Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
		
		
M k
Leto XII. - Štev. 7 (576)
Gorica - četrtek 18. februarja 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
KARDINALU A. STEPINCU V SPOMIN
1 awmm
Na župnijskem vrtu v Krasiču
V sredo popoldne 10. febr. je zagrebški Pomožni nadškof Franjo Šeper sporočil sveti Stolici, da je nadškof kardinal Alojzij Stepinac umrl.
SOŽALJE SVETEGA OČETA
Vatikansko glasilo pripominja, da se je sveti oče takoj po žalostni novici zbral v ~-->fnolitv3, naRa« je naroči!, naj se odpošlje v Zagreb naslednja sožalna brzojavka: »U-žaloščeni zaradi novice, da je kardinal Alojzij Stepinac, zagrebški nadškof, dokončal zemsko življenje, prosimo skrbnemu in pobožnemu pastirju ter zaslužnemu članu kardinalskega kolegija, ki smo ga imeli sami priliko spoznati in visoko ceniti, po preizkušnjah in delu, da bi v večnem pristanu užival večno življenje, Tebi pa in prizadetim vernikom ljubljene nadškofije naj bo v skupni žalosti naš apostolski blagoslov izraz posebne ljubezni.«
Kakor je razvidno iz pisanja lista L’Os-servatore Romano, je svetega očeta novica o kardinalovi smrti zelo prizadela, zlasti še, ker je zagrebškega nadškofa spoznal leta 1933 in je vedno upal, da ga bo kdaj lahko sprejel in mu osebno izrazil svoje globoko spoštovanje in iskreno ljubezen, že naslednjega dne po kardinalovi smrti je sveti oče daroval za velikega Pokojnika sveto mašo in odločil, naj kardinalski kolegij kmalu opravi slovesno Zadušnico, pri kateri bo sam opravil molitve nad katafalkom. To se je zgodilo v sredo 17. t. m.
STEPINČEVA TRDA POT
Pokojni kardinal Stepinac izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri je bilo 12 otrok. Njegov stric je bil ugleden duhovnik, ki je brez dvoma izvajal na njega Precejšen vpliv, študije mu je prekinila Prva svetovna vojna, ko je bil poklican kot častnik na fronto. Leta 1917 je bil na ital. fronti ranjen in ujet. I/. ujetništva v Italiji se je potem kot prostovoljec prijavil za solunsko fronto, kjer se je boril proti avstrijski vojski za Jugoslavijo. Prav zaradi tega rodoljubnega dejanja je kasneje jugoslovanska vlada rada pristala na njegovo imenovanje za zagrebškega nadškofa.
Po končani vojni je študiral na zagrebški univerzi agronomijo. A že po enem letu je moral opustiti študij in pomagati doma pri delu. To je trajalo štiri leta in v tem času je dozorel v njem sklep, da se posveti duhovništvu. — Vojna, trpljenje, ujetništvo, trdo delo, stik s preizkušenim ljudstvom, vse to je izoblikovalo v njem moža, ki je bil kasneje postavljen Pred težke preizkušnje. S 26 leti je začel filozofske in teološke študije na Gregorijanski univerzi v Rimu kot gojenec za-voda Germanicum. Dne 26. oktobra leta 1930 je prejel mašniško posvečenje. Po opravljenem doktoratu iz teologije se je Vrnll v Zagreb, kjer je bil zaposlen na
škofijskem uradu ter je istočasno posvečeval prosti čas bolnikom in revežem.
STEPINAC NADPASTIR
Meseca maja leta 1934 ga je Sveta Stolica imenovala za pomožnega nadškofa s pravico nasledstva. Po smrti dotedanjega nadškofa Bauerja bi on avtomatično postal zagrebški nadškof. To imenovanje je vse presenetilo, zlasti še, ker v letih študija v Rimu dozdevno ni bil nič izrednega. Značilna je brzojavna čestitka, ki mu jo je posla! sošolec iz Holandske, ko je bral, da je neki Alojzij Stepinac imenovan za zagrebškega pomožnega nadškofa: »Ce je visoko imenovanje doletelo Tebe, Ti iskreno čestitam, če sem se zmotil, mi vrni brzojavko.«
Že leta 1937 je nadškof Stepinac prevzel vodstvo velike zagrebške nadškofije, ki šteje nad dva milijona vernikov. V primeru nadškofa Stepinca vidimo, kako so večkrat ljudske sodbe in načrti v nasprotju z božjimi. Danes moramo priznati, da Sveta Stolica za odgovorno mesto ne bi mogla izbrati boljšega moža, kot je bil on. To so takoj pokazala leta njegovega nadaljnjega življenja in dušnopastirskega delovanja.
Prišla je druga svetovna vojna z vsemi grozotami, ki se počasi izgubljajo v pozabo. Jugoslavija je bila pogažena, zrasla je nova hrvatska država, ki je našla v nemškem nacionalizmu svoj vzor. Začelo se je preseljevanje in preganjanje ljudi. Trpljenje mnogih je bilo nepopisno. Nadškof Stepinac je bil postavljen pred težko nalogo, da zagovarja svoj narod in istočasno brani pred vsemi, celo pred lastnimi rojaki, pravice Boga in Cerkve.
Da nadškofa Stepinca ni zaneslo slepo navdušenje ob novi hrvatski državi, dokazuje naslednje poročilo očividca:
Leta 1942 je imel za veliko noč pri pon-tifikalni maši ob navzočnosti hrvatskih političnih oblasti in nemškega konzula zelo odločno pridigo, v kateri je odkrito obsodil tako zvani »novi red« Hitlerjeve Nemčije. Istočasno je obsodil tudi nasilnosti, ki so se začele izvajati od nove hr-vatske države proti pravoslavnim. Očividec, ki je bil prisoten pri tej pridigi, se je zelo čudil, kako si je nadškof upal tako odkrito napasti in obsoditi Hitlerjevo nasilje in obenem z njim tudi nasilje Pa-veličeve države.
Pri cerkveni slovesnosti, ki se je vršila ob otvoritvi hrvatskega sabora, je nadškof Stepinac vsej zbrani vladi in članom sabora z jasno besedo obrazložil, kakšne so dolžnosti države in njenih oblastnikov v luči katoliške moralke.
Na otvoritveni seji sabora, ki se je vršila po cerkveni slovesnosti, je imel nadškof načelni govor o nalogah nove države. Njegova izvajanja je oblast ignorirala, niti objaviti jih niso pustili v časopisju. Zato je Stepinac svoja izvajanja obrazložil v posebni knjižici, toda oblast je dala knjižico zapleniti, da ni šla v razprodajo.
Dolgo bi trajalo, če bi hoteli navajati
vse njegove izjave in korake proti preganjanju Judov, pravoslavnih Srbov' in vseh drugih preganjanih. Mnogi slovenski duhovniki, ki so jih Nemci izselili, so našli zavetje v njegovi škofiji.
STEPINAC JUNAK
Za večino ljudi je pomenil konec zadnje vojne tudi konec trpljenja in preizkušenj. Ne tako za kardinala Stepinca in za druge jugoslovanske škofe. Vztrajno je Alojzij Stepinac branil versko svobodo, pravice Cerkve in osnovne človeške pravice. A nobena skrivnost ni in listi tudi to poudarjajo, da so komunistične oblasti tisti čas iskale njegovo sodelovanje in ga hotele pritegniti k sebi. Poznali so njegov moralni vpliv in njegovo zgrajenost. Tudi njegovi tako imenovani »zločini« niso takoj po vojni predstavljali za komunistične oblasti tiste važnosti, kakršno jim jo je hotel dati sodni proces leto kasneje. Sodelovanje s komunizmom na škodo Cerkve je nadškof Stepinac odklonil. Zaradi tega je bil 18. septembra leta 1946 aretiran in mesec dni kasneje obsojen na 16 let ječe.
Znamenit je njegov zagovor pred sodiščem, katerega je zaključil takole: »Ob koncu povem še besedo svojemu pravemu tožilcu: komunistični partiji. Zmotno bi bilo, če bi kdo mislil, da je naše sedanje zadržanje povzročil ozir zaradi materialnih izgub. Kajti mi smo ostali trdni tudi potem, ko so nam vzeli vse. Če velja svoboda za izpovedovanje materializma in za njegovo širjenje, naj bo dovoljeno tudi nam, da svobodno izpovedujemo naša načela in jih širimo. Za to pravico so šli katoličani že v smrt in to bodo storili tudi še danes. Kar se tiče mene in moje obsodbe, ne prosim milosti. Moja vest je čista... Zgodovina bo vse moje delovanje pravilno sodila.
STEPINAC MUČENIK
Velik je bil kardinal Stepinac v borbi za pravice Cerkve in za svobodo vesti, velik pa je bil tudi v prenašanju trpljenja. Kolikokrat bi se lahko rešil ječe, če bi hotel kaj popustiti v načelih. Zadostovalo bi, da bi priznal komunistični oblasti pravico, da posega na področje Cerkve, pa bi ga slavili vsi državni oblastniki. Pet let -je trpel v zloglasni ječi v Lepoglavi. Pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja so mu leta 1951 ječo spremenili v konfinacijo v rodni vasi, kjer je ostal do smrti. Takrat je jugoslovanska vlada želela, da bi kardinal Stepinac odšel iz države in je stavila tudi take predloge Sveti Stolici. Stepinac je bil vedno pripravljen ubogati svetega očeta, ni pa hotel svojevoljno zapustiti svojih vernikov, ker je bil prepričan o krivičnosti obsodbe. To je Sveta Stolica upoštevala in decembra leta 1951 je L’Osservatore prinesel naslednje uradno pojasnilo: Ker je znano stališče Svete Stolice do procesa v Zagrebu in obsodbe, se razume, da bi bila Sveta Stolica zelo vesela, če bi nadškof Stepinac dosegel zopet svobodo. Sveta Stolica je pe zvedela, da nadškof, prepričan o svoji nedolžnosti, raje ostane pri svojih vernikih. Sveta Stolica ne more drugega, kot upoštevati in spoštovati to prepričanje in nima namena naložiti nadškofu nekaj, kar bi nasprotovalo njegovemu prepričanju. Nadškof Stepinac smatra namreč, da je v vesti dolžan ostati pri svojih vernikih.
Pri tej svoji odločitvi je vztrajal do smrti. Svojemu prepričanju se ni odpovedal, ko ga je pokojni papež Pij XII. odlikoval za njegove zasluge, za njegovo zvestobo in za njegovo trpljenje za kardinala. Ves svet je takrat pričakoval, da bo kardinal prišel v Rim, kjer bo iz papeževih rok sprejel znake kardinalske časti — a kardinal je ostal v svojem tihem trpljenju sredi svojega ljudstva. Tam je ostal tudi takrat, ko so drugi kardinali volili novega papeža. Ni oddal svojega glasu, ampak je s svojo molitvijo in žrtvijo dodal Cerkvi nov izraz veličine.
Od sobote 13. febr. dalje počiva kardi-
nalovo truplo v zagrebški stolnici svetega Marka, v tisti stolnici, pred katero je bil pred nekaj stoletji mučen veliki borec za svobodo kmečkega ljudstva Matija Gubec. Želja vsega njegovega življenja se je izpolnila: ostal bo za vedno med svojim ljudstvom, ga podpiral s svojim svetlim zgledom vere, junaštva in mučeništva, molil bo zanj pri Bogu, da bi vztrajali v zvestobi do Boga, kakor je vztrajal sam.
Bog ni hotel, da bi doživel konec svojega jetništva, ampak ga je iz kraja trpljenja poklical k sebi, da bo za vedno ostal v spominu svojega naroda kot mučenik.
Dozdevno poražen in uničen je zmagal. Izpolnilo se je geslo njegovega škofova-nja: In te Domine speravi, non confun-dar in aeternum - V tebe Gospod sem zaupal in ne bom osramočen na veke.
S. Zo. L. Šk.
V goriški stolnici
se je vršila v sredo 17. februarja ob 19. uri maša zadušnica po pok. kardinalu Alojziju Stepincu. Moški zbor S.K.P.D. iz Gorice je izvajal Perosijev Requiem.
Pogreb kardinala Stepinca
Z zadoščenjem je svetovna javnost sprejela novico, da je jugoslovanska vlada končno dovolila, da se pokoplje pokojni kardinal v stolnici v Zagrebu. V petek zvečer so prepeljali njegovo truplo iz rojstne vasi Krasič v Zagreb, kjer je v stolnici ostal na mrtvaškem odru do pogreba. Le malo ljudi je zvedelo za nenadno spremembo, a kljub temu se je mimo krste zvrstilo okrog 10.000 ljudi.
Pogrebne svečanosti so bile v soboto 13. februarja ob desetih. Začele so se z majhno zamudo, ker so pričakovali zastopnika svetega očeta dunajskega kardinala Koniga, ki pa se je spotoma ponesrečil. Sv. mašo in spominski govor je imel nadškof šeper, upravitelj zagrebške nadškofije. Cerkev je bila natrpana, prisotni so bili vsi jugoslovanski škofje, razen nekaterih, ki jih je zadržala bolezen. Tudi diplomatski zastopniki vseh zahodnih držav so se udeležili pogreba.
Kardinal Stepinac je končno našel svoj mir na zemlji in plačilo pri Bogu. Pa tudi verniki, za katere je trpel in molil, so pokazali, da znajo ceniti njegovo žrtev. Pretekli ponedeljek so bile po vseh cerkvah na Hrvaškem svete maše za pokojnega nadpastirja. Kardinalov grob v zagrebški stolnici pa je postal svet kraj, ki ga verniki neprestano obiskujejo.
llllllllllllllll)ll!llllllllll!IIIHIIIIIIIIIII!lllllllllllll!IIIIIIHIIIiHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIH!IIIUIIIIIIIIIIIIIIIinilll!llll!lllinillllllllllllllllllllllllllllllllll!ltlUIIHIIIIIIIIIII!llll
Po obisku v Moskvi
Predsednik republike Gronchi se je po šestih dneh v četrtek 11. t. m. vrnil z uradnega obiska v Moskvi in Leningradu.
Zadnja dva dni Gronchijevega bivanja v Sovj. zvezi sta potekla v povsem pomirljivem in prijaznem ozračju, ki ga je prejšnje dni pokvaril Hruščev s svojim neotesanim obnašanjem na sedežu italijanskega veleposlaništva. Kakor znano je Hruščev na prijazno Gronchijevo dobrodošlico odgovoril z ostrim polemičnim govorom ter se po svoji stari navadi bahal, kdo da je on ter neokusno poveličeval politično in vojaško ter gospodarsko premoč komunističnega sistema. Prisotni so dobili vtis, da je s tem nastopom hotel nekako prestrašiti vse zahodne države, da ni druge poti kakor sprejeti njegova stališča in rešitve.
V torek zvečer je Gronchi govoril po sovjetski televiziji o življenju in gospodarskem napredku v Italiji. Še prej pa so mu na moskovskem vseučilišču podelili častni doktorat iz prava. Naslednji dan se je podal še v Leningrad (bivši Petrograd), kjer si je ogledal razne muzeje in druge znamenitosti. V četrtek opoldne kmalu je že sedel na letalo in odletel proti Rimu. Pred odhodom je Gronchi povabil predsednika Sovjetske zveze, naj pride na obisk v Italijo. Vorošilov se je zahvalil za vabilo ter dejal, da ne ve, če mu bo obisk vrnil, ker bosta o tem odločila vlada in Vrhovni sovjet.
Ob zaključku razgovorov v Moskvi so izdali zaključno poročilo, iz katerega je razvidno, da sta si obe strani izmenjali poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, ne da bi prišlo do kakšnih zbližanj.
Istočasno sta Pella in sovjetski predstavnik za kulturne stike s tujino Jukov podpisala kulturni sporazum, po katerem si bosta I-talija in Rusija izmenjali profesorje, študente, tehnike in umetnike, dokumentarne filme, plošče z muziko ter učne pripomočke za učenje ruščine odnosno italijanščine, literature, umetnosti, znanosti in tehnike.
POMEN OBISKA
Sedaj, ko je obisk končan, lahko potegnemo nekatere zaključke. Splošna sodba je, da so tisti, ki so si od tega potovanja pričakovali nemogočih stvari, ostali razočarani. Sam predsednik Gronchi, ki je sicer znan kot pobornik dobre volje za spravo med Vzhodom in Zahodom, je šel na pot v Moskvo zelo previden ter pred Hru-ščevom pokazal svojo iskrenost in odločnost hkrati, da ni Italija in z njo ves Zahod pripravljena popustiti za vsako ceno. »O popuščanju ni dovolj samo govoriti,« je dejal Gronchi Hruščevu, »ampak je treba tudi skupno kaj žrtvovati in delati. Popuščanje se mora izvršiti na obeh straneh v enaki meri. Kajti pomirjenje ne pomeni, da mora ena stran kloniti pred drugo, ampak zahteva iskreno priznanje pravic in svobode drugih.«
Na obeh straneh se kriči po miru in slogi. Toda med Vzhodom in Zahodom zija še vedno globok prepad, ki ovira vse napore za sporazum. Za premostitev tega prepada je bolj kot vojaška razorožitev potrebna razorožitev duhov. Kajti mir ne sme biti le sredstvo za dosego določenih ciljev, ampak cilj prizadevanj vseh državnikov, ki so odgovorni za usodo in blaginjo narodov.
Tako je govoril predsednik ital. republike Gronchi.
MIR HRUŠČEVA
Hruščev si pa mir zamišlja čisto v pravcu komunističnega sistema. V svojih nagovorih je vedno svojo trdil in ni pokazal niti malo razumevanja do stališča Zahoda. Vse bolj kaže, da je komunistom pomirjenje le sredstvo za dosego njihovih osvajalnih namenov. Potem ko si3 je Sovjetska zveza s silo podjarmila dežele Vzhodne Evrope, hoče sedaj doseči od Zahoda tudi pravno priznanje »status quo«. To je prvi cilj, ki ga hoče Hruščev doseči.
O Berlinu je dejal? da ne vidi druge rešitve, kakor ga proglasiti za svobodno mesto. Nemčijo hoče imeti razdvojeno, »ker premagani (Nadaljevanje na 3. strani)
V zaporu v Lepoglavi
NAS TEDEN 1/ CERKVI
21.2. nedelja, 2. predpostna: sv. Eleonora, vdova
22.2. ponedeljek: Stol sv. Petra v Antiohiji; sv. Marjeta Kortonska, spok.
23. 2. sv. Peter Damijan, c. uč.
24.2. sreda: sv. Romej, m.
25.2. četrtek: sv Matija, apostol
26.2. petek: sv. Valburga, dev.
27.2. sobota: sv. Matilda, dev.
H?
SV. MARJETA KORTONSKA f1237-1297) je zgubila zgodaj mater. Mačeha je z njo trdo ravnala. Nežna Marjetica tako ni i-mela doma zaslombe. Zašla je na grešno pot. Devet let je imela grešno razmerje z nekim bogatim mladeničem. Vest jo je pekla. Zatekala se je k spovedi, toda grešna priložnost jo je omamljala, dokler ni
naredil konec Bog.
Nekega dne je pritekel mladeničev psiček in vlekel Marjeto za krilo. Čudno se ji je zdelo. Prepustila se mu je. Pripeljal jo je v gozd, kjer je v grmovju zagledala mrtvega ljubimca. Marjeta se zgrozi: »Kje pa je tvoja duša?«
Resnično se je spokorila in živela do smrti tako spokorno, da je njena duša, očiščena in bogata na dobrih delih, stopila pred božjega Sodnika. Prejela je svetniški venec.
Kako je huda in nevarna, posebno za mlade, bližnja prilošnost za smrtni greh. Nočejo se varovati oseb, stvari, krajev, ki so jim nevarni za greh. »Če te oko po-hujša, izderi ga,« kliče Jezus, to je: beži pred bližnjo priložnostjo za smrtni greh.
2. predpostna nedelja
(šestdesetnica)
Današnja maša nam dokazuje in naglaša neobhodno potrebo Boga, Njegove rešilne pomoči in blagodejne milosti v našem življenju. Nadalje nas opozarja na potrpljenje, ki nam je potrebno v raznih življenjskih preizkušnjah. Hkrati nas z živim zgledom sv. Pavla vzpodbuja k požrtvovalni ljubezni do presvete Trojice in k neomajni zvestobi do Jezusa Kristusa. Končno poudarja veliko vrednost in važnost božje besede, katero je treba poslušati in ohraniti. Podčrtajmo te koristne in važne nauke današnje maše:
1. Vsemogočni Bog, naš Stvarnik in Gospod, nam je v življenju vedno potreben, in sicer neobhodno potreben. On, ki je neskončno velik in mogočen, je najbolj in v najvišji meri potreben vsakemu človeku in vsem ljudem. Potreben je grešnikom in svetnikom, potreben velikim in malim, laikom in duhovnikom, kmetu in delavcu, izobraženim in neizobraženim, potreben prav vsakemu človeku brez izjeme. Nobena oseba in nobena stvar nam torej ni tako silno in tako neobhodno potrebna kakor sveti Troedini Bog. V Njegovih rokah je človeštvo in vsemirje, človeška usoda in mir, naše osebe, narava, življenje, zdravje, sreča, naša smrt in večnost. Iz tega sledi, da ga ne smemo nikdar pozabiti ali zanemarjati, marveč obratno: čim več misliti nanj, imeti ga pogosto v mislih in spominu, kar najbolj ljubiti, ljubiti z vsemi talenti in močmi, goreče moliti in
častiti. Prosimo vztrajno Boga za vso potrebno pomoč , zlasti v času stiske in preizkušnje ali trpljenja!
2. Stvarnik nas ljubi, a tudi preizkuša, dopušča trpljenje in želi naše žrtve, našo požrtvovalno ljubezen. Celo naše življenje je doba preizkušnje, katero je treba srečno prestati, da pridemo v sv. nebesa. Za to nam je pa potrebno sledeče: stanovitna vera in dobrota, veliko potrpljenje in dokončna vztrajnost v veri, v dobrem, v ljubezni in zvestobi do Boga in do Zveličarja; potrebna nam je živa vera, dosmrtna dobrota in svetost. Vse to in še drugo nam daje sv. milost, ki nam je zatorej nadvse potrebna in koristna. Črpajmo jo v pogosti molitvi in v sv. zakramentih ! Po zaslugi božje milosti bomo vekomaj blaženi, brez nje pa bi nas doletela večna božja kazen.
3. Treba je sprejeti božji nauk in po njem živeti. Božji nauk je ohranjen zlasti v sv. pismu. Priporoča nam v prvi vrsti popolno vero, dobroto, brezgrešnost in svetost. Bodimo verni, dobri, pravični, pošteni in širokogrudni v življenju ! Varujmo se hudobije in greha! Skrbimo za svetost, obrodimo obilen sad svetosti! Ljubimo Boga in ljudi! Dajmo prednost Bogu! Delajmo, živimo in žrtvujmo se za božjo čast in slavo ! Posnemajmo sv. Pavla v ljubezni do Boga, do Jezusa, do vere in duhovnih vrednot! Molimo in delajmo za večno srečo in za skupni blagor človeštva! Živimo po božji volji, da pridemo po smrti v nebesa!
pTKVC
aiBflBa
Fatima v številkah
Preteklo leto je prišlo v Fatimo 81 skupinskih romanj, od teh 46 iz Portugalske in 35 iz tujine. Opravljenih je bilo 17.355 sv. maš in razdeljenih 185.000 svetih obhajil. Zelo dobro so bile obiskane duhovne vaje. Duhovnih vaj za člane katoliške akcije se je udeležilo 3476 oseb in duhovnih vaj za duhovnike 763 duhovnikov. Mladi ljudje zelo radi sklepajo svoje zakone pred Marijo. 863 parov si je pred Marijo obljubilo zakonsko zvestobo.
Alžirska tragedija
Francoska katoliška dobrodelna organizacija zbira sredstva za pomoč alžirskim beguncem. Milijon in pol muslimanskega prebivalstva je po raznih zbirnih taboriščih, 400.000 muslimaskih beguncev je zapustilo svoja bivališča in se vselilo po mestih, ne da bi tam našli stalno bivališče in stalno zaposlitev. Torej dobra četrtina vsega alžirskega prebivalstva je brez strehe in živi v pomanjkanju. Francoski škofje prosijo za mleko, sladkor, odeje in drugo, da bi mogli pomagati tem nesrečnežem. Skrajni čas je, da bi se našla pravična rešitev za Alžir.
Odstranjena komunistična nevarnost v indijski zvezni državi Ke-rala
Nedavno so bile volitve v indijski zvezni državi Kerala. To je bila edina država, kjer so pri prejšnjih volitvah prišli na oblast komunisti. Takoj so hoteli uvesti komunistične reforme zlasti na področju šolstva. Naleteli so na silovit odpor. Zaprli so na tisoče oseb, a končno je zvezna vlada odstavila krajevno vlado in razpisala nove volitve. Pri teh volitvah so ko-
munisti pogoreli. Prej so imeli 60 poslancev, sedaj pa le 29. Zmagala je Nehrujeva kongresna stranka, ki je dobila 63 poslancev. Z njo sodelujejo socialisti z 20 poslanci in muslimanska zveza z 11 poslanci. Parlament šteje skupno 126 poslancev. — Katoličani so predložili 15 kandidatov; vsi so bili izvoljeni. — Zmaga demokratov v Korali je rešila Indijo pred komunizmom.
Pastirsko pismo škofov iz San Dominga
2e več časa vlada v srednje-ameriški republiki San Domingo diktatorski režim. Zadnji čas so se razmere zelo poslabšale. Nešteto ljudi je bilo aretiranih in zaprtih. Ob takem nevzdržnem stanju so škofje izdali skupno pastirsko pismo, v katerem obsojajo početje vlade in izražajo upanje, da bo vlada odstranila nepotrebno trpljenje mnogih družin. Obenem pravijo škofje, naj bi bilo družinam državnih funkcionarjev prihranjeno tisto trpljenje, ki ga danes prenašajo neštete družine zaradi negotove usode njihovih dragih.
Kongresna himna
Znana nemška pisateljica in pesnica Ger-trud von Le Fort je napisala besedilo za uradno pesem evharističnega kongresa v Miinchenu. Pesem je uglasbil Joseph Haas, ki je znan po svojih religioznih skladbah. Pesnica Gertrud von Le Fort je znana tu-ti zaradi svojih lepih nabožnih pesmi in znanega romana »Die Letzte am Schafott«, ki ga je Bernanos potem predelal v igro pod naslovom: »Razgovor karmeličank«.
Romanje afriških katoličanov v Palestino
Letos bodo prvič poromali v Sveto deželo katoličani-domačini iz Belgijskega
Konga in Ruanda-Urundi. Romanje bo vodil pomožni škof iz Leopoldville-a msgr. Malila. Na povratku iz Palestine se bodo romarji ustavili tudi v Rimu, Lurdu in Bruslju.
Kongres cerkvene glasbe
Četrti mednarodni kongres cerkvene glasbe bo letos koncem junija v Kolnu v Nemčiji. Na kongresu bodo razpravljali o temi: »Cerkvena glasba in vesoljni cerkveni zbor«.
Kongres azijskih katoliških zdravnikov
Na katoliški univerzi svetega Tomaža v Manili na Filipinih se je vršil nedavno prvi kongres katoliških zdravnikov iz 14 azijskih dežel. Med drugim so razpravljali tudi o problemu omejevanja rojstev, ki je zadnja leta postal v Aziji zelo važen, ker omejevanje rojstev pospešujejo celo nekatere vlade.
Revija »Od srca do srca«
S prvim februarjem je znani dominikanski pater Pire, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, začel izdajati posebno revijo z naslovom: Od srca do srca. Z revijo hoče povečati zanimanje in čut odgovornosti do tistih, ki so izgubili domovino in so še danes, po tolikih letih po končani vojni, prisiljeni živeti po raznih taboriščih. Revija bo izhajala v angleškem, francoskem in nemškem jeziku.
Litvansko ljudstvo je navezano na Cerkev
Moskovska revija »Sovjetskaja kultura« je prinesla članek, v katerem govori o veliki opori, ki jo katoliška Cerkev daje litvanskemu ljudstvu, ki se z vsemi silami upira širjenju brezboštva. Revija trdi, da je litvansko ljudstvo izredno navezano na Cerkev, kar je zanj ena bistvenih potez narodne zgodovine.
Laični misijonarji
Trenutno je nad tisoč laičnih misijonarjev iz Severne Amerike po raznih misijonskih pokrajinah. Delujejo na vzgojnem in socialnem področju ter pomagajo po raznih bolnišnicah in zavetiščih. Pri vsem svojem misijonskem delovanju se ravnajo po navodilih krajevnega škofa.
t IVAN BREZAVŠČEK
m
V teh dneh, ko se toliko govori in piše o škofu in kardinalu Alojziju Stepincu, je prav, da povemo tudi ta malokomu znan dogodek:
Leta 1923 je neka Američanka iz Clyde v Missouri, gospa Havelik, pred smrtjo poklicala k sebi svojih trinajst otrok. Junaška katoličanka in apostolka vsega dobrega se je jasno zavedala, kaj pomeni duhovništvo v svetu. V dolgih letih svojega življenja je vinar za vinarjem prihranila vsoto, ki naj bi zadostovala za šolanje enega duhovnika. Na smrtni postelji je ta denar izročila svojim otrokom z željo, naj bi ga uporabili v njen namen. Sinovi so obljubili in po materini smrti izročili ves denar zavodu »Germanicum« v Rimu.
Ena izmed hčera pokojne Američanke, Aliče Havelik, je nekega dne prejela pismo ravnatelja omenjenega rimskega zavoda. Pisal ji je, da je neki bivši častnik stopil v semenišče in da je bil izbran, da dobi štipendijo njene pokojne mame. Imenuje da se Alojzij Stepinac. Ravnatelj je še dodal, da se je mama Alojzija Stepinca trideset let trikrat na teden strogo postila, samo da bi dosegla milost, da bi Alojzij, sedmi izmed njenih otrok, postal duhovnik.
Ravnatelj je zaključil svoje pismo takole: »Stepinac se Vam zahvaljuje za pomoč. Ta primer je res izreden. Zgleda, da bo postal izvrsten duhovnik, ki Vam bo v čast.«
Preteklo soboto so tega izrednega duhovnika, mučenika za resnico in svobodo Cerkve, kardinala Alojzija Stepinca, pokopali v zagrebški katedrali.
Kako velik je Bog in kako nedoumljiva so njegova pota!
Kongres Marijine legije
O priliki svetovnega evharističnega kongresa v Miinchenu v prvih dneh letošnjega avgusta bo imela organizacija laičnega apostolata Marijina legija svoj kongres. Ta apostolska ustanova se je začela leta 1921. na Irskem, a sedaj je že razširjena v več kot tisoč škofijah po vsem svetu.
Pokojni gospod Ivan Brezavšček je bil duhovnik goriške nadškofije. Rodil se je namreč leta 1878 v Levpi na Kanalskem in mašniško posvečenje je prejel leta 1903 prav v goriški nadškofiji. Služboval je nekaj let kot dušni pastir po raznih župnijah, nato pa kot katehet na osnovni šoli. Razburkana leta prve svetovne vojne so ga pripeljala v tržaško škofijo, kateri je do svoje smrti posvetil vse svoje moči.
V prvih povojnih letih je bil za župnega upravitelja v Račicah nad Buzetom v hr-vatski Istri. Iz Račič je opravljal tudi župnijo Draguč. Kot izkušen katehet je v teh letih izdal v samozaložbi majhen katehetski priročnik, ki ga je pa danes že težko najti.
Leta 1923 je prišel zopet med Slovence. Prevzel je skrb za župnijo Kubed, ki jo je preko vseh tedanjih dušnopastirskih in političnih težav vodil 12 let. Oskrboval je tudi ves čas župnijo Sočergo in nekaj let tudi Movraž. Kdor le malo pozna Istro in njeno zgodovino, ve, kaj vsa ta imena pomenijo in s kakšnimi težavami je bilo združeno dušnopastirsko delo, ki ga je hotel in mogel tedaj opravljati zaveden slovenski duhovnik, kakor je pokojni g. Brezavšček vedno bil.
Leat 1937 je prišel na Kras in prevzel skrb za vernike, ki pripadajo danes trem župnijam: Kopriva, Dutovlje in Skopo s Krajno vasjo. Tu je pokojni gospod pre-
živel vojna leta, tu je na terenu preizkusil vse zahrbtno delo brezbožnega komunizma, ki se je skrival za O.F., tu se je izkazal kot pogumen duhovnik, ki je svojim vernikom jasno in odločno povedal, kje tičijo nevarnosti za vero in narod. Bil je ponižen in skromen, milega značaja, a kraške cerkve bi znale povedati, s kakšnimi krepkimi besedami je svaril pred nevarnostmi brezverske bodočnosti, ki se je obetala slovenskemu narodu. Bil je vedno navdušen Slovenec ter ponosen nad vsako pridobitvijo Jugoslavije, a zelo je trpel, ko je že od prvega početka spoznal, kako je vse delo v novi Jugoslaviji združeno z delom za uničenje Cerkve. Zato se je leta 1947 umaknil v Trst, kjer je upal, da bo lahko v miru užival zasluženo pokojnino.
V Trst je prišel že izdelan in bolan. Vedno je namreč imel težave s svojo nogo. Tu se je njegovo stanje, po par letih dela na osnovni šoli in v škedenjski cerkvi, še poslabšalo. Začela se je doba pravega trpljenja, odpovedi, tihe pokore in dolge molitve. In v tem času je morda g. Brezavšček, kakor je lepo povedal msgr. Ukmar pri pogrebu, več naredil za sveto Cerkev, kakor v vseh letih svojega dušno-pastirskega dela. Postal je ubog, a nihče ne bo nikoli zvedel, koliko dobrega je med časom naredil s svojimi prispevki za vsako našo zadevo. Še malo dni pred smrtjo je dal svoj zadnji redni prispevek za novi Marijin dom v Rojanu. Nad težavami ni tožil in ga ni nikoli zapustil pravi krščanski optimizem, zato so ga ljudje povsod radi imeli.
Umrl je v nedeljo 14. februarja zjutraj v svojem revnem stanovanju. Njegova smrt je bila lepa, kakor si jo je bil izprosil v dolgi molitvi v cerkvi in pozneje na bolniški postelji.
Pogreb je bil v ponedeljek popoldne. Izredno lepe pogrebne svečanosti v cerkvi sv. Jakoba, ki jo je skrbno pripravil dekan in župnik g. M. Cosulich, se je udeležil g. škof, nekateri kanoniki, nad 50 duhovnikov obeh narodnosti in številni verniki.
Dobri in skromni g. Ivan Brezavšček si je pridobil marsikatero zaslugo za narod in Cerkev. Naj ga zato nebeški Duhovnik poplača z večnim mirom.
L. šk.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Romanja v Lurd
RQmanje ameriških bolnikov v Lurd bo letos kot narodno romanje v septembru. Od leta 1956 je nad 500 bolnikov iz Amerike poromalo v Marijino svetišče v Lurd, kar je bilo združeno z velikimi žrtvami.
Beograjska vlada odlikovala nadškofa Ujčiča
Časopisi so poročali, da je beograjska vlada podelila visoko odlikovanje beograjskemu nadškofu msgr. Ujčiču.
Mučeniška mati
V ponedeljek popoldne, 15. februarja, so v šturjah na Vipavskem pokopali 72-letno gospo, mamo Emilijo Brecelj.
To je bila res mučeniška mati in mati mučencev. Saj ji je zlobna roka zaslepljenega ofarja ukradla v letu 1944, 9. julija zvečer moža Jožeta in tri otroke, Marico in Angelo in Martina. Ta je imel komaj 14 let. Po štirih dneh so jih ustrelili. Edini vzrok, ker je bil oče oz. mož Jože odločen nasprotnik O.F. En sin je padel v vojni tiste dni.
Koliko je pretrpelo srce Emilije Brecelj! Verna, pobožna in delavna je prenašala krivico vdano. — Hudo jo je tudi zadelo, da ni mogla biti na novi maši svojega sina Bogomila, ki jo je daroval leta 1950 pri Sv. Ignaciju v Gorici. Le do bloka je smela priti — da je od daleč videla svojega sina.
Kako so ljudje sočustvovali z njo, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležila velika množica. K zadnjemu počitku jo je spremljalo šest duhovnikov.
Pogreba ^ sv. mašo se je udeležil tudi sin, gospod Bogomil, ki župnikuje tako goreče v Doberdobu. Spremlja ga pač blagoslov sorodnikov mučencev in mučeni-ške matere.
Prepričani smo, da so ji prišli nasproti mož in njegovi otroci s palmovimi vejami: »Mama, pridite v našo srečo, nam je dobro, zelo dobro.«
Zakaj ni Jugoslovanov na svetovnih smučarskih olimpijskih i-grah v ZDA
Kakor pred 4 leti v Cortini, tako se letos vršijo svetovne smučarske olimpijske igre v ZDA, in sicer v Squaw Walley-u v severni Kaliforniji. Začele se bodo 18. februarja. Tam so zbrani najboljši smučarji celega sveta, toda niso navzoči Jugoslovani, ki so v Cortini vendarle častno zastopali svojo državo, četudi niso odne-
sli posebnih kolajn. Zakaj letos ni Jugoslovanov v Squaw Walley-u?
Zadeva je zbudila veliko jeze in godrnjanja v vrstah slovenskih smučarjev. To oboje je našlo odmev tudi v časopisih, čeprav se ti tako zelo ogibajo vsaki polemiki. »Delo« je v tem oziru prineslo dva protestna članka. Iz njih izvemo, da je Jugoslovanska smučarska zveza odrekla podporo slovenskim smučarjem, ki bi e-dini mogli zastopati Jugoslavijo v smučarskem športu, odrekla pa je z izgovorom, da so slovenski smučarski prvaki premalo pripravljeni za mednarodno tekmovanje. Slovenski časopis trdi, da predvsem ni res, da bi slovenski prvaki zaostajali v formi; če pa niso tako pripravljeni, kot bi lahko bili, je pa krivda Ju-goslov. smučarska zveza sama, ki ni prej nič storila, da bi podprla slovenske prvake v njih treniranju. Slovenska smučarska zveza da je storila, kar je mogla, toda ker centrala ni kazala zanimanja, zato da ni bilo mogoče storiti več. Vsled tega predlagajo člankarji v »Delu«, naj se centrala Jugoslov. smučarske zveze prenese iz Beograda v Slovenijo, kjer so najboljši jugoslov. smučarji in kjer se smučanje goji kot ljudstki šport.
D. Kuret, ki je napisal najostrejši članek v »Delu«, se upravičeno pritožuje zoper centralizem v športu, »ki ne daje republiškim športnim forumom nobenih pristojnosti; njihovi predlogi so, kadar gre za mednarodna tekmovanja, skoraj docela brezpredmetni.«
Ali bo imelo to protestiranje kak uspeh, ni mogoče vedeti; dejstvo je, da letos ni slovenskih smučarjev na svetovnih olimpijskih smučarskih igrah.
Prešernove nagrade
Upravni odbor Prešernovega sklada v Jugoslaviji je podelil letošnje Prešernove nagrade sledečim umetnikom: književniku Franu Albrehtu za njegovo življenjsko literarno delo; kiparju Stojanu Batiču za kiparski ciklus Rudarji; slikarju Riku Debenjaku za grafične stvaritve v letu 1959; Dirigentu Egonu Kuneju za njegovo glasbeno in dirigentsko delo; raziskovalcu dr. Srečku Brodarju za delo »Crni kal — nova paleolitska postaja v Slovenskem Pri' morju«.
v* I •	•
življenja
KNJIŽEVNI POMENKI
V založbi Rex v Luzernu je znani švicarski mladinski pisatelj Gerold Schmid lani v jeseni izdal mladinsko povest »Sprung ins Abenteuer« (Skok v dogodivščine). Povest je tudi deloma ilustrirana. ^ 12 poglavjih obravnava sodobno snov. Nastopajo junaki: trije Švicarji, en Slovenec in en Italijan slovenskega porekla. Slovenec Vinko pribeži iz Jugoslavije tam °d Rateč in se najprej usmeri na Sv. Vilarje, kjer se sreča z Ninom (Slovencem : Po rodu), ki vodi italijansko papeško kolonijo (počitniško). Nino sprejme begunca Iz Jugoslavije v svojo skupino. Od Švicar-i Jev se dva iz objestnosti potepata in pa-i deta v zvodniško komunistično organiza-: Qjo, ki ima svoj sedež v nekem hotelu v švicarskih Alpah na italijanski strani. E-| den teh dveh se kmalu ponesreči, drug [ Pa obtiči v gorskih strminah. Na pomoč j Pride reševalna akcija iz Ninove počitniške kolonije (tokrat v švicarskih gorah). Pri rešitvi Švicarja se zlasti odlikuje Slovenec Vinko. Pa se zgodi, da Vinko in rešeni Švicar Krištof padeta v zvodniško komu-; n>stično mrežo in njih gnezdo, kjer ju Vtaknejo v nedostopen zapor v hotelu, ^daj pride na pomoč tretji Švicar, vrli katoliški mladec Urs, ki mu z Ninovo po-I Hočjo uspe, da reši oba jetnika in gnezdo ; razžene. Zgodba je v prvih in zadnjih po-: Pavjih izredno napeta in tudi prav vzgojna. Ob zaključku povabi pisatelj mlade bralce — povest je namenjena predvsem mladeničem —, naj mu pišejo, ali so tudi °ni voljni napraviti pogumen skok v dogodivščino. Kje in kako, jim bo osebno (pismeno) odgovoril.
Značilno za to povest je to, da se začne na slovenski zemlji in v sodobnih slovenskih razmerah, ki jih pisatelj, kot je vidno, dobro pozna. Sam tudi obvlada slovenski j Jezik, ki se ga je bil pred leti naučil, ko Je sprejel k sebi nekega slovenskega begunca in ki ga še vzdržuje. Pisatelj tudi ! nakaže poučno nasprotje, ko slovenski fantič zbeži iz idealizma, da bi postal duhovnik, Švicarja pa iz prevelikega udobja lr> objestnosti. Slovenski fant je pozneje Pobeglemu in spreobrnjenemu Švicarju nekak duhovni vodja.
Pisatelj je švicarski župnik in prijatelj slovenskega naroda. Enemu svojih sloven-znancev je v knjigo za posvetilo na-
Francija ima A bombo
V soboto 13. februarja, točno sedmih zjutraj je v atomskem
Središču Reggane v Saharski puščavi eksplodirala prva francoska atomska bomba. Tako je Francija dejansko postala četrta atomska Velesila poleg Amerike, Rusije in Vel. Britanije, čeprav je, kot ka-ne bodo takoj tudi uradno sprejeli v tako zvani atomski klub.
V Parizu in v Franciji sploh so |jspelo izstrelitev pozdravili z navdušenjem, ker mislijo, da je to visoko dvignilo ugled Francije in
Gaulla v mednarodnem svetu, v katerem so se čutili nekoliko Manjvredne. Iz Afrike in Azije pa Se je dvignil proti Parizu cel val Protestov in neodobravanj. Japonca je poslala uradno protestno ^°to francoski vladi. Afriška dr-■^va Ghana, bivša angleška koloma, pa je iz ogorčenosti odredila *?poro nad vsem lancoskim ime-Jem na svojem ozemlju. S tem
,VAN PREGELJ:
f~ŽŽ ZARJO
Mojih sedanjih sprehodov pot gre več-rat na šišenski vrh. Od tam se mi odpre razgled na kraje, ki sem jih obiskal nekdaj. Od tam potujem v mislih tja gori 113 Tošec in Grmado in kar je čez. Cez j*° moja Gorica in Idrija, čez so moji lju-1 tolminski hribi, čez so moje vasi, čez moje poti. Tam so tudi moji spomini. °ia mladost. Tam so obrazi mojih likov V Povestih. Od tam je tudi — on.
Moj oče je bil Modrejčan, krojač, a prav godčevski. Mati moja je bila Mostar-:	majhna	in	nekaj	mlajša	kot	oče.
^j prvi spomin pravzaprav je igra. I-8t>a z materjo. Bil sem bolan. Za čem? Ne 'eiT>- Okreval sem; neko jutri je bilo, lepo, Jasn°- Mati me je vzela pred hišo in se !j?ra'a z menoj. Kaj je bila igra, ne'vem. 0 Pa razumem, da se je prej mati na-Slt‘la kakor jaz.
^ to je ves moj spomin na mater Ma-j ^Jo.
pisal: »Iz ljubezni in zvestobe do slovenskega naroda poklanja pisatelj«.
S to novo, že deveto mladinsko knjigo, je pisatelj Gerold Schmid širšo nemško javnost (Švica, Nemčija, Avstrija) znova zainteresiral za slovenski narod in njegovo usodo po vojni. Medvojno usodo pa je itak lepo prikazal s prevodom Grozdetovega življenjepisa v nemščino in s prevodom turjaških junakov in mučencev v reviji »Jungmannschaft« (1951).
To novo pisateljevo delo bi bilo vredno prevesti v slovenščino in italijanščino, zlasti ko pisatelj prav idealno nakazuje katoliško vzajemnost med mladino treh narodnosti.	E.	K.
Po obisku v Moskvi
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne more stavljati pogojev«, je dejal dobesedno. »Vzhodni Nemci so z 98% že izrekli za komunizem. To so edine volitve, ki naj veljajo.«
Stalno je povzdigoval moč Sovjetske zveze : »Naša zastava je na luni. Ali ni to zadosten, dokaz, da je komunistični sistem najboljši od vseh? Naš režim je najbolj demokratičen od vseh demokratičnih sistemov.« Tudi Hitler je zatrjeval, da je njegov sistem najboljši. Na koncu se je zavzel za tako zvano koeksistenco, to je prenašanje drug drugega. Toda ideološka borba mora iti po njegovem naprej.
ZAKKLJUCKI
Na vsak način je bilo Gronchi-jevo potovanje koristno in poučno. Koristno, ker se je med njim osebno prepričal, kaj mislijo sovjetski prvaki glede pomirjen ja in rešitve perečih mednarodnih vprašanj. — Pri vsem tem pa so Sovjeti neodjenljivo vztrajali v svojem stališču. Zato bodo zahodni državniki pri prihodnjih pogajanjih s Hruščevom imeli kai malo možnosti za dosego kakega spo-
dejanjem si je hotela zagotoviti škodo, ki bi jo utegnila povzročiti povečana atomska radioaktivnost zraka na njene prebivalce.
V Washingtonu so novico o izstrelitvi francoske bombe sprejeli malce z zaskrbljenostjo, ker se bojijo, da bo to samo kompliciralo že itak težavna tozadevna pogajanja v Ženevi, ki so prav te dni zašla zopet v slepo ulico.
Sovjetska zveza ni protestirala zaradi izstrelitve, ker se pač noče zameriti De Gaullu, čigar gost bo kmalu Hruščev.
Atomska bomba, ki so jo izdelali Francozi, je še ena bolj primitivnih, sestavljena na podlagi plutonija ter ni nič v primeri z vodikovimi bombami, kakršne imata Rusija in Amerika.
Izračunali so, da je ta prva francoska bombo stala kaki dve milijardi novih frankov.
po smrti moje matere bila moja mati — ni hotelo biti všeč. Zato me je s palico, kar pa meni ni hotelo biti všeč in sem vekal.
»Kaj vpiješ, saj te nisem ubila,« se je jadila mati.
»Boliiii!« sem tulil še glasneje.
Moja stara mati je bila trših besed kakor srca in je rekla:
»Uh, tako si občutljiv, ko Krošnjarjev Miha za goro!«
Pozabil sem solze in vprašal: »Kako je občutljiv krošnjar Miha za goro?«
Rekla je mati: »Kako? Tako! Tostran gore je pastir s palico bezal po tleh, onstran gore je krošnjar Miha poskočil s tal, da ga žgečka...«
»Ha-ha-ha-ha!«
Jurijeva Mica. To je moje drugo obširnejše spominjanje na Most. Vem, da so me celo dražili z njo. Ali sva skupaj v šolo hodila, ne vem. Vem pa, da smo nekoč hoteli igrati teater, ne da bi bili videli kdaj kaj podobnega. Bog ti daj dobro, Jurijeva Mica.
Imel sem tudi mladostnega prijatelja
razuma v vprašanju Berlina in Nemčije.
Poučno pa je bilo za tiste lahke naivneže, ki so zatrdno verjeli, da se je spričo pomiritve komunizem spremenil. Ko so namreč videli, da je Gronchi trd oreh, ki se ne da kar tako preplašiti, so se spet vrnili k nasmehom. Ne smemo namreč pozabiti, da hočejo Sovjeti ločiti Italijo od Atlantskega pakta ter jo pridobiti za nevtralistič-no politiko. Mislili so, da bodo pri tem lahko našli kaj opore pri Gronchi ju, toda so se pošteno u-rezali. Treba je priznati, da se je italijanski predsednik pokazal odločnega in jasnega pred sovjetskimi prvaki v svojih načelih.
KOMUNIZEM VEDNO ISTI
Tudi pred Gronchi jem je Hruščev pokazal svoj stari obraz, ki je obraz totalitarnega in neotesanega komunizma, ki ne trpi nasprotnih idej in mnenj in ki sloni na poveličevanju sile.
Tudi ob tem obisku se je jasno izkazalo, da volk menja dlako, toda ne naravo. Tako tudi komunizem ni z mednarodnim pomirje-njem spremenil svojega totalitarnega, brezbožnega oblačila. Dejstva to govorijo!
»La dolce vita«
Fellini je znan kot eden izmed najboljših italijanskih filmskih režiserjev. Njegovi dosedanji filmi so vsi velike mojtsro-vine; zato ni čudno, da je vladalo veliko pričakovanje za njegov zadnji film »La dolce vita«. K temu je še pomagala izvrstna reklama, ki so jo zečeli delati že mesec in pol, preden so film začeli predvajati po glavnih italijanskih mestih. Vedelo se je tudi, da je tema, ki jo film obravnava, aktualna in zelo delikatna.
Film nima enotne zgodbe, pač pa nam prikazuje razne skupine ljudi, del njihovega življenja; je kruta in brezobzirna podoba višje družbe, ki si iz dolgočasja išče najbolj nemogoče zabave. Posamezne zgodbe veže časnikar Marcello, ki nas nekako vodi po tistih krajih, katere sam obiskuje in kjer pride v stik z raznimi osebami ter spozna vso njihovo gnilo in prazno notranjost. Fellini je v tem filmu do dna prikazal nesmiselno in nepomembno življenje take »višje družbe«; tisto življenje, po katerem hrepeni toliko ljudi. Nobeden si ni do zdaj upal prikazati na filmskem platnu kaj takega, zato je razumljivo, da je naletel film pri mnogih na odpor in obsojanje. Zoper ta film je nastopil list »L’Osserv. Romano«. Nekateri poslanci so pa v parlamentu zastavili ministru vprašanje, kaj misli ukreniti spričo novega Fellinijevega filma, ki meče tako grdo luč na del ital. naroda. Odlično so v filmu prikazani časnikarji in fotoreporterji, ki kot jastrebi čakajo na svoje žrtve; nič jim ni sveto, ne ustavijo se niti pred najhujšo tragedijo, ki doleti človeka.
Film je zbudil mnoge polemike zaradi pikantne snovi, ki jo obravnava, češ kaj takega se ne sme prikazati občinstvu. Res je realističen, včasih skoro surov. Vendar ga bo znal inteligenten gledalec pravilno razumeti, ker ta se ne bo ustavil na površju, pač pa bo skušal doumeti problem tega dela, ki ga mnogi smatrajo za skrajno nemoralno. Imeli smo že celo vrsto drugih filmov, ki so bili tako v prizorih
Pucarjevega Drejčeta. Njegov oče je bil kovač v kovačiji med Pečanom in Petrom pod Kocijanom. Pač nekoliko lepih ur sva prebila tam in pretekala. Nekoč sem mu v igri vrgel močan kamen na nogo. Pu-carjev Drejče, ki si podedoval očetovo o-brtništvo, naj Te Bog živi!
V ljudski šoli smo, okolu štirih. Učitelj verouka se grdo jezi spričo neumnih in norčavih otrok. Izprašuje zgodbo o Kajnu in Abelu. Otroci je ne zmorejo, ker govori učitelj preveč književno. Sedim pa v prvi klopi. Da bi mene vprašal! Sedaj pokaže učitelj nejevoljno name: »Povej ti.« Vstanem in začnem pripovedovati. Molče me posluša, postaja vedno bolj veder in mu gre na smeh. Pripovedujem do konca. Tedaj učitelj ne vzdrži več, marveč se zasmeje na glas. Ves razred se smeje z njim. Učitelj pa me prime in me postavi na šolsko mizo: »Tako, sedaj povej še enkrat!« In začnem znova, tako kakor bi pripovedoval doma, po tolminsko: o pastirju Abelu in pastirju Kajnu, kako sta skup pasla, skup molila k Bogu, kako sta se nazadnje spoprijela, s kamenjem tolkla, dokler ni Kajn svojega brata ubil. To vse sem povedal, kakor sem se sam tepel s
kot v dialogih zelo realistični, še več: namenoma so prikazovali nemoralo; mnogim izmed tistih, ki se zgražajo ob filmu »La dolce vita«, so se tisti filmi zdeli docela nedolšni. Vsekakor pa je treba poudariti, da je Fellini šel morda res malo predaleč, ko brska po življenju tako zva-ne »višje družbe«, in je zato film neprimeren za mladega človeka. Vprašanje je, koliko gledalcev zna ta. film pravilno razumeti in presojati, koliko pa gleda v njem samo »pikantne« prizore. Dozorel in inteligenten gledalec bo popolnoma razumel njegov smisel in bo zato film sprejel kot dovršeno delo. Toda za širše občinstvo je film neprimeren prav zaradi svojega realizma, ki preide včasih v naturalizem. Film je vseskozi pesimističen in se prav tako pesimistično konča. Torej Fellini ne vidi nikjer izhoda iz tistega praznega in nesmiselnega življenja.
Film je samo za res zrele ljudi, ker mladina ne bo znala izbrati pozitivnih točk v filmu.	Mira
tPBiSOJETE - ODfiOVlRJlMO
Južna Tirolska in Južna Koroška
Avstrijsko časopisje neprestano pogreva vprašanje Južne Tirolske (Siidtyrol). Kaj pravzaprav hoče, ne pove nikoli jasno. Ponavlja enostavno: avtonomija. Toda ta pojem je zelo gibčen.
Kdor je bil na Južnem Tirolskem, se je mogel prepričati, da imajo ondi prostost in da se jim ne gode krivice, o katerih toliko pišejo. Tam vidiš na uradih nemške napise, isto tako na zasebnih poslopjih, čuješ nemško konverzacijo v u-radih itd.
Tudi v cerkvah ne opaziš pritiska na vernike z italijanščino, kakor se žal dogaja na Koroškem, kjer cerkvene oblasti na podlagi dvomljivih podpisov in sumljivih ljudi vpeljujejo dvojezičnost celo tam, kjer sploh ni niti enega pravega Nemca. Meni se zdi neupravičeno tako pisarjenje in vzdihovanje.
Kaj pa vi mislite?	Korošec
Odgovor za to dvojno zadržanje avstrijskega tiska v dveh v bistvu enakih položajih najdemo v nacistični miselnosti, ki je še vedno lastna zlasti avstrijski javnosti: nemški narod jim je še vedno »Her-renvolk«, gosposki narod, zato njemu gredo vse pravice; Slovenci so pa »Sklaven-volk«, manjvredno ljudstvo hlapce\’ in dekel, zato mu gre toliko pravic, kolikor mu jih njegov gospodar Nemec prizna. Ta miselnost preveva vse avstrijske kroge, na žalost tudi cerkvene, ker so tudi cerkveni možje na Koroškem otroci svojega ljudstva in dele z njim njegove dobre in slabe lastnosti. Nam se zdi, da bi svet moral videti grožnjo novega nacizma ne toliko v kljukastih križih, ki jih bolj ali manj odgovorni ljudje rišejo tu in tam, temveč predvsem v tem novem navalu nemškega nacizma, ki tako bije v oči ravno ob vprašanju Južne Tirolske in Južne Koroške. Upajmo, da bodo znali v Beogradu avstrijskemu zunanjemu ministru Krejskemu to povedati in tudi sorazmerno odločno nastopiti zoper novi nacizem na Koroškem. Če so jugoslovanski komunisti znali voditi tako odločno borbo zoper nacizem, ko mu je načeloval Hitler, naj ne bodo popustljivi sedaj, ko istemu nacizmu načelujejo na Koroškem Hitlerjevi hlapčiči.
Slava : slavo si pridobimo, če znamo umreti v pravem trenutku.
*
Bodi gospodar svoje volje in suženj svoje vesti.
sosedovimi na paši. In prav je bilo tako. Prvikrat sem se prikupil učitelju. Ta je rekel nekoč: »Dober boš za pridigarja.« Takrat je bil učitelj Fabijan — še kaplan na Mostu.
Nekako osem let mi je bilo, ko sva se napotila s staro materjo Ano’ rojeno Car-lijevo, niz Most, da bi obiskala župnika Jožefa Fabijana na njegovem novem mestu v Cepovanu in ga prosila, da bi mi bil za birmanskega botra, šla sva z doma okoli šestih zjutraj. Hodiva v Bačo na Idrijo, na Slap in dalje po cesti. Sonce naju je začelo pošteno greti. Pa mati ve, da morava čez Špehovo brdo po »Spehani« poti navzgor. Pa kje je ta pot? Ko hodiva že precej časa, le povpraša nekega človeka, kje je tista vrv. Mož ji pove, da sva zašla v Trebušo, naj pa kreneva v Čepovan čez Kobilico. Še danes mi je vroče, ko se spomnim na tisto pot. Strma je bila, dolga je bila in samotna je bila. S Kobilice nisva imela več hudega. Hodila sva menda sedem ur namesto štirih. Tedaj sem bil prvič in zadnjič na Kobilici. Kaj pa sva pri gospodu opravila, ne vem... Birmanski boter mi ni bil.
(Se nadaljuje)
Poraz komunistov v Kerali
V indijanski zvezni državi Kerali so bile pred kratkim parlamentarne volitve, na katerih so komunisti doživeli strahovit poraz. Dobili so le 29 mandatov, medtem ko so jih v prejšnji zbornici imeli 65. — Med volilno agitacijo je Keralo obiskal sam preds. Sovj. zveve Vorošilov, a kljub temu ni nič pomagalo.
Kerala je bila edina indijska država, v kateri so imeli večino komunisti. Zaradi napadalnosti kom. Kitajske so sedaj še to izgubili. Stranke vladne koalicije so prejele 94 poslanskih mest in lahko nemoteno vladajo brez komunistov.
RAZNO
Dva procesa
Skoro istočasno sta se ob koncu januarja vršila na Hrvaškem dva procesa zoper skupino duhovnikov in frančiškanov; en proces je bil v Zagrebu, drugi v Osijeku. V Zagrebu so sodili skupino 16 obtožencev, katerim na čelu je bil frančiškan p. Rudi Jerak. Štirinajst izmed obtoženih so obsodili na zaporne kazni od 15 let do 10 mesecev. Dva obtoženca so oprostili.
V Osijeku se je končala razprava teden kasneje. Sodili so skupino duhovnikov, profesorjev in bogoslovcev djakovskega semenišča. Sodbe so bile tu milejše: prvi obtoženec, Ciril Kos, je dobil 7 let zapora, drugi nekoliko manj.
Obtožba v enem in drugem primeru je bila enaka: sovražna propaganda ter širjenje verskega in nacionalnega razdora. One v Zagrebu so še obtožili zveze z usta-škimi organizacijami v inozemstvu.
Apostol gobavcev
Proti koncu prejšnjega meseca je bil v Rimu msgr. Gerard Bakker, delegat kamerunskega episkopata in kaplan gobavcev. Sveti oče ga je sprejel v posebni avdienci. Kaplan gobavcev je na svojem drugem potovanju po Evropi in Ameriki in zbira sredstva za zgraditev novih cerkva in bolnišnic za gobavce v Kamerunu in Afriki sploh. Z darovi prvega potovanja pred leti je mogel zgraditi šest cerkva in opremiti šest velikih zdravilišč za gobavce. Msgr. Bakker je vdovec, oče osmih o-trok, od katerih so trije duhovniki-jezuiti. Bil je bančni uradnik in je po smrti svoje žene začel z bogoslovnimi študijami ter je pred 10 leti postal duhovnik.
Radio Trst A
od 21. do 27. februarja 1960
Nedelja: 8.30 Od nedelje do nedelje. — 9.30 Slovenski narodni molitvi. — 10.00 Prenos Maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 17.00 »Gospoda Matije zadnji gost«. Po povesti Ivana Preglja. —
18.00 Haydn: Simfonija št. 96 v D-duru, op. 77. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (59). — 21.30 Zbor »Valroslav Lisinski«.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 oddaja za najmlajše: »Male dame«. Peta slika. Igrajo člani R.O. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Modest Mousourgski: »Boris Godunov«, opera s prologom in 4. dejanji.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (5) »0-šuševanje zemljišč«. — 18.35 Vokalni kvartet »Večernica«. —	19.00	Ivan	Theuer-
schuh: »Mladoletni zločinci včeraj in danes.« — 21.00 Ilustrirano predavanje. —
22.00 Umetnost in življenje. — 22.15 Jugoslovanski skladatelj.
Sreda: 18.00 Z začarane police. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 U. Betti: »Usad na severni postaji«, drama.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: Življenje Babiloncev in Asircev. — 18.10 Koncert: »Uspavanke raznih narodov«. — 19.00 Širimo obzorja: Jože Peterlin: Sprehodi po tržaških muzejih: (10) »Muzej Gradu Sv. Justa«. — 21.00 Obletnica tedna. — 21.15 Koncert Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Lovski spomini I. Rudolfa. — 18.35 Mladinski zbori. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika : A. Vesel: Kako nastane avto -2. del. — 22.15 Koncert violinista R. Klopčiča.
Sobota; 15.00 Koncert operne glasbe. —
16.00 Dante: Božanska Komedija: Vice XV. spev. — 17.00 Bach: Preludiji in fu-ghe. — 18.00 Radijska univerza: (6) »Nekaj besed o mleku«. — 18.10 Pesmi in plesi raznih narodov. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 »Mož v sliki«, fantastična zgodba. Igrajo člani Radijsikega odra.
Ko sem bil še majhen, sem bil večkrat poreden, kar moji stari materi — ki je
FILM =
Povečali bodo letališče v Ronkah
Po sporazumu med raznimi ustanovami goriške, tržaške in videmske pokrajine, bodo verjetno že v letošnjem letu preuredili in povečali letališče v Ronkah od 110 na 294 hektarjev. Proga za pristajanje bo dolga skoro 2 km in pol in široka 45 metrov. Za vsa ta dela, ki bodo trajala šest mesecev, je predviden strošek v višini 780 milijonov lir.
Ustanova Treh Benečij se je premislila
Ustanova Treh Benečij, ki je pred leti ■vzela pevmskim kmetom zemljo, ki so jo imeli od nje v najemu, zdaj ponovno ponuja svoja zemljišča v najem. Obsežno zemljišče, ki meri okrog 75 ha, namerava sedaj razdeliti na osem delov in na vsakem ustanovili kmetijsko posestvo, s stanovanjsko hišo, kmečkimi poslopji in vsem potrebnim. Prednost pri dodelitvi takega posestva naj bi imele mlade družine, predvsem take, ki imajo moške potomce, ki bi za očetom nadaljevali dolgoročno odplačevanje prevzetega posestva.
Pevmski kmetje s temi predlogi niso
Prihodnjo nedeljo 21. februarja ob 16.30 bo v Marijinem domu na Placuti
KULTURNI VEČER
posvečen NAŠEMU TISKU. Na sporedu je tudi srečolov s pestrimi dobitki.
zadovoljni, ker menijo, da nova kmečka posestva niso potrebna, ko pa njim tako primanjkuje zemlje. —
K sestanku neposrednih obdelovalcev v Števerjanu
Če dobro premislimo vso zadevo, da je bil sestanek, ki ga je sklicalo v števerjanu v nedeljo 7. t. m. pokrajinsko udruženje neposrednih obdelovalcev, nepotreben in za naše kmete nekoristen. Udruženje neposrednih obdelovalcev je za sindikalnim nazivom prava pomožna organizacija politične stranke italijanske krščanske demokracije, kar so zgovorno do tu pokazali številni njegovi nastopi ob raznih prilikah, na primer ob volitvah.
Števerjanci že imamo svojo organizacijo, Kmetsko delavsko zvezo. Zato se nam zdi neumestno ustanavljati kak odsek Udruženja neposrednih obdelovalcev, ki ima, kakor rečeno, tudi svoj politično strankarski namen.
Naši kmetje bodo ostali raje samostojni, ker so izkušnje dokazale, da ni še nobena italijanska politična ali polpolitič-na organizacija pomagala našemu človeku, kar se tiče posebnih slovenskih pravic in koristi.
Sindikati pa so v Italiji, žal, vsi le politično strankarsko opredeljeni.
Kmetovalec iz Števerjana
Sovodnje
Zupan opozarja občinstvo, da je začenši od 8. t. m. družba ATA iz Gorice ponovno vzpostavila avtobusno službo rta stari progi: Gorica - Štandrež - Sovodnje - Rubije, skoraj z istim umikom, kot je bil v veljavi v preteklosti.
Omenjena družba je v lastnem interesu in istočasno v interesu prebivalstva vasi
SKPD V GORICI
opozarja vso našo javnost na
VESELO PUSTOVANJE
ki bo prihodnjo nedeljo 28. t. m. v Marijinem domu na Placuti.
— Pridite — in ne bo vam žal 1
Zaradi tega dejstva je morala družba ATA iz Gorice — na žalost — ponovno vzpostaviti staro progo Gorica - Štandrež -Sovodnje - Rubije, kot smo omenili v začetku te objave.
Toda, medtem ko je v preteklosti avtobusna povezava Sovodenj predstavljala dejansko podaljšek mestnega avtobusa iz Gorice, zaradi česar je bila že več let v veljavi voznina 40 lir za vožnjo in je bila tudi cena tedenskih in mesečnih kart razmeroma nizka, je sedaj, s ponovno vzpostavitvijo stare proge Sovodnje - Štandrež - Rubije, toda v obliki izven mestne službe —, nova cena voznim listkom in abonmajem znatno višja, čeprav je tudi pri tem vprašanju naša občinska uprava intervenirala z običajno odločnostjo.
Upoštevajoč zgornje navedbe in vedno z namenom pravih koristi prebivalstva,
pozivam vsakogar, ki bi imel v tem vprašanju kakšne pripombe ali predloge, da se obrne naravnost na občinsko tajništvo, ki bo sprejelo potrebne ukrepe.
Opozarjam obenem, da po objavi tega razglasa ne bodo dovoljene kakšne neumestne kritike.
Jožef češčut, župan
ŽABNICE
V snegu, kakor pred 60. leti sta dne 12. februarja obhajala svojo biserno poroko g. Ludvik Florjan in Eliza Kavs. V zahvalo Bogu, ki obnavlja mladost, sta prišla tiho in pobožno k sv. maši s svojimi sinovi.
Ob tej priliki smo izvedeli, da je manjkalo le nekaj mesecev do biserne poroke drugega žabniškega para in sicer g. Janeza Nagelschmida, ki je pred časom umrl. Zdaj pa imamo v fari kar štiri vdove nad 90 let stare. Te so: Jurova mati, gospa Runcova v Rutah, gospa Tereza Grilz in gospa Marija Kravina na Sedlicah, ki je dopolnila 90 let na svečnico.
F š*.*
Pregled o tržaškem pomorstvu v letu 1959
Najvažnejši podatki o gibanju tržaškega gospodarstva lani so naslednji:
Kovinska industrija je izdelala 153.668 ton litega železa ali za 16% več kot leta 1958; 44.290 ton jekla ali za 5,4% manj ter 42.981 ton jeklenih plošč ali za 2,8% manj ko predlanskim.
čistilnice so predelale milijon 391.486 ton surovega olja, kar je za 23 odstotkov več ko leta 1958.
Povprečni življenjski strošek je znašal 75.17, a se je novembra in decembra precej zmanjšal.
Prodaja po trgovinah je narasla zlasti o praznikih in sicer najbolj v tistih, ki imajo stalne cene ter kar se tiče cenenega blaga.
Poraba tobaka se je v letu dni zmanjšala za nad 43.000 kilogramov, poraba mesa je narasla od 109.000 stotov leta 1958 na 119.000 stotov lani. Prav tako se je povečala poraba rib, zelenjave in sadja. Pomorski blagovni promet se je zmanj-
V MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo v nedeljo 21. februarja vesela pustna prireditev:
ZAČARANA GOSTILNA PRI ZLATI GOSKI
in
ZAPRAVLJENO LETOVIŠČE
Začetek ob 17.16.
Med odmori srečolov!
Pevski zbor bo zapel več veselih pesmi. Vabljeni!
Rupa, Peč, Gabrje ter Vrh že pred meseci in za poizkušnjo opustila zgoraj omenjeno progo in začela uporabljati novo progo Gorica - pokopališče - Rupa - Gabrje - Rubije - Sovodnje, v zadovoljstvo prebivalcev prizadetih vasi, ki so tako prvič lahko uživale ugodnosti avtobusne proge ATA. Z novo progo je bila zadovoljna tudi naša občinska uprava, ki so ji vedno pri srcu koristi občanov.
Pozneje je morala družba ATA, da bi uredila svoj položaj, zaprositi za uradno priznanje te predmestne avtobusne proge.
čeprav je naša občinska uprava krepko podprla to prošnjo in je ob vsaki priliki zagovarjala položaj družbe ATA, je bila prošnja te družbe za priznanje nove proge odbita od strani Inšpektorja za civilno motorizacijo v Vidmu, ker sta imeli na progi Gorica-Rupa že dovoljenje za javno avtobusno progo podjetje Ribi in Auto-linee Triestine.
V nedeljo 21. februarja priredi Marijina družba v ul. Risorta 3 pravljično veseloigro
Pokrita skleda
Začetek ob 17.30 — Vabljeni!
Na pustno nedeljo vabi
SLOVENSKI ODER V TRSTU
ob petih popoldne vse, ki jim je do smeha, v avditorij. Videli bodo lahko izredno duhovito veseloigro v treh dejanjih:
CHARLEJEVA TETKA
Če se bo kdo še tako pusto držal, ob tej igri se bo moral od srca nasmejati. Prav za pustno nedeljo.
Težko je dobiti avditorij za igre. Za nedeljo se je to posrečilo. Naj druga naša društva prenesejo svoje prireditve na kak drug dan, da bo v avditoriju spet enkrat lepo.
V nedeljo 28. februarja ob 17. vsi v avditorij!
šal od 4 milijonov 440.000 tisoč ton na 4 milijone 141.395 ton. Blagovni promet po železnici je padel od 2 milijonov 815 ton na milijon 971.000 ton.
Posojil na nepremičnine je bilo lani za 16 in pol milijarde lir, predlanskim pa za šest in pol milijarde.
Konec leta 1959 je bilo v Trstu zaposlenih 89 tisoč 539 ljudi ali 154 manj ko leta 1958. Nezaposlenih je bilo 14.867 ali za 1641 manj ko predlanskim. (A.I.)
Bazovica
Dne 13. februarja je umrl v bolnici Srečko Ražem, naš bivši organist. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz vseh okoliških vasi, saj je bil pokojni povsod dobro znan kot kulturni delavev. Domači pevski zbor Lipa, ki je gojil od vsega začetka narodno in cerkveno petje, je imel v njem svojega dolgoletnega in neutrudljivega pevovodja vse do padca fašizma. Zaradi svoje odločne narodne za vesti je moral okusiti grenkobo konfina-cije.
Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako naše ljudstvo ceni in spoštuje svoje kulturne delavce. Naj bi jih tudi naprej: v življenju predvsem in v smrti.
Naše prizadevanje za dober tisk je tudi letos prineslo svoje sadove: pridobili smo osem novih naročnikov. Tako je sedaj
prijatelje na veliko kulturno prireditev v Bazovici. Naš Oder je po dolgotrajnem delu pripravil veseloigro MLADI GOSPOD ŠEF in jo bo uprizoril kot predpustno zabavo. Da bo prireditev še bolj vesela, je naš Oder povabil godbo iz Gropade, ki si je v preteklem letu pridobila na Krasu dobro ime.
Vsi k nam na smeh in srečolov.
Rojan
Zapustila nas je dolgoletna članica ženske Marijine družbe Guštin Karolina. Nad 50 let je preživela v Družbi, od njene ustanovitve dalje. Veliko je naredila za skupnost. Zadnja leta je bila žalostna, ker ji rahlo zdravje ni dopuščalo, da bi se udeleževala mesečnih shodov. Pred smrtjo je bila nekaj časa v bolnici. Z vedrim obrazom je pričakovala srečanje z Gospodom, saj mu je celo življenje služila. Prav na god Marijinega prikazovanja v Lurdu smo jo pospremili k zadnjemu počitku. Gospod naj ji bo bogat plačnik!
BAZOVIŠKI ODER
vabi na predpustno zabavo v
BAZOVICO v nedeljo 21. februarja ob 16.30 na sporedu veseloigra v treh dejanjih
MLADI GOSPOD ŠEF
med odmori igra GODBA NA PIHALA IZ GROPADE
in SREČOLOV!
število naročnikov v župniji naraslo na 172. Z velikim zadoščenjem slišimo od vse povsod, kako ga v družinah radi berejo.
Prihodnjo nedeljo vabimo prav vse naše
»Ali ni luštna? Tako sem jo potrebovala pri kuhanju in peki. Sedaj se lahko po njej ravnam.«
»In koliko stane?«
»O, nič. Kupila sem 36 zavitkov pralnega praška in sem dobila uro. S 60 zavitki bi dobila likalni!;. Ga hočeš? Saj 60 zavitkov porabiš v enem mesecu.«
»Nisem tako čista, izvzemši če bi hotela oprati zidove in podstrešje. Preveč truda. In... kaj, gre točno tista ura?«
»Gotovo. Ti si vedno isti neverni Tomaž, ki mi zagreniš vsako veselje. Zakaj bi ne šla točno?«
Čez teden dni sem zopet srečala Suzano. Brez pozdrava in uvoda me je napadla:
»Prav nočeš nekaj tistih zavitkov pralnega praška? Dam ti jih po znižani ceni. Veš, 36 jih je malo preveč in moj mož godrnja. Če pomisliš, da je najboljši pralni prašek...«
»Kaj pa ura, gre še vedno točno?« sem jo hudomušno prekinila.
»Da... toda moram jo naviti vsaki dve uri. Slišal jih bo potnik, ko se vrne. Vsi goljufi so...«
Ali bi ne bilo boljše, če bi se vse gospodinje združile in zahtevale namesto nepotrebnih nagrad znižanje cen in boljšo kakovost blaga?
Toda resnica je, da človek si ne želi drugega, kakor da ga osleparijo, in ob tej ugotovitvi je vsaka beseda zaman.
mati iz Como, kje je sin. Po dveh urah sta se našla v Milanu. Mati, odločna, j« sina dobro oštela: »Saj pravim, da nisi za nič, nikamor te ne smem pustiti samega« in mu je pripeljala dve okrog ušes. Sin je mimo sprejel ta javni ukor. Usedla sta se na vlak in mirno potovala dalje. — Sin ima 71 let, mati pa 92!
To, kar ljudje čestokrat v svojih molitvah prosijo Boga, je, da bi dva krat dva ne bilo štiri.	(ruski pregovori
OBVESTILA
★ Malo za šalo, malo zares -fa
Na milanski kolodvor sta se pripeljala 8.2. iz Furlanije mati in sin. Sin je šel kupit piškote, pa je potem po pomoti vstopil na drug vlak. Na prvi postaji (Galla-rate) je izstopil in telefoniral v Milan, kje je mati. Svetovali so mu, naj se vrne v Milan. Deset minut nato je telefonirala
OPOZORILO ROMARJEM. Opozarjamo vse goriške romarje, ki so se vpisali zn romanje v Miinchen, a doslej niso še prinesli svojih podatkov, da to store do konca meseca februarja. Po tem roku bomo vse take osebe črtali iz našega seznama. Vpisovanje se vrši samo na upravi Katoliškega glasa.
IZŠLA JE prva številka naše katoliško revije »Mladika« za mesec januar in L" bruar. Predstavlja se v novi opremi s p«" stro vsebino. Naročite jo ali kupite v slovenskih knjigarnah, v prodajalni postaji openskega tramvaja in v prodajalni časopisov nasproti pokritega trga v Trstu.
Zahtevajte po vseh prodajalnah časopisov tudi »Mladiko«!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Sporočamo, da je v nedeljo 14. februarja po dolgem in vdano prenašanem trpljenju odšel h Gospodu po plačilo naš dragi sobrat
Ivan Brezavšček
župnik v pokoju
K zadnjemu počitku smo ga pospremili v ponedeljek 15. februarja. Pokojnega sobrata toplo priporočamo v molitev.
Trst, dne 15. februarja 1960.	Duhovska	zveza	v	Trstu
ZAHVALA
Izčrpan od dela v Gospodovem vinogradu in po mučnem trpljenju v bolezni nas je zapustil predragi gospod
Ivan Brezavšček
župnik v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika obiskovali v bolezni in ki so nam stali ob strani v dneh žalosti. Posebno se zahvaljujemo prevzv. g. škofu za pomoč v bolezni in za udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se stolnemu kapitlju, vsem slovenskim in italijanskim duhovnikom ter prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Srčno se zahvaljujemo preč. g. dekanu in župniku pri Sv. Jakobu Mariju Cosulichu, ki je tako skrbno pripravil veličasten pogreb. Vsem Bog povrni!
Trst, dne 15. februarja 1960.	V	imenu	pokojnikovih	sorodnikov
FANI BAVDAŽ
ZAHVALA
Ob smrti naše pokojne sestre, tete, sorodnice
ŽENSKI KOTIČEK
Navdušenje naših gospodinj za nagrade
Atomska doba je prinesla novost tudi v svetovno trgovino. Ni je skoro stvari ki bi ne bila podvržena zapeljivi igri nagrad. Milo, zobne kreme, pralni praški, kocke za juho, mesni izdelki, vse je navezano na dobitke od avtomobilov in potovanj, do pralnih strojev, televizijskih aparatov, zlasti ur in vseh mogočih drobnarij, s katerimi človek sploh ne ve, kaj početi.
Pred kratkim sem nekemu otroku darovala zavitek čokolade. Mrzlično jo je odvil in mi zmagoslavno pokazal malo sliko v živih barvah.
»S to sem dosegel število 150 in bom dobil žogo.«
»Ne boš jedel čokolade?«
»O ne, je zanič. Daj jo psu.« Najlepše je bilo, da je še pes ni hotel.
Moderne gospodinje imajo v svoji omari v kuhinji poseben predal, kamor spravljajo vse take slike in naslove.
Bila sem pri Suzani. Vsa vesela mi je pokazala lično tirolsko hišico z uro v malem okencu.
Josipine Cerkvenik
se prisrčno zahvaljujemo g. dr. Martelancu, čč. duhovščini in vsem, ki so nam stali ob strani v njeni bolezni in na zadnji poti.
Trst, dne 15. februarja 1960.	Sestra,	nečak	in	sorodniki
Oglejte si naše cene l
IZREDNI POPUSTI
NA VSE ZIMSKE OSTANKE OB KONCU SEZONE
• VOLNENE ODEJE
BLAGO ZA OBLEKE
• MOŠKO IN ŽENSKO PERILO
NOGAVICE itd.
TRST, ULICA GINNASTICA 22
SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO,
DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST