ČČiikkaaggoo,,  eennoo  iizzmmeedd  nnaajjvveeččjjiihh  mmeesstt  ZZddrruužžeenniihh  ddrržžaavv,,  kkii  iimmaa  vveečč  kkoo  ppeett  mmiilliijjoonnoovv  pprreebbiivvaallcceevv  iinn  vv  kkaatteerreemm  žžiivvii  ttuuddii  ttrriiddeesseett  ttiissoočč  SSlloovveenncceevv..  ČČiikkaaggoo  bbii  ttoorreejj  llaahhkkoo  iimmeennoovvaallii  ttrreettjjee  nnaajjvveeččjjee  sslloovveennsskkoo  mmeessttoo..  KKaakkoo  vveelliikkaannsskkoo  jjee  mmeessttoo,,  mmoorreemmoo  sskklleeppaattii  ppoo  sslliikkii,,  kkii  pprreeddssttaavvlljjaa  pprroossttoorree  zzaa  žžiivviinnoo  pprreedd  kkllaavvnniiccoo..  PPrroossttoorrii  ččiikkaašškkee  mmeessttnnee  kkllaavvnniiccee  ssoo  ttrriikkrraatt  vveeččjjii  kkoo  mmeessttoo  MMaarriibboorr..  Ameriha in Indijanci. Svoj čas smo Slovenci radi govorili o Špani- ji kot »deveti deželi«, kjer se cedi mleko in med. Banes je Španija krvava dežela, kjer se preliva bratska kri. — Slovenci pa še mnogo- krat mislimo na neko drugo deželo, kjer je vsakemu dobro biti. To je Amerika. Te celine ne poseda sa- mo ena država, am- pak jih je tam več kakor v Evropi, pa tu- di različnih narodov je več. Najmočnejša država je na severu, ki pa je enotna držav- na tvorba le na zunaj, v resnici je pa v njej združenih več samo- stojnih držav: Združe- ne države severne Amerike. Glavno mesto je Njujork, v katerem je poseben del, Vešington imenovan, določen samo za vladne palače in urade. Sredi Vešingtona je kaptol, to je palača, kjer zasedajo ljudski zastoppiki. — Ko so leta 1492., torej ravno pred 444 leti odkrili Ameriko, so našli tam že visoko razvito kulturo. Vendar so takrat osvajalci krajev vse uničili in tudi pomorili večino takratnih prebivalcev. Ustanovili so nova mesta in naselbine, iz katerih so nastala velikanska velemesta. — Prvotni prebivalci Amerike so bili razni rodovi Maya naroda. Značilna je bila pri njih rdeča koža. Ko je Krištof Kolumb pred 444 leti šel na pot, je hotel odkriti pot v Indijo. Po dolgem tavanju po širokem morju je zagledal še neznano zemljo. Bil je prepričan, da je tista zemlja Indija. Zato so ljudem dali naziv Indijanci. Kakor smo že omenili, je bilo pri in po odkritiu Amerike mnoeo Znameniti kameni oIndi]ancev pobitih, ostali pa so bili pregnani v zapadne, manj rodovitne in zelo nezdrave kraje, kjer so tekom stoletij skoraj popolnoma izumrli. Na površini sedanjih Združenih držav je baje bilo 30 milijonov Indijancev, danes jih je le še nekaj nad sto lisoč. Indijanci se zavedajo, da je njihov boj za obstanek brezuspešen. Še pred 70 do 80 leti, ...... . „ ,. ... ko je hodil po njihovih krajih nemški potova- Indijansk, poglavar Beh orel iz plemena lec Karl M ih je bilo mnogo Karl M Si)uks z orlovsko per,anico na glavi. nam indijansko borbo za obstanek krasno opisuje v knjigah, ki jih je izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Najbolj znani . iai^miMt^^tm- s*a ^3'" '"dijanski plemeni ^^B^"" ^HHKHBS^T^i^iMiif^BM ^^ ind^nc;1 so bui PPBr ^ '¦¦^PBr*T W^C"' zelo nadarjeni in bojeviti, poleg tega so se bavili še s poljedelstvom in živino- rejo; apaško pleme pa se je bavilo z lovom in ro- pom. Šele v zadnjih časih se je posrečilo obe ple- meni naseliti v posebnih zaščitenih prostorih v na- rodnem parku v Združe- nih državah. Apačev je danes le še kakih šest do sedem tisoč, Sijuks Indi- jancev pa kakih 15.000. Čez desetletja bo izumrl še ta ostanek Indijancev Vas indijanskega rodu Apači v Združenih ameriških državah. po zaslugi — civilizacije. HiMn Kaptol z veliko kupolo v Washingtonu. Znameniti kameni obok v državi Utah (Sev. Amerika). Država ...... . „ ,. ... Indijansk, poglavar Beh orel iz plemena Si)uks z orlovsko per,anico na glavi. . iai^miMt^^tm- ^^B^"" ^HHKHBS^T^i^iMiif^BMPPBr ^ '¦¦^PBr*T W^C"' Vas indijanskega rodu Apači v Združenih ameriških državah. Veliki kanjon ob veletoku Colorado. Utah je bila nekdaj last Utah-Indijancev.