61 : 1. OPOMBA UREDNIŠTVA: Startna osnova še ni končno izplačilo osebnega dohodka. Višina osebnega dohodka je odvisna od individualnega učinka in uspešnosti poslovanja enote oz. podjetja kot celote. bo pravilnika kot osnutek za razpravo med člani kolektiva; od 27. 3. 1972 do 12. 4. 1972 predviden čas za razpravo osnutka, to je 16 dni. Sprejemanje osnutka spremembe pravilnika potemtakem ni po hitrem postopku; 14. 4. 1972 — delavski svet obravnava dopolnitve iz razprave in sprejme dokončen pravilnik z veljavnostjo od 16, 4. 1972 dalje. enotam in njihovim sindikalnim organizacijam. Morda bo marsikje predstavljala dobrodošel pripomoček. ko bo treba dati pripombe na pripravljen predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov'. Stane Uhan © Ing. Sever: Ne bo nov pravilnik! • OD in produktivnost Osebni dohodki morajo biti po sporazumu usklajeni z gibanjem dohodka. Praviloma mora rasti produktivnost hitreje kot realni osebni dohodki. V zadnjih petih letih je naraščala produktivnost v Gradisu letno za 4,2 %> realni mesečni prejemki pa so rasli po letni stopnji 6,8 °/o. Ta odmik od pravila izhaja predvsem iz delovanja prvega samoupravnega sporazuma, s katerim se je hotelo med drugim odpraviti nesorazmerje med zaslužki gradbenega in industrijskega delavca pri nas — seve v prid gradbinca — in s tem približati razmerjem, ki veljajo v drugih zahodnih in vzhodnih državah. Lani prvič po reformi nismo uspeli povečati produktivnosti. Tako kljub skromnemu povišanju realnih osebnih dohodkov zaradi zamrznitve nismo izpolnili zahteve po skladni rasti s produktivnostjo. »Krivda« je slejkoprej na produktivnosti, ki ne bi smela nazadovati, pa naj bo konjunktura še taka! Ponavadi namreč pri obilici dela manj produktivne nadure, manj premišljena organizacija, oziroma forsirano, prenapeto delo, večje pomanjkanje delavcev, materiala in strojev ne učinkujejo ugodno na produktivnost. Organizatorji proizvodnje niso bili povsem dorasli nalogam, ki so v konjunkturni dobi značilne po tem, da so (pre)ob-širne. Zato je treba delati, delati, in to z glavo in seveda zavzeto. Pregled po sektorjih in nedavni sestanek pri tehmčnem direktorju je pokazal, da ni bilo vedno in povsod tako. Vedno in povsod pa so organizatorji proizvodnje dobivali nagrade, ki so bile — prav lani — najvišje po reformi (doslej še ne v celoti izplačane). Neskladje med izvrševanjem nalog in plačilom za to je odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka ugotovil in predložil delavskemu svetu podjetja ustrezen sklep. Vendar delavski svet predloga ni sprejel. (Ali tudi zato, ker so člani delavskega sveta v veliki večini organizatorji proizvodnje?) Delavski svet je homogena celota, zato glasovanje ne more biti odvisno od osebnega gledanja posameznika. Zato objavljamo predlog, ki ga je dal odbor za načrtovanje ter istočasno objavljamo tudi sklep delavskega sveta podjetja. Oba sklepa se glasita takole: OPOMBA UREDNIŠTVA 1. Predlog odbora za načrtovanje in notranje delitev na seji dne, 16. 12. 1971 za delavski svet podjetja se glasi: »tč. 5) Letošnje nagrade organizatorjem proizvodnje naj se določijo tako, da se določi količnik med .35 in najvišjim odstotkom nagrade enote. S tem količnikom se potem množijo »tč. 6) Delavski svet odklanja predlog, ki ga je dal odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka, da se za leto 1971 obračunajo nagrade organizatorjev proizvodnje, sprejetim kakor je to predvideno s sedaj veljavnim pravilnikom o nagrajevanju organiatorjev proizvodnje, sprejetim pod štev. 02-31/66 101. Izplačevanje nagrad organizatorjem proizvodnje ostane do uveljavitve novega pravilnika v smislu prejšnje točke nespremenjeno«. • Problem ni v najvišjih OD in v razponih, marveč v zasluženih in v najnižjih OD Razponi med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki se lani niso gibali skladno s samoupravnim sporazumom, po katerem sme znašati razpon med najvišjim in najnižjim OD/h 7,5 :1. Sporazum je bil sprejet šele septembra, zato je bilo za leto 1971 objektivno zelo težko bistveneje znižati razpon, ki se meri za celo lansko leto. Vendar pa smo po drugi strani tudi lani vsake tri mesece v analizi osebnih dohodkov obveščali vse enote in :— vse sindikalne organizacije enot s poimenskimi spiski delavcev z najnižjimi zaslužki. Kaže, da posebnega učinka ni bilo. Lani je znašal najnižji OD/h za polni delovni čas skozi vse leto 3,83 din, to je pri 182 urah vsega 706 dinarjev ali sedemdeset starih tisočakov na mesec. Ob lanskem tričetrtletju je odbor za načrtovanje zahteval od vseh enot obrazložitev, zakaj so nekateri delavci na dnu lestvice OD. Obrazložitev je poslalo le nekaj enot. Kljub opominu! Menda ne kažemo s tem premajhnega zanimanja za najnižje zaslužke po tistem pregovoru, da sita vrana lačni ne verjame. Pa tudi nekatere obrazložitve so bile dokaj lakonične. Ugotavljali so, da je delal ta delavec tam in tam, kjer je znašal zaslužek pač toliko in toliko — kar velja tudi za obrazložitev naj nižjega osebnega dohodka v podjetju. • Sprejemamo nov pravilnik Zdaj sprejemamo popravek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Popravek za NK delavca od 4,40 na 4,58 din/h prav gotovo ne bo bistveno zboljšal položaja delavcev z najnižjimi zaslužki. V sosednji republiki so odmerili najnižji OD/h na 5,50 din/h, v nekaterih slovenskih gradbenih podjetjih pa na 5,00 din/h. Najmanj povečujemo osnove kvalificiranim delavcem, ki po dragi strani še niso dosegli razpona po Iz pregleda osebnih dohodkov na uro po kvalifikacijah vidimo ta razmerja tudi za ostale kvalifikacijske skupine. Osnovo predvidnih popravkov bi morala tvoriti zlasti določila samoupravnega sporazuma: 1. Zaradi večje neurejenosti razmerij osebnih dohodkov pri umskih delavcih, ki jih želimo tokrat popraviti, naj ne bi kazali bolj urejenih razmerij pri ročnih delavcih. 2. Usklajevanje .najvišjih osebnih dohodkov z obsegom in uspehom ter z najnižjimi osebnimi dohodki nas zavezuje, da rastejo osnove nižjim kvalifikacijskim skupinam hitreje kot višjim (po predlogu bo samo glavni direktor ostal na stari psno.vi, večini ostalih umskih delavcev pa se bo osnova nadpoprečno povečala). 3. Zdaj verjetno ni časa za spremembo po hitrem ali pospešenem postopku nekaterih bistvenih določil pravilnika, in sicer se predlaga: — preimenovanje NK delavcev (razen novih) v PK delavce, — preimenovanje PK delavcev v priučene delavce (le-ti. so po sporazumu lahko samo delavci ozkega profila na specializiranih delih), — spremenjen način odbitnih točk za nedoseganje predvidene izobrazbe. OPOMBA UREDNIŠTVA: Spre- memba pravilnika o delitvi osebnih dohodkov bo potekala takole: ° 20. 3. 1972 — odbor za načrtovanje in notranjo delitev pripravi osnutek spremembe pravilnika za delavski svet podjetja; ° 27. 3. 1972 — delavski svet sprejme odborov predlog za spremem- 4. Predlog ne izpolnjuje določila samoupravnega sporazuma, po katerem mora imeti delavec, ki izpolnjuje določene pogoje, najnižjo osnovo po sporazumu. • Razmejitev nalog — razmejitev odgovornosti Področje nagrajevanja, kamor sodi tudi sestavljanje in sprejemanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, je bržkone po mnenju vseh zelo občutljivo in zahtevno. Iz tega izhaja, da mora na tem področju prej-koslej prevladati sistematično in strokovno delo, hkrati pa mora pri tem sodelovati kar največje število delavcev. Kako zdaj? Odločili smo se, da se bodo osebni dohodki po strokovni plati analizirali in načrtovali predvsem na osnovi analiz v analitsko planski službi. Kadrovsko socialna služba ima izjemen interes za politiko nagrajevanja, ker je kadrovanje močno odvisno od tega. Vendar sodelovanje, ki mora iz tega izhajati, ne pomeni prekladanja problematike iz rok v roke, pri čemer morda ne trpi toliko sama kvaliteta nagrajevanja kot kadrovanje v že tako prešibko zasedeni kadrovski službi podjetja. Osebna nagnenja posameznikov k problematiki nagrajevanja so lahko dobrodošla, ne smejo pa postati prevladujoča — razen če se tako ne dogovorimo. Analiza osebnih dohodkov za leto 1371 bo v kratkem na voljo vsem Ob zaključku redakcije smo vprašali še direktorja kadrovsko socialne službe ing. Dragovana Severja, kaj misli o tako imenovanem »novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov«. Ing. Sever nam je odgovoril takole: Vsem naj bo jasno, da ne sprejemamo novega pravilnika, ampak samo usklajujemo sedanjega z nastalim položajem. Avgusta 1971 je bila sprejeta sistematizacija, v oktobru 1971 smo uskladili delovna mesta ročnih delavcev s sporazumom, delovna mesta umskih delavcev pa dvignili linearno za 20 Vo s pripombo, da bo ,dokončna uskladitev sledila do začetka nove gradbene sezone. Kadrovska služba je smatrala za potrebno, da je treba te zadeve v našem pravilniku urediti, hkrati pa še izkoristiti priložnost za povečanje razponov na 20 %>. Obenem pa bi izkoristili primerjave pravilnikov OD sorodnih gradbenih podjetij v Sloveniji, ker so na razpolago. Kadrovska služba smatra. vda je za NIC delavce z razponom 4,58—5.50 zajela v glavnem vse (npr. Gipos ima 5,00—5,20: Slovenija, ceste .4,40 —5,00.Tehnika 4,4.0—5,00; Konstruktor 5,30; Zagreb 5,50; Bosna 4,40 + 20 %>), Ker smo sporazum podpisali, moramo v letu 1972 določila upoštevati. To smo v predlogu tudi naredili. Želimo pa opozoriti, da so vsa gradbena podjetja v Sloveniji ugotovila, da je sedanji sporazum zelo slab in se že pripravlja, novega, zato ni ravno priporočljivo, če se preveč sklicujemo na nekaj, kar vemo, da ni v redu. Pregled po kvalifikacijah Januar—december 1971 Zap. št. Poslovna enota Skupaj R. del. OD/h OD/h VK OD/h K OD/h PK OD/h NK OD/h Um. del. OD/h vš OD/h VIŠ OD/h ss OD/h NŠ OD/h Delov. OD/h 1.—17. SKUPAJ 8,97 7,78 11,25 9,09 6,63 6,73 14,94 21,84 15,59 10,80 8,14 16,02 1,— 8. GRADBENE ENOTE 8.52 7,45 11,62 .9,05 6,54 5,59 15,04 20,64 15,71 10,95 8.17 16,42 1. Celje • 8,08 7,03 12,19 8,48 6,09 5,36 16,33 22,94 18,00 12,92 7,73 17,48 2. Jesenice 8,95 7,94 13,83 10,70 7,17 6,05 17,19 23,90 16,65 12,11 0 18.04 3. Koper 10,08 9,05 14,52 11,22 8,47 6.93 15,74 26,77 19,80 12,45 7,87 17.00 4. Ljubljana 7,95 6,90 10,40 8,22 5,85 4,98 14,59 19,38 13,62 10,75 6,54 15,80 5. Ljubljana-okolica 8,65 7,43 12,75 9,47 6,87 5,55 17,59 23,68 20,96 13.84 9,70 17,85 6. Maribor 8,77 6,66 11,96 9,25 7,01 5,53 15,86 22.13 15,86 11,16 8,87 17,84 7. Nizke gradnje 7,70 6,68 9,42 7,92 5,64 4,69 11,93 16,83 13,87 8,88 7,20 12.67 8. Ravne 8,89 7,80 12,25 9,10 6,59 6.21 14,73 21.54 14.93 9.64 — 16,53 9,—13. OBRATI 9,70 9,00 10,85 9,15 7,10 5,86 13,61 20,85 15,02 10,64 6,63 14.78 9. KO Ljubljana 10,23 9,46 10,82 8,82 6,68 5,66 13,08 17,65 13,32 10,07 6,58 14,97 10. KO Maribor 9,51 8.69 10,98 6,63 6,56 5,17 13,05 18,75 15,64 10,32 6,77 13.91 11. LIO Škofja Loka 9,48 8,70 11,68 9,56 6,74 4,97 14,13 24.85 14,54 9,59 — 15,14 12. OGP Ljubljana 9,83 8,65 15,10 10,99 8,10 6,26 14,41 22,35 16,10 11,82 — 15,52 13. SPO Ljubljana 9,55 9,29 10,51 8,76 6,30 — 12,83 22,71 15,50 9,52 6,65 — 14. Železokrivnica 7,99 7,47 13.16 10,05 6,69 6,38 15,80 19,68 18.10 12,90 — 14,40 15. BIRO ZA PROJEK. 18,61 — — — — — 18,61 23,84 17,05 13,07 7,62 — 16. CENTRALA 13,93 8,99 ' 12,46 10,22 8,69 6,10 14,99 22,97 15,71 10,72 7,47 12,33 17. UDD IN N LJUBLJANA 6,03 5,79 11,85 9,25 6,23 5,34 9,93 — — 9,93 — — Avgusta bo že slovo Gradnja viadukta pri Uncu lepo napreduje — Pri Ivanjem selu pa bo treba napeti vse sile Nedavni obisk na gradbišču velikega viadukta pri Uncu na trasi avtoceste Vrhnika—Postojna nas je prepričal, da so graditelji tega velikega objekta lepo napredovali. Viadukt pri Uncu je za laika že skoraj zgrajen. Seveda laik sklepa po svoje, naši graditelji pa so nam naštevali, kaj še vse morajo urediti do poletja. ZADOVOLJNI IN NEZADOVOLJNI Kaj meni tesar Štefan Špoiarič o terenskem dodatku Tesar Štefan Špoiarič je v našem podjetju zaposlen že 15 let. Doma je iz Dolenje Dubrave pri Čakovcu, kjer si je kupil hišo, v njej pa živita njegova žena in mati. Seveda ju gre kdaj pa kdaj obiskati, toda zdaj ga že ni bilo doma kar dva meseca. Dejal je v pogovoru, da bo slej ko prej le moral malo domov pogledat, kaj je v Dubravi kaj novega in kako se imata žena in mati, saj je dvomesečna odsotnost res že precej dolga. Stefan Špoiarič je vsa leta zapo-slen v jeseniški enoti, zdaj dela na gradbišču hotela »Toplice« na Bledu, kler Jeseničani hitijo zidat novo restavracijo za blejski hotel. "Koliko dobite na dan terenskega dodatka?« "Jaz dobim 15 dinarjev na dan. To-]ko dobijo kvalificirani delavci.« "Se vam zdi to dovolj?« "Kakor se vzame. Je in ni dovolj. ^ tem se nekako za silo nahraniš, goveda pa je treba še marsikaj do-,ati> zlasti so zadnja leta vse ^ražji prevozi domov. Kdor hoče dvakrat na mesec k svojim in če leta i,* S~'nnuKj° kolikor toliko daleč, ga akšni prevozi kar precej stanejo.« »In kaj pravijo o terenskem dodatku drugi delavci?« »To je kot pri vseh stvareh: eni so še kar zadovoljni, drugi so seveda manj zadovoljni. Saj veste, kako je tudi s hrano: eni jo hvalijo, drugi pa grajajo. Vsem je pa ponavadi zelo težko ustreči.« »Kaj pa sindikat, je kaj aktiven ?« »Ja, včasih je že. Zdaj vem, da so nam sporočili, naj se tisti, ki bi šli radi v Planico gledat skoke za svetovno prvenstvo, prijavijo, ker bo sindikat preskrbel za prevoz z avtobusom.« »Pa jih je šlo veliko gledat skoke v Planico?« »Mislim, da je kar precej zanimanja.« »Kako pa napreduje delo?« »O, saj je tu na Bledu kar lepo. Tu smo delali že lani in še prej. Zdaj bo vedno lepše, ko je pomlad. Delo bi še šlo, samo kaj, ko so vedno neke spremembe z načrti. Te večne spremembe niso samo neprijetne za vodstvo gradbišča, marveč tudi za vsakega posameznega delavca. Je vse kaj drugega, če že vnaprej veš, kaj in kako boj jutri delal, kot pa če danes skoraj ne veš, kaj boš počel jutri in če ne veš, kakšne nepredvidene spremembe bodo nastale jutri.« Montirati morajo še odkapnike, konzolne plošče in zabetonirati montažne plošče, s katerimi bo prekrita razlika med levim in desnim voziščem. Seveda, tudi ograjo bo dobil ta objekt. Vendar so vse to pravzaprav le še malenkosti, čeprav jih nihče ne sme podcenjevati. Vendar pa je glavno delo že za graditelji, ki so lani res vložili v ta objekt dosti truda. Kot smo slišali na gradbišču, mora biti na viaduktu pri Uncu vse popolnoma urejeno do konca avgusta, tako da bodo delavci že septembra gradbišče pospravili in mu dali slovo. Trenutno je na tem objektu zaposlenih še 35 ljudi. Graditelji objekta pri Uncu so še povedali, da so lani betonirali skoraj do zadnjih dni v novembru, tako da jih je prav pri zadnjem betoniranju že presenetil razmeroma zgoden sneg. Ravno 20. novembra lani so betonirali zadnjo ploščo in ko so vse skončali, se je izpod oblakov že začel vsipati sneg. »Če bi začeli zadnjo ploščo betonirati le nekaj ur po- zneje,« so povedali na gradbišču, »je veliko vprašanje, kako bi lahko v snegu in mrazu dokončali ta viadukt. Vsekakor smo zimi pobegnili ravno zadnji trenutek.« Medtem ko so graditelji viadukta pri Uncu res lepo napredovali, pa čaka gradbeno vodstvo Ljubljana še precej nalog na objektu pri Ivanjem selu. Vsekakor že bežen pogled na ta objekt dokazuje, da bo treba letos tu napeti vse sile. Trenutno je na objektu Ivanje selo zaposlenih 75 ljudi, ki so ravno v četrtek (16. marca), ko smo prišli na gradbišče, že delali po »letnem urniku«. torej od 6. zjutraj do 18. popoldne Objekt ni nič manj zahteven kot viadukt pri Uncu in graditelji sc zavedajo, da bo zdaj treba pospešeno poprijeti pri Ivanjem selu. Trenutno na mostu pri Ivanjem selu montirajo nosilce v tretjem polju. Na gradbišču so že seznanjeni z novim operativnim planom za ta objekt, ki je, kot pravijo sami graditelji, zelo napet in ne dopušča nobenih oddihov. Menije celo, da bc težko nadoknaditi izgubljeni dan in celo vsako uro, ki bi bila morda zamujena. Prav zato že zdaj računajo s tem, da bi delo čim bolj pospešili in če bo za to potreba, bodo pač morali uvesti celo dve izmeni oziroma nočno delo. Vsekakor naloga na Ivanjem selu ni enostavna in bo zahtevala pravcati non-stop tekoči trak gradnje. OH,TA TERENSK Pogovor z betonerjem Feliksom Simoničem, ki dela na viaduktu pri »Ravbarkomandi« Hrana je slaba Mlad en Vrhovac meni, da terenski dodatek ne ustreza K a gradbišču viadukta pri Uncu, j*3 trasi avtoceste Vrhnika—Postoj-®a’ se je v poznem popoldnevu po travniku podilo za žogo nekaj mla-Qla delavcev. Človek bi si morda Knslil, da se pri delu niso dosti »pre-6gnili<, če se jim pred večerjo še Bubi skakati za žogo. Toda res-lCa ie pač taka, da ima mlad človek nergije v izobilju in kdo bi se od-m Vte^aJ urici priljubljenega nogo-6ta, če je travnik tako vabljiv, žo-Pg Pa. Okrogla. Enega izmed takšnih D re?istriranih nogometašev smo za-osdi za kratek pogovorček. , 0Vedal je, da mu je ime Mladen L*°vac in da je doma blizu Banje »JC Gradisu dela 16 mesecev. Ijen? k° z zastužkom? Si zadovo- terrf ^ar Sre. Jaz sem samski in s denarjem nekako zvozim.« »In hrana?« »Po mojem je hrana slaba. Tako pravijo tudi drugi. Kar precej je nezadovoljnih, skoraj vsi tisti, ki se hranijo v menzi.« »Kaj pa terenski dodatek?« »Mislim, da tudi terenska ni zadovoljiva. Jaz sicer o tem še nisem dosti razmišljal, toda slišim, kaj pravijo drugi delavci. Pravijo, da je bilo včasih bolje. Da je lahko delavec s terensko kril vso hrano na gradbišču, prenočišče in še mu je nekaj malega ostalo, da je lahko enkrat ali dvakrat na mesec odpotoval domov k svojim. Danes pa terenski dodatek — tako pravijo — ne zadošča niti za hrano na gradbišču. To je vse. Lahko grem?« In že se je spet zapodil po travniku za nogometno žogo. »V Gradis sem prišel 20. junija 1964,« je začel pripovedovati betoner Feliks Simonič. »Potem sem dolga leta delal po raznih gradbiščih — na mariborskem otoku, na HE Vuzenica in še na nekaterih visokih objektih. Potem sem dolgo delal v Tehnograd-njah. NO, in po tolikih letih sem zdaj spet član Gradisove družine,« se je nasmejal in še dodal, da je to pač dokaz, da se v življenju vse ponavlja ali pa — da je zemlja okrogla. »Kako pa je tu s terenskim dodatkom?« smo vprašali Feliksa Simoniča, ki dela zdaj v specalizirani enoti »Gradis — nizke gradnje« in pomagati graditvi veliki viadukt pri »ravbarkomandi«, na hitri cesti Vrhnika — Postojna. »Ja, terenska je danes premajhna,« je brez pomisleka odvrnil. »Zakaj to trdite? Povejte o tem kaj več.« »Lahko rečem, da smo imeli včasih večje terenske dodatke, da sploh ne omenjam gradbenih delavcev iz drugih republik oziroma iz drugi ih podjetij izven Slovenije, ki so že precej bolje plačani kot pri nas, čeprav vsi vemo, da so ravno v Sloveniji življenjski stroški najvišji.« »Koliko pa dobite terenske?« »Jaz dobim kot kvalificiran delavec in ker imam še družino po no- vem 16 dinarjev na dan. To pa ni ravno dosti in če si nekoliko zraču-nate, boste videli, da s terensko delavec ne more kriti niti hrane. Mislim pa, da to ni prav.« »Kakšna merila bi morali po vašem upoštevati pri dodeljevanju terenskih dodatkov?« »Predvsem bi morali terenske dodatke ločiti po oddaljenosti od kraja bivanja oziroma od doma. Prav gotovo ni vseeno, ali delaš tu v Postojni in imaš dom na primer na Vrhniki ali kje blizu Ljubljane ali pa v Mariboru, Pomurju ali v še bolj oddaljenih krajih. Prav gotovo je terenski dodatek prenizek in v njem ni dovolj zajeta oddaljenost gradbišča od delavčevega doma. Če hočemo, da bodo ljudje brez pripomb in brez problemov šli delat tudi v najbolj oddaljene kraje, potem jim dajmo za to, ker delajo zelo daleč od svojih domov, vsaj delno nadomestilo in priznanje tudi v večjem terenskem dodatku.« »Ali tudi drugi delavci negodujejo?« »Kolikor vem, marsikdo. Sicer pa menda veste, kako globoko je treba danes seči v žep, če hočeš enkrat ali dvakrat na mesec domov, in to na primer iz Postojne v Čakovec ali še bolj daleč. Vse to mora danes delav- vec plačati od svojega dohodka. S terensko ne krije niti hrane. In ka še bo, ko se že zdaj nekaj sliši, da si bo hrana še podražila.« »Vas še kaj moti na tem gradbišču?« »I, kaj bi še rekel? Vidite, mi tu delamo skoraj vse dneve od jutra d< večera. Sploh nimaš tu možnosti, di bi se malo razvedril. Postojna je. ka ko bi rekel, nekoliko zaguljen kraj In če še pomislite, da smo na grad biščih pustili svoja najlepša leta. daleč od žena, otrok, svojcev in družin, potem bi vsekakor moral teren -skl dodatek le biti nekoliko spodbud nsjši. Pri tako skopo odmerjeni te renski se res ni treba čuditi, da delavci le nerad: odhajajo daleč oč svojih domov. Sicer pa poznamo že primere pravih družinskih tragedij, ker so mnogi gradbeni delavci p; mesece in mesece ločeni od družin To je nekaj podobnega kot pri mornarjih, o čemer je nekdo zadnjič.govoril na televiziji. Povedal pa je, dr je med mornarji bore malo stari! ljudi, ker nihče ne zdrži takšnega ločenega življenja več kot deset a! največ petnajst let. In zakaj naj o' bili gradbeni delavci izjeme, ki morajo mirno prebaviti vse neprijetnost in tegobe dela in dolgoletnega živ 1 j en j a na terenu?« O higieni duševnega dela Vsako delo, pa tudi duševno, je potrebno pričeti in končati v določenem času. Najtežje duševno delo je potrebno izvršiti v prvi polovici dneva. Intenzivno duševno delo ni možno brez natančne organizacije dela in globoke notranje discipline. V obdobju burnega tehničnega napredka, uvajanja avtomatizacije in mehanizacije je potrebno poznati vsaj nekaj higienskih norm v organizaciji duševnega dela. Ne glede na starost je namreč potrebno poznati vsaj nekaj 'Stenskih norm- v organizaciji duševnega dela. Ne glede a starost je namreč potrebno uskladiti duševno in telesno ® ° s fiziološkimi sposobnostmi organizma, kar omogoča ohranitev vitalnosti na dolga leta. Gre predvsem za racionalno organizacijo dela. Fiziologi zahtevajo, naj delo Pncne in konča v določenem času in v določenem ritmu, en t ral ni živčni sistem se na ta način prilagaja obremeni in ritmu. Običajno traja prilagajanje delu prve pol re, naslednje dve do tri ure pa doseže produktivnost vi-oko raven, nakar pa prične postopno zniževanje. Zato naj p duševno delo organizirano tako, da pride v prvi polo-'ci delovnega časa na vrsto najtežje duševno delo. Ra-lonalno razporeditev igra namreč velik pomen v borbi z rajanjem. Kratkotrajni odmori med delom zmanjšujejo 'ujenost. Pravilno načrtovanje takih odnosov vzdržuje 'soko produktivnost in stimulira tvorne sile človeka. ■ . Kadar opravlja človek dalj časa statično delo, sodeluje številne mišice. Dihanje postane površno, pljuča nete,, ?no ventilirajo, kri prenaša manj kisika. Rezultat §a J e, da trpijo številni organi zaradi pomanjkanja ki- sika — posebno pa možgani. Za dobro duševno delo moramo čestokrat »prezračiti možgane«. Vsakodnevno porabijo možgani ca. 75 litrov čistega kisika. Možgani porabijo več kisika kot ostali organi v človeku. V slabo zračenih, zakajenih prostorih, v pisarnah, kjer je preveč ljudi, postaja zrak vse bolj siromašen na kisiku. Posledice tega so: že v kratkem času se pojavi utrujenost, glavobol, zaspanost, duševne sposobnosti popuščajo. Tudi poapnenje ožilja ima za posledico slabše dovajanje kisika v možgane ne glede, kje ta zožitev ožilja nastaja. Motnje v prekrvavitvi mož-gan imajo lahko svoj vzrok tudi v hrani. Človek mora vsakodnevno paziti, da mu niha telesna teža v mejah normativov, ki so predpisani za njegovo višino. Za to obstajajo številne tabele. Predvsem se je potrebno izogibati mastni hrani in visokemu odstotku hole-sterina v krvi. Ta naj bo nižji od 240 mg °/o. Duševni delavec naj poje dnevno 2 gr beljakovin na kilogram telesne teže. Priporočljive so lahke dihalne vaje, ki jih ponekod v Evropi redno dnevno izvajajo med odmorom, in to nekaj minut. Duševni delavec naj počiva v mirnem okolju in naj tam ne rešuje problemov, ki spadajo v službo. Najboljše je, če se vleže za nekaj minut v miren prostor, zapre oči, naredi nekaj globokih vdihov in izdihov. Pravi počitek pa je za duševnega delavca šport in Uzično delo predvsem v naravi. Pri tem se mora krepko spotiti vsaj enkrat tedensko. Med delom se pri sedenju ne smemo opirati s prsnim košem ob mizo. To ovira dihanje. Položaj na stolu mora biti svoboden, ne prisilen. Sedeti je potrebno ravno, lakti naj Težijo simetrično na delovni mizi. Tak položaj zahteva minimalno napenjanje mišic. Vse, kar je potrebno za delo: zvezki, knjige, telefon, itd. je potrebno racionalno in udobno namestiti na mizo. Duševno delo je v veliki meri odvisno od počutja. Že npr. slaba osvetlitev povzroča utrujanje ne samo oči temveč vsega telesa. Svetloba je efektivni stimulator živčnega sistema. Poleg splošne osvetlitve, ki je predpisana po JUS, lahko dodamo po potrebi še namizno svetilko z jakostjo 75—100 W. Svetilka mora imeti senčnik in jo postavimo naprej in v levo od sebe. Knjigo je najbolje citati v razdalji 30—35 cm od oči. S pomočjo številnih preizkusov so ugotovili, da je najbolj ugodna temperatura za duševno delo 18—20 "C, vlažnost zraka pa naj znaša 50—60 V o. Pri delu ne sme biti ropota, vibracije, prepiha. Zelo je pomemben tudi estetski videz delovnih mest, predvsem pa tudi urejenost in skladnost človeka z delovnim okoljem in njegovimi zahtevami. Sem spada udobno počutje, rože itd., da ne govorimo o izredni čistoči, ne samo tal, temveč tudi okenskih stekel, svetil, sanitarij itd. Številni emoncialni (čustveni) dražljaji: jeza, žalost, veselje itd. dospejo preko ušes in oči v skorjo velikih možgan preko možganskega centra za čutila: hipotalamusa, Iz velikih možgan potekajo dražljaji k izvršnim organom: nadledvični žlezi, ožilju, srcu. Nadledvična žleza odda v kri adrenalin, ki stimulira delovanje srca in ožilja. Trenirano »športno srce« odgovo rina ta način, da odda v aorto v enem udarcu 100 cm3 krvi. netretirano srce pa ’e 50 cm3 krvi. Treniranemu srcu tudi zato ni potrebno povišati števila srčnih utripov (normalno eri odraslem 60 do 80, idealno 72 utripov v minuti), medtem ko netrenirano srce mora povišati puls na 120 in več, da bi s kisikom »nahranilo« možgane in srčno mišico samo. Krepitev srčne mišice je iskati v športu, ki predstavlja za duševne delavce počitek. Šport je potrebno planirati, ga redno gojiti ne glede na starost, spol in letni čas. Duševno delo je odvisno čestokrat od zelo malo pomembnih faktorjev. Na delovnih mestih raj ne bo prepirov. Potrebne so strpnosti, razumevanje in lepo vedenje. Duševni delavci naj se stalno izpopolnjujejo. Dr. Boris Moškon a splih ni ivira Jeseničani so delali na novem objektu pri blejskem hotelu »Toplice« tudi pozimi — Bo šlo do konca julija? ROKI PRI REŠEVANJU VLOG DELAVCEV PODJETJA Na uredništvo časopisa se obračajo delavci naše delovne skupnosti najčešče z vprašanji, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic delavcev po delu in iz dela. Pogostna so pa tudi vprašanja, v kakšnem :roku morajo pristojni samoupravni organi podjetja ali pa službe podjetja rešiti posamezne vloge delavcev, ki ne zadevajo delovna razmerja (prošnje in drugi zahtevki). To je razumljivo, saj se večkrat dogaja, da delavci sploh ne dobe odgovorov oz. jih prejmejo po daljšem času, ko zadeva ni več ak-, tualna in je časovno odmaknjena. Pravilnik o delovnih- razmerjih v 11. poglavju obravnava uveljavljanje pravic pri delu in iz dela. Določila tega poglavja predvidevajo, da ima delavec pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti. S tem mu je zagotovljena možnost, da osebno in neposredno razloži svoje stališče. Delavec ima pravico do ugovora proti vsakemu sklepu oz. odločbi, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnosti iz delovnih razmerij. Rok za ugovor znaša 15 dni od vročitve sklepa ali odločbe. Pristojni organ druge stopnje mora odločiti o ugovoru v roku 30 dni od vročitve ugovora. Odločba o ugovoru je dokončna. V kolikor delavec v roku 30 dni ne dobi odločbe o ugovoru, lahko vloži tožbo na sodišče oz. sproži delovni spor. Ce delavec ne vloži ugovora zoper prvostopenjsko odločbo na pristojni organ, izgubi pravico do vložitve tožbe. 30 dnevni rok je določen za odločitev pristojnega organa o ugovoru delavca zoper odločbo iz delovnih razmerij. V kakšen roku se rešujejo druge vloge delavcev, ki niso v zvezi z delovnimi razmerji in o katerih lahko odločajo posamezni člani delovne skupnosti, ali pa ustrezne strokovne službe, ni predpisanih rokov v naših pravilnikih. Vendar je šteti, da je treba že zaradi ekspeditivnosti čimprej rešiti vsako vlogo. POSLEDICA SPREJEMA BOLNEGA DELAVCA NA DELO Tako iz določil temeljnega zakona o delovnih razmerjih kakor tudi iz določb pravilnika o delovnih razmerjih našega podjetja izhaja, da je eden izmed splošnih pogojev za sprejem delavca na delo njegova zdravstvena sposobnost za delo. Delovna skupnost ne sme sprejeti na delo bolnega delavca, torej delavca, ki ne izpolnjuje splošnih zdravstvenih pogojev za nastop dela. To pomeni, da delavec ne more biti sprejet na delo v delovno organizacijo, dokler ne predloži pismenega dokaza, da izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje za delo. Če pa mora izpolnjevati še posebne zdravstvene pogoje, mora predložiti tudi tako potrdilo. Če delovna organizacija sprejme na delo delavca, ki ni zdravstveno sposoben, za delo, zadenejo posledice tako delovno organizacijo, kakor tudi delavca. Delovna organizacija stori s tem prekršek in se ji lahko izreče denarna kazen v znesku 500 do 5.000 din. Odgovorna oseba delovne organizacije pa je kaznovana z denarno kaznijo do 500 din. Delovna organizacija trpi tudi stroške zdravljenja za takega delavca, katere mora povrniti pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. Glede bolnega delavca se pa smatra, da sploh ni stopil na delo, če je bil v času sprejema na delo bolan oz. ni izpolnjeval splošnih ali posebnih zdravstvenih pogojev, če se tudi ti zahtevajo. Jeseniška enota ima letos spet precej dela na Bledu. Kot vemo, so že lani in še prej Jeseničani precej gradili na Bledu, zdaj pa imajo spet polne roke dela. Že decembra lani so začeli podirati staro jedilnico pri hotelu »Toplice«, okrog božičnih praznikov so že betonirali temeljno ploščo za novo restavracijo s kuhinjo, kavarno in bistrojem. Novi objekt ob hotelu »Toplice« ni nikakršen skromen prizidek, saj so samo gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na tem objektu preračunana na 1,6 milijarde starih dinarjev. medtem ko bo nova restavracija z vso opremo veljala približno 2,5 lilijarde starih dinarjev. V novi re-veda pa bo celotna zgradba, zlasti še Stavraciji bo okrog 450 sedežev, se-kuhinja, najsodobneje opremljena. Graditelji novega objekta na Bledu so nam povedali, da imajo spet, tako kot že neštetokrat, nove in nove preglavice z načrti. Prvotno je bilo predvideno, da bi začeli staro restavracijo podirati že novembra in v tem primeru bi jeseniški »Gradis« nedvomno lahko novo restavracijo popolnoma dokončal fn opremil do prvomajskih praznikov. Zaradi več zamud, ki so jim botrovale spremembe in dodatne zakasnitve z načrti, pa je seveda o prvomajskem roku zdaj zelo težko govoriti. Naši graditelji bodo seveda naredili vse, kar je v njihovi moči, toda razumljivo je, da ne morejo delati čudežev. Računajo, da bodo novo zgradbo lahko v celoti predali investitor- Eden izmed ljubiteljev šaha v Gradisovih vrstah je tudi Blaž Cedilnik. Ne le da je ljubitelj šaha, pač pa je tudi eden izmed najboljših šahistov, kar jih Gradis premore. Zato smo mu zastavili nekaj vprašanj, da bi dobili nekaj podatkov o tem simpatizerju »kraljevske igre«. — Blaž, povejte mi, kdaj ste pravzaprav začeli igrati šah? — Šah sem začel igrati takoj po končani zadnji vojni, se pravi 1946. leta. Igral pa sem pri domačem klubu (doma je namreč iz Medvod!), vse tja do 1952. leta, ko sem za nekaj časa prekinil z igranjem šaha. Pri Gradisu igram šah skoraj od vsega začetka. — Kaj pa uspehi? — Enkrat sem že bil Gradisov prvak, bil sem že drugokategornik. Šah mi predstavlja predvsem razvedrilo in če le morem, sodelujem na vseh, svojim . možnostim primernih prvenstvih (Gradisovih športnih igrah, medtovarniških srečanjih, sindikalnih prvenstvih . . .r. Sodbo, kako sem uspešen kot šahist, prepuščam drugim, sam sebi pa skušam dokazati, koliko veljam le izza šahovsk® table. — Ali se ukvarjate samo s šahom’ — Poleg šaha, ki je pri meni vsekakor na prvem mestu, se sorazmerno veliko ukvarjam tudi s kegljanjem, namiznim tenisom. Včasih se'.11 se aktivno bavil tudi z nogometom' seda j pa mi leta tega več ne dovoljujejo. Nedavno je Blaž Cedilnik slav111 petdeseti rojstni dan. Jubilantu, te' prav z majhno zamudo, ob tem življenjskem dogodku iskreno čestitaj11 člani kolektiva železokrivnice. T. K. Na gradbišču nove restavracije blejskega hotela »Toplice« Na predavanjih v Grobljah je sodeloval tudi republiški inšpektor Jernej Mlakar ju oziroma v uporabo najhitreje do polovice julija ali vsaj do zadnjih julijskih dni. Trenutno je na gradbišču 34 delavcev, ki že pripravljajo medetažno ploščo, računajo pa, da bodo zgornjo plošče zabetonirali do prvih aprilskih dni. Nova restavracija s kuhinjo in kavarno bo okrog 75 m dolg in povprečno 20 m širok objekt, ki bo deloma dvoetažen, deloma pa enoeta-žen. Objekt so projektirali v ljubljanskem investicijskem zavodu. Vsekakor lahko Jeseničanom čestitamo pri njihovi delovni vnemi in sposobnosti, da se niso ustrašili zime in gradili objekt kljub snegu, mrazu in drugim nevšečnostim. Seveda pa bi bilo veselje naših graditeljev nedvomno še večje, če bi lahko delali po svojih začrtanih delovnih programih in brez pogostih motenj, ki nastajajo tudi na tem objektu zaradi sprememb pri načrtih ali zaradi prepozne pripravljene tehnične dokumentacije. Petdesetletnik Blaž Cedilnik Ženica ob oknu slare hiše Na mizi pred menoj je ležala knjiga. Bila je odprta. Ni še minilo deset minut od takrat, ko sem se za trdno odločila, da se bom pripravila k učenju. »Res se bom učila!« sem govorila sama sebi in verjela sem si. Sedela sem za mizo in skozi velika okna opazovala stare, okrušene hiše, z votlimi strehami, razbitimi okni, z lepimi zavesami, z rožami na oknih in brez njih. Pri nekem oknu se j ’ pokazala stara ženica. Ne vem, kaj je gledala — ob oknu je stala dolgo časa. Kaj pa če niti ni gledala? Mogoče je strmela nekam daleč, morda nazaj v svojo mladost. Spomnila sem se, kako je ta ženička, ki je čisto sama, brez sorodnikov, z drobcenimi nožicami, malo upognjena, z ruto na glavi stopicala že tolikokrat mimo mene, pa je vendar bila, kot da se ne poznava. Nekega dne so ji pripeljali premog. Tudi takrat sem sedela za mizo ob oknu in knjiga je bila odprta. Gledala sem ženičko in premišljevala. Kako bo le spravila ta premog v klet? Ali je morda koga najela? Ne, pa saj ni nikogar v bližini, ki bi ji pomagal. O, pač, teta. Rezka se je prikazala med vrati. Ali ji bo pomagala? Ne, saj je tudi že prestara. Nisem mogla razumeti, kaj sta se pogovarjali. Končno pa, kaj mi mar njuni pogovori. Zenička je čez čas izginila za vrati. Šla je po lopato. Šele sedaj sem se zavedela, kako sedim tam kot kup nesreče. Hotela sem se učiti, pa so me misli zavedle. Torej, učim se ne, kaj pa potem? Čudno se mi je zdelo, da se nisem že prej spomnila. V tem trenutku sem bila pri ženici, ki se je prikazala izza vrat. Pozdravila sem jo in povedala, da bom jaz spravila premog. Bila je začudena in vesela, solze so ji kar same stopile v oči. O, bog, sem si mislila, kako sem mogla biti tako neumna, da se nisem že prej spomnila tega in da sem pustila, da se je to izmučeno bitje mučilo z mislijo, kako bo s premogom. Kar zabolelo me je pri srcu, ko sem videla, kaj pomeni staremu človeku lepa beseda, majhna pomoč. Njenega nagubanega obraza že davno ni bilo več za oknom . .. Moja knjiga je bila še vedno zaprta. Mogoče je šla na sprehod? Saj res, kako je lepo vreme! To jesen nam je pa še kar naklonjeno. Le naj gre med tihe kostanje, da ji bodo pod nogami šelesteli rumeni jesenski listi, sem si mislila. Kaj pa če je to njena zadnja jesen? Pa še tako lepa je ... Ricky