Na letošnjem tradicionalnem prvomajskem srečanju delavcev in občanov Kranja na Joštu > okrog 15.000 udeležencev radostno pozdravilo najdražjega gosta predsednika Tita (levo), v torek pa so predsednika Tita s spremstvom pozdravili številni pionirji, krajani in izletniki v partizanskih Dražgošah (slika desno). Leto XXX. - Številka 35 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 6. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Tradicionalne prvomajske proslave in srečanja delavcev in občanov Kranja na Joštu se je v nedeljo udeležil tudi predsednik Tito z ženo Jovan-ko in drugimi visokimi gosti — V torek, 3. maja, pa je bil predsednik Tito na izletu v partizanskih Dražgošah Jost — Praznična prvomajska nedelja se je začela z lepim sončnim jutrom. Tako kot drugje so tudi v gorenjskih središčih godbe na pihala z budnicami naznanile praznični delavski dan. Takšno praznično razpoloženje je bilo tudi na Brdu pri Kranju, kjer so se zbrali vodilni predstavniki Slovenije in kranjske občine in kjer je potem predsedniku Titu in ženi Jo-vanki izrekel čestitko v imenu vseh predsednik zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. Čestitala mu je tudi delegacija predstavnikov tovarne Titan iz Kamnika z upanjem, da bo predsednik Tito kdaj prihodnjič obiskal tudi ta delovni kolektiv. Med tem pa je bilo na Joštu nad Kranjem že vse pripravljeno na slovesno praznovanje. Občinski sindi- Popit z ženo, Franc Leskošek in Ivan Maček ter predstavniki kranjske občine. Okrog 15.(KH) udeležencev prvomajskega srečanja na Joštu je toplo pozdravilo dragega gosta. V imenu prireditelja proslave pa ga je pozdravil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen. Potem ko je napravil nekaj čudovitih posnetkov, se je predsed- Po končanem programu na Joštu je stopil na govorniški oder tudi predsednik Tito: »Vsem vam čestitam ob našem velikem prazniku. Ta praznik je naš delavski razred nekoč slavil pod policijskim nadzorstvom. Takrat proslavljanje ni smelo biti tako glasno. A vseeno smo tudi takrat vztrajno proslavljali in vedeli smo, da bomo zmagali.. .« isko prazno kalni svet Kranj je letos že tretjič zapored na Joštu, kjer so se že pred vojno 1. maja zbirali delavci, pripravil tradicionalno srečanje delavcev in občanov Kranja. Ob deseti uri dopoldne se je predsednik Tito z ženo Jovanko odpeljal z Brda skozi Kranj preko Stražišča na Jošt. Spremljali so ga Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc, France nik Tito pozdravil s kranjskimi predvojnimi komunisti in revolucionarji. Svečanost pa se je začela z Internacionalo, ki sta jo zapela moški pevski zbor DPD Svoboda iz Stražišča in Akademski pevski zbor ob spremljavi godbe na pihala. O pomenu delavskega praznika, ki letos sovpada s praznovanjem 85-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ in V.praZgošah sta v torek predsednika Tita z ženo v imenu pionirjev pozdra °da Anči Prevc in Andrej Marenk. Srečanje begunjskih zapornikov! .Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko prireja jutri, 7. maja, v Be-jjVnjah srečanje nekdanjih zapornic in zapornikov pod geslom »Še pom- te tovariši«. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri. Organizator poziva za-P°rnice in zapornike k udeležbi, saj bo srečanje priložnost za obujanje Pominov na leta naše revolucije, obenem pa vzpodbuda, da bi se n P°rr»iki lotili pisanja svojih spominov, ki bodo dopolnili revolucio- arr»o zgodovino Gorenjske. 40-letnico ustanovnega kongresa KPS, je govoril predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen. Z zagotovilom, da bodo delavci Kranja še naprej odločni borci za graditev demokratičnih samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi pa je v imenu vseh tovarišu Titu izrazil iskrene čestitke z željo, da bi ostal še dolgo med nami in nas še dolgo tako uspešno vodil. Predsedniku Titu in ženi Jovanki sta nato čestitala Ivanka Justin, delavka iz Tekstilindusa, in Tone Mohorič, delavec iz podjetja Gradbinec v Kranju. V pozdrav Titovim 85 letom pa je poletelo 85 golobov in še 40 golobov za 40 Titovih let na čelu KPJ. Predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen pa je nato šestim sindikalnim organizacijam in 2'2 zaslužnim delavcem iz občine izročil letošnja sindikalna priznanja. Predsednik Tito se je z vsemi slikal. Sledil je še kulturni program, ki ga je pripravil in zrežiral Jože Kovačič in v katerem sta z recitacijami sodelovala Marko Kovačič in Bernarda Oman. Za konec pa sta zapela še moški pevski zbor DPI) Svoboda iz Stražišča in Akademski pevski zbor iz K ranja. Po programu se je predsednik Tito odzval prošnji in stopil na govorniški oder. Med drugim je dejal: »Vsem vam čestitam ob našem velikem prazniku. Ta praznik je naš delavski razred nekoč slavil pod policijskim nadzorstvom. Takrat proslavljanje ni smelo biti tako glasno. A vseeno smo tudi takrat vztrajno proslavljali in vedeli smo, da bomo zmagali.« Na kratko je potem orisal naš razvoj in poudaril, da se mora mladina zavedati, da so naši narodi strahotno trpeli, preden smo dosegli vse to, kar imamo zdaj. Nazadnje pa je vsem zaželel vesel 1. maj in nadaljnjih velikih uspehov pri ustvarjalnem delu. Burno pozdravljan se je potem predsednik Tito podal prav na vrh Jošta, kjer je bila pred domačo gostilnico pod košato lipo pripravljena miza. Tu je natakarica Danica postregla gostom z golažem in polento, nakar je ob veselih zvokih harmonike in ansambla stekel pogovor o nekdanjih in današnjih praznovanjih, o zgodovini Jošta, njegovi partizanski okolici. . . Prijetno presenečenje pa so razpoloženemu predsedniku Titu pripravili tudi kranjski planinci. Predsed- nik planinskega društva Kranj Franci Ekar je tovarišu Titu in ženi Jovanki izročil prvo plaketo, s katero sta tako draga gosta postala tudi prva častna člana kranjskega planinskega društva. Izročili so jima knjižico planinske transverzale, načelnik kranjske gorske reševalne službe Emil Herlec pa je Titu izročil v spomin cepin, ki so ga planinci in reševalci že večkrat uporabili v akcijah. Nadaljevanje na 3. strani Prijetno presenečenje so na Joštu pripravili predsedniku Titu kranjski planinci. Izročili so mu plaketo Planinskega društva Kranj, označeno s številko 1. Hkrati so Titu in Jovanki izročili knjižico častnih članov za letos in transverzalni dnevnik ter vodnik Kranjski vrhovi s častno značko. Predsednik Tito si jo je tudi takoj pripel, (iorski reševalci Planinskega društva Kranj pa so dragemu gostu podarili cepin, ki so ga že večkrat uporabili v akcijah. II. MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA od 6. do 13. maja | Naročnik: Jugoslavija proti monopolu na jedrsko tehnologijo Begunje — Ob odkritju spominske plošče na osnovni šoli Begunje, ki se bo poslej imenovala osnovna šola 4. maj — dan osvoboditve Begunj, so pripravili bogat kulturni program. 4. maj — dan osvoboditve Begunj Svečanost ob osnovni šoli v Begunjah, ki se bo poslej imenovala osnovna šola 4. maj — Spominska plošča BEOGRAD — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je bila redna tiskovna konferenca, na kateri je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič odgovarjal na vprašanja novinarjev in pojasnjeval stališča Jugoslavije do najpomembnejših svetovnih dogajanj. Mirko Kalezić je povedal, da bo prispel v ponedeljek, 9. maja, na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik kooperativne republike Gvajane Arthur Chung. Gvajanski predsednik bo ostal pri nas kot gost predsednika Tita do 13. maja. Srečanje bo prispevalo k boljšim odnosom med državama in uspešnejšemu dvostranskemu sodelovanju, obenem pa bodo to koristni pogovori med predstavniki dveh prijateljskih in neuvrščenih držav. Mirko Kalezić je pojasnjeval cilje obiska namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova v Egiptu, Sudanu in Etiopiji, kjer je voditeljem držav izročil osebne poslanice predsednika Tita. Jugoslavija prav tako ugodno ocenjuje nedavni obisk angolskega predsednika Agostinha Neta pri nas. Med obiskom so bili analizirani rezultati dosedanjega sodelovanja med državama, obenem pa so predstavniki obeh držav opozorili na možnosti novih stikov in nadaljevanja pogovorov po posameznih področjih. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezić je poudaril, da se bodo neuvrščene države še naprej prizadevale za enotnost gibanja in ne bodo dovoljevale poskusov razbijanja. Takšno stališče se je pokazalo na zadnjem zasedanju koordinacijskega biroja v New Delhiju, enaka stališča pa sta povedala tudi predsednik Tito v Colombu in Lazar Mojsov v New Delhiju. Še posebno pomembna je vloga neuvrščenih držav pri oblikovanju pravičnejših gospodarskih odnosov v svetu. Jugoslavija zagovarja neoviran dostop do jedrske tehnologije, je poudaril Mirko Kalezić, ko je komentiral izjavo zahodnonemškega zunanjega ministra Gensherja med obiskom v New Delhiju. Le-ta je dejal, da bi morale imeti države v razvoju svoboden dostop do jedrske tehnologije razvitih držav, saj bi si s tem pomagale pri svojem razvoju. Pri tem ne bi smelo biti diskriminacije. Mirko Kalezić je poudaril, da je to nujno, saj bi dežele v razvoju jedrsko tehnologijo uporabljale v miroljubne namene in s tem odpravile diskriminacijo in monopol nekaterih viso-korazvitih držav! MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je zadovoljen vrnil s tridnevnega uradnega obiska v glavnem indijskem mestu New Delhiju, kjer se je sporazumel 0 sodelovanju z novo indijsko vlado in spoznal, da je indijska vlada za sodelovanje s SZ zainteresirana. Skupno sporočilo o obisku tudi poudarja, da je neuvrščeno gibanje pomemben dejavnik sodobnega mednarodnega življenja. Čeprav sta državi pred šestimi leti podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju in je bil Brežnjev leta 1973 v Indiji, Indira Gandhi pa lani v Moskvi, so se v Moskvi bali za usodo naklonjenosti Indije. V času vladavine Indire Gandhi se je namreč Sovjetska zveza najmočneje uveljavila na indijski podcelini. Ze samo podatek, da so časniki, radio in televizija v Sovjetski zvezi posvečali obisku izjemno pozornost, priča o pomembnosti Gromikovega obiska. RAVALPINDI — V Pakistanu je že nekaj dni mirno. Čeprav ni uradnih poročil, pa iz Pakistana vseeno prihajajo vesti, da so se za »zaprtimi« vrati začela pogajanja med vlado predsednika Buta in opozicijo. Podrobnosti s pogovorov še niso znane. Opozicija menda vztraja, naj premier Buto odstopi in naj ji vlada preskrbi strokovnjake za ustavno pravo. Opozicija je vlado obtožila neveljavnih volitev, vlada pa je voditelje opozicije zaprla in se znesla nad pripadniki opozicije. V Ravalpindiju so obtožili vlado Združenih držav Amerike, da je denarno podpirala opozicijo in ji pomagala pri poskusih zrušitve pakistanskega režima. KAIRO, TKI POLI - Odnosi med Kgiptom in Libijo se zaostrujejo. Kgipt je med drugim sklenil, da se ne bo udeležil konference zunanjih ministrov islamskih držav, ki bo v glavnem libijskem mestu Tripoliju Hi. maja. Egiptovski predsednik Anvar el Sadat vali krivdo tudi na Sovjetsko zvezo, ki je v spomenici, poslani nekaterim arabskim državam, zapisala, da želi Egipt liapasti Libijo. Odnosi med Egiptom in Libijo res že nekaj let niso dobri, vendar tako skrhani kot sedaj že dolgo niso bili. Obe državi se medsebojno obtožujeta vohunstva. Libija je izgnala Številne egiptovske delavce pod obtožbo, da jih je Sadat naščuval k vohunjenju. Prav tako je Gadafi povedal, da Libija nima varuhov in da jih tudi nikdar ni imela. Oba predsednika, tako Sadat kot Gadafi, pa sta opozorila na nujnost enotnosti Arabcev in sodelovanja med Egiptom in Libijo. WASHINGTON, PARIZ — Dve leti po zmagi vietnamske revolucije so se začeli v Parizu pogovori med delegacijama Vietnama in Združenih držav Amerike. Pogajanja naj bi pripeljala do normalizacije diplomatskih in trgovinskih odnosov med državama. Začela so se v prijateljskem vzdušju, čeprav ima vsaka stran svoje cilje: ZDA želijo zvedeti za usodo svojih ujetih vojakov, Vietnam pa želi ameriško pomoč pri celitvi vojnih ran. V Washingtonu so se začela tudi tajna pogajanja med ZDA in Kitajsko. Glavna tema je ureditev finančnih obveznosti. Kitajska dolguje ZDA okrog 200 milijonov dolarjev, ZDA pa Kitajski okrog 80 milijonov dolarjev. Pogajanja nimajo le denarnega, temveč tudi velik politični pomen. Ameriški zunanji minister Vance namerava še letos obiskati Peking. DUBLIN — Vladi Jugoslavije in Republike Irske sta sklenili vzpostaviti diplomatske odnose in izmenjati predstavnike na ravni veleposlanikov. To bo po sodbi obeh strani prispevek k uresničevanju ustanovne listine Organizacije Združenih narodov in sklepnega dokumenta konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz Helsinkov. Jugoslavija se s tem uvršča med države, ki imajo najbogatejše diplomatske stike na svetu, kar je v skladu s politiko neuvrščenosti, mirnega sožitja in prijateljskega sodelovanja. © ^—*r Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Ljubljanskih mlekarnah TOZD Mesoizdelki Skofja Loka, Mestni trg 20 razpisuje prosti delovni mesti: 1. knjigovodje obračuna prodajaln Pogoji: 1. ekonomska srednja šola 2. 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas. Možnost takojšnjega nastopa. Poskusna doba traja 2 meseca. 2. saldakontista dobaviteljev Pogoji: 1. ekonomska srednja šola 2. po možnosti tečaj za strojno knjiženje Delo je za nedoločen čas. Možnost takojšnjega nastopa. Poskusno delo traja 2 meseca. Ponudbe pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Ljubljanske mlekarne TOZD Mesoizdelki Skofja Loka, Mestni trg 20. 32 let slovenske vlade V spomin na 5. maj 1945, ko je bita v Ajdovščini ustanov Ijena prva slovenska vlada, praznujejo prebivalci občine Ajdovščina na ta dan svoj občinski praznik. Z včerajšnjo slavnostno sejo vseh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so se jo udeležile tudi delegacije pobratenih in sosednjih občin, so poleg svojega praznika počastili tudi jubileje partije in Tita ter 30-letnico dejanske priključitve Primorske k Jugoslaviji. Odlikovanje za Gligorova Predsednik republike Josip Broz-Tito je brzojavno voščil predsedniku skupščine SFRJ Kiru Gligorovu ob 60. rojstnem dnevu. Hkrati ga je ob visokem življenjskem jubileju odlikoval z redom jugoslovanske zastave z letno na njegovo dolgoletno revolucionarno delo. Novih šest hiš V vasi Viskorša v občini Tajpana v Italiji je član izvršnega sveta SR Slovenije Miloš Sulin v imenu slovenskih delovnih ljudi predal šestim družinam, ki jih je prizadejal lanskoletni katastrofalni potres, ključe novih hiš, ki jih je postavilo SGP Gorica. V Vi-skorši, ki leži na nadmorski višini 618 metrov in je okoli pet kilometrov v zračni črti oddaljena od Breginja, so to prve hiše, ki so jih postavili po lanskem majskem potresu. Slovesnosti ob predaji ključev se je razen številnih domačinov udeležilo tudi več uglednih predstavnikov italijanskih oblasti. Premalo pravic za kmečke proizvajalke V Sloveniji na približno 43 odstotkih kmetij delata doma gospodar in gitspodinja, v 57 odstotkih pa je en član — po večini je to moški — zaposlen drugje. Žena ostaja doma in ne vodi samo gospodinjstva, temveč je vse bolj odgovorna za gospodarstvo in tako postaja odgovorna proizvajalka. Iz tega bi bilo pričakovati, da so žene soudeležene pri preobrazbi vasi in uveljavljanju nove politike kmetijstva. Vendar ni tako. Člani kmetijskih zadrug so najpogosteje moški, prav tako so v pretežni večini nosilci kooperacije. V skupnem številu kooperantov je samo 17 odstotkov žensk — torej kmetijskih proizvajalk s tudi formalnimi pravicami. Kredit za letovanje Delavci iz Karlovca lahko gredo letos organizirano letovat vil primorskih krajev na Jadranu. Poseben odbor, ki ureja letovanja, se je dogovori/ z delovnimi organizacijami, da bodo kreditirale dopuste, in sicer do 50 odstotkov vred nosti vseh družinskih pensio-nov. Kreditirale bodo dopust, ki bo trajal največ 10 dni. Obletnica smrti Goce Delčeva V vseh mestih in večjih krajih Makedonije so v sredo slovesno praznovali 74-letnico smrti Goce Delčeva — velikana makedonskega revolucionarnega gibanja za osvoboditev Makedonije izpod več-stoletnega suženjstva pod Turki. Na grobu Goce Delčeva v cerkvi Sv. rešitve, je bila »zgodovinska ura«, na kateri so govorili o velikem revolucionarju, pod spomenike v vseh makedonskih mestih pa so položili šopke cvetja. V Del-čevu — mestu, ki nosi ime po > „Goce DelČevu — pa se je v sredo začela tradicionalna kulturna prireditev »Gocevi dnevi 1977«. <_J Begunje — V nedeljo, 1. maja, je bila ob osnovni Soli v Begunjah slovesnost, na kateri so svečano proslavili praznik dela, jubilej partije in Tita, krajevni praznik Begunj in obletnico osvoboditve Begunj. Slovesnosti so se udeležili .številni prebivalci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja in občine, člani gasilskega društva, graničarji, člani civilne zaščite in drugi. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji osnovne organizacije ZSMS Begunje, pevski zbor bolnišnice Begunje, mladi recitatorji šole in godba na pihala iz Gorij. Prebivalci krajevne skupnosti Begunje praznujejo svoj krajevni praznik 4. maja, v spomin na osvoboditev Begunj. Begunje so osvobodili borci Kokrškega odreda, ob tem pa še 632 zapornikov iz begunjskih zaporov. Na prvomajski svečanosti so se spominjali tega pomembnega dogodka revolucionarne poti partije in Tita ter orisali napredek Begunj v povojnih letih. Na svečanosti je krajevna konferenca SZDL Begunje podelila vsakoletna priznanja za dolgoletno uspešno delo aktivistom in družbenopolitičnim delavcem, Prejeli so jih: Angelca Kemperle, Jože Sire, Jože Medja, Franc Gogala, Pavel Vuga, Rafka Tome, Anton Berdajs, Alojz Mencinger, Stanko Krzen in Rado Bulovec. Delegacije so s svečanosti odnesle vence na grobove in spominska obeležja v krajevni skupnosti, tovarišu Titu so poslali pozdravno pismo, nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Pre-zelj-Stane pa je po govoru o bojih odreda in o osvoboditvi Begunj odkril spominsko ploščo na osnovni šoli. Osnovna šola se bo poslej imenovala Osnovna šola 4. maj. Udeleženci proslave so si po svečanosti ogledali tudi razstavo o bojih in pohodih borcev Kokrškega odreda. Razstavo so pripravili v prostorih osnovne šole. D. S. -. Delovni čas upravnih organov Kranj — Ko je ocenjeval nov delovni čas upravni organov občine, je izvršni svet odločil, da le-ta ostane v veljavi še naprej; in sicer bodo stranke na občini lahko urejevale svoje zadeve v ponedeljkih do 15. ure, v sredah do 17. ure in v petkih do 15. ure. To odločitev je izvršni svet sprejel predvsem zaradi vseh tistih zaposlenih občanov, ki delajo do 14. ure in bi lahko svoje zadeve uredili v omenjenih dneh v prostem popoldanskem času. I. S. V-_) KRANJ — Osnovne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin Čirče-Hrastje, Huje in Planina, štabi civilne zaščite ter odbori za ljudsko obrambo s tega področja bodo v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo občine Kranj, občinskim štabom za CZ, občinskim odborom ZRVS, občinskim štabom za TO, kranjsko garnizijo, gorsko reševalno službo in drugimi dejavniki pripravile v nedeljo, 8. maja, v Prebačevem ob Savi zanimivo vajo. Obiskovalci si bodo v dopoldanskih urah lahko ogleda* li partizanski tabor, seznanili se bodo z različnimi načini pridobi* vanja vode, uporabnosti raznih rastlin za prehrano, gašenjem požarov, reševanjem utopljenca ter reševanjem v skalah. Svoj način dela pa bo prikazala tudi posebna epidemiološka ekipa« Prikazan bo še napad iz zrak* ter načini zavarovanja pred njiij* in reševanje po njem. ZačeteK vaje je napovedan za 8. uro. "Jg TRŽIČ Ker je bil Janez Ivnik izvoljen za predsednika izvršnega sveta tržiške občinske skupščine, so ga delegatski zbori razrešili dolžnosti člana paritetne komisije skupščine občine Tržič. Na njegovo mesto so imenovali Jožeta G rosa, rojenega leta 1928, zaposlenega v tovarni obutve Peko, ki je nepoklicni član izvršnega sveta tržiške občinske skupščine. Zbori tržiške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju izvolili podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Ivana Gregorca v odbor za uporabo sredstev samoprispevka. Ivan Gre-gorc stanuje v Zgornjem Veternem in je zaposlen v tovarni obutve Peko. Tržiški delegati so na zasedanju skupščine, ki je bilo 25. aprila, izvolili Janeza Palovšnika iz Kranja za namestnika občinskega javnega tožilca in soglašali s predlogom za povečanje števila sodniških mest na kranjskem občinskem sodišču. Le-to bo imelo sedaj sistemiziranih devet sodniških mest. Tržiška občinska skupščina je izvolila nov izvršni svet, ki ga vodi Janez Ivnik. Da bi bilo delo izvršnega sveta lažje, je občinska konferenca SZDL predlagala izvolitev dveh podpredsednikov izvršnega sveta. Delegati skupščine so na zadnjem zasedanju za podpredsednika izbrali Bruna Godnova, načelnika oddelka za plan in finance, in Viktorja Kralja, ki je zaposlen v Triu. Bruno Godnov bo odgovoren za gospodarstvo in družbeno planiranje, Viktor Kralj pa za skupno porabo. -jk Praktičen preskus znanja Predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš je na osrednji prvomajski proslavi radovljiške občine na Šobcu izročil državna odlikovanja sedmim zaslužnim občanom. Na prireditvi pa so prejeli sindikalna priznanja in znake tudi številni prizadevni sindikalni delavci. Priznanja je podelil predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica Marjan Vrabec (na sliki). — Foto: B. Blenkuš Prvomajsko praznovanje s Titom znanj. losti na Joštu so se udeležili tudi dobitniki letošnjih sindikalnih pri- L iSflS kr?nJ8.kih delavcev sta predsednika Tita in ženo na Joštu pozdravita ivanna Justin iz Tekstilindusa in Tone Mohorič iz podjetja G radiu inec. U^cionlrj^ bil° tUdi srečanje s kr™jskimi predvojnimi komunisti in revo- Šestim sindik občine je izr ?*il*m orRO.nizacijam i zveze sindik"* {košnja sindikalna t šnj^. . a'°u Kranj Viktor Eržen in 22 zaslužnim delavcem iz kranjske priznanja predsednik občinskega sveta Nadaljevanje s 1. strani Po približno dveh urah prisrčnega skupnega praznovanja 1. maja se je potem predsednik Tito s sodelavci odpeljal z Jošta nazaj na Brdo pri Kranju. Se preje se je na vrhu seveda slikal ter vsem zaželel, da bi se še naprej dobro imeli. Dražgoše — Lep sončen dan se je obetal tudi v torek, 3. maja. Tega dne ob desetih dopoldne se je predsednik Tito s spremstvom odpeljal na izlet v partizanske Dražgoše. Želel se je spoznati s prizorišči te legendarne bitke v zimi 1941/42 in si ogledati mogočni spomenik v spomin nanjo. Predsednika Tita z ženo Jovanko in spremstvom, v katerem so bili Edvard Kradelj z ženo'Pepco, Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc in France Popit z ženo, so pozdravili predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemc. predsednik občinske konference SZDL Tone Šubic in drugi predstavniki občine. V imenu pionirjev osnovne šole Dražgoše pa sta tovariša Tita in ženo Jovanko pozdravila Anči Prevc in Andrej Marenk, oba učenca iz Dražgoš. Srečanju pa so prisostvovali tudi preživeli borci dražgoške bitke, med njimi Milan Zakelj, ki je predsedniku Titu opisal takratna dogajanja. Predno seje orfpeZ/T je postreglo z golJ<*l z Jošta se je predsednik Tito še slikal z osebjem, ki mu *et* in polento. Tudi predsednik sam je nekajkrat slikal spomenik in okolico v Dražgošah. K Titu in gostom sta pristopila avtorja umetniških stvaritev kipar Stojan Batič in slikar Ive Šubic. Razkazala sta jim stvaritve in jih hkrati seznanjala z dogajanjem pred 35 leti. Predsednik Tito se je zanimal za vse podrobnosti takratne bitke, ki je postala legenda za ta kraj. Potem ko je nekajkrat tudi sam fotografiral spomenik in okolico, se je Tito z ženo Jovanko in drugimi gosti po ogledu spomenika podal v domačo gostilno Pri Urbanu. Tu ga je s pesmijo pozdravil oktet škofjeloške Jelovice. Pevci so se prerinili tudi v sobo, kjer so gostje posedeli in kramljali. In potem so družno peli proletarsko o Konjuh planini, veseljaško zagorsko o vincu in slovensko ljudsko, ki se je Tito nekoč naučil od matere Pleničke je prala. Bližal se je čas odhoda in pred domačijo so mu izročili še darila. To je bila zbirka knjig o tisočletnici Škofje Loke, spominski album Dražgoš, žene iz Železnikov so Jovanki izročile čipke, kolektiv tovarne Šešir pa je Titu podaril dva lovska klobuka; če bo enega premočil, da bo imel drugega pri roki. Sledilo je še obvezno fotografiranje s pevci in domačimi in skupna pesem za slovo Sinoči sem na vasi bil, ki jo je predsednik Tito sam intonirah Med prisrčnimi pozdravi mnogih, ki so se med tem spet zbrali pred domačo gostilno v Dražgošah, se je Tito s spremstvom malo pred 13. uro odpeljal. Tako kot ob prvomajskem pozdravu na Joštu so ga tudi tokrat ob poti pozdravljali številni učenci in krajani. A.Zalar Slike: F. Perdan Slikar Ive Šubic je gostom v Dražgošah podrobno razložil detajle v mozaiku. Predsednik skupščine Skofja Loka Tone Polajnar je predsedniku Titu izročil zbirko knjig o tisočletnici Škofje Loke. >0 Kolektiv Šeširja pa je Titu podaril dva lovska klobuka. Goste v Dražgošah je s pesmijo prijetno »zagrel« tudi oktet škofjeloške Jelovice. Avtorja umetniških stvaritev slikar Ive Šubic in kipar Stojan Batič ter preživeli borec Milan Zakelj so goste seznanili z legendarno bitko v Dražgošah. Prvomajska listina za Merkur Prvomajska listina je posebno družbeno priznanje za izredno aktivnost sindikalne organizacije, konference, odbora ali občinskega sindikalnega sveta pri razvoju samoupravljanja in skrbi za delavce na vseh področjih njihovega dela in življenja in so jo letos prvič podelili. Na slavnostni seji zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila 28. aprila v Beogradu, je ta visoka priznanja podelil predsednik Mika Spiljak; med drugimi tudi konferenci osnovnih organizacij Vele-železnine Merkur iz Kranja. V Sloveniji so prvomajsko listino prejeli še: osnovna organizacija sindikata tovarne Labod Novo mesto — TOZD Ločna, občinski svet Zveze sindikatov Maribor in odbor sindikata kovinarjev Nova Gorica. »Merkur je delovna in trgovska Organizacija z dolgo tradicijo,« je za-|čel naš pogovor predsednik konference 00S Marjan Jenko, »saj smo lani praznovali 80. obletnico ustanovitve. Delavci so prevzeli podjetje v upravljanje v začetku leta 1951. Že takrat je osnovna organizacija sindikata aktivno sodelovala pri kadro- vanju v organe upravljanja in tudi na vseh drugih področjih samoupravljanja. Z rastjo podjetja pa so rasle tudi naloge osnovne organizacije in, ko smo se pred nekaj leti na novo organizirali in ustanovili tri TOZD in delovno skupnost skupnih služb, smo na novo organizirali tudi sindikalno organizacijo. Ustanovili VjOicjUL KRANJ Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kokra, Kranj n. sol. o. razglaša za potrebe SDS SKUPNIH SLUŽB prosto delovno mesto obdelovalca dokumentov za določen čas Pogoj: srednja ekonomska šola in končan pripravniški staž in ponovno razglaša za potrebe TOZD ZUNANJA TRGOVINA, n. sub. o. prosto delovno mesto poslovne tajnice za nedoločen čas Pogoj: srednja administrativna ali ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ulica 1, p. p. 85,15 dni po objavi. Jutri bo srečanje begunjskih zapornic in zapornikov Še pomnite strahote begunjske mučilnice ... Slavnostni govornik na srečanju begunjskih zapornic in zapornikov, ki bo jutri, 7. maja, v Begunjah, bo član predsedstva C K ZKJ Vinko Hafner, katerega mati, sestra in brat so prav tako trpeli v Begunjah in istega dne umrli v Mauthausnu nilo zgodovine NOB na Gorenjskem. Slavnostni govornik na begunjski proslavi bo član predsedstva ZKJ in sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner. Usoda njegove družine je povezana z Begunjami. Hafnerjeva hiša je bila že leta 1941 zbirališče organizatorjev OF in vstaje na kranjskem področju, za ranjence pa je bila domačija v Stra-žišču varno zatočišče. 10. februarja leta 1942 so gestapovci zaprli mamo Marijo, rojeno 19. januarja leta 1895 v Naklem, hčerko Mici, rojeno leta 1914 v Stražišču in sina Franca, rojenega leta 1922. Sin Vinko, jutrišnji govornik, in hčerka Ana pa sta pred aretacijo pobegnila v partizane. Hafnerjeva mama, hčerka Mici in sin Fram so najprej prestajalimučenje v škofjeloških zaporih, nato pa v Begunjah. Odtod so jih odvlekli v Mauthausen. 19. aprila leta 1942 so bili v tem taborišču smrti skupaj s 50 talci ustreljeni. Za njihov grob nihče ne ve . . . »Poznala sem predvojno in medvojno življenje Hafnerjeve družine,« pripoveduje begunjska zapornica Danila Gril. »Zato me je v Begunjah pretresla vest, da so v zaporih tudi Hafnerjeva mama, hčerka Mici in sin Franc. Ko sva se z mamo srečevali, je ni skrbelo zase. Njene misli so bile pri Mici in Francu, pri Vinku in Ani. Bala se je, da tudi njiju ne bi ujeli. Nepozabno je bilo njeno slovo ob odhodu iz Begunj, čeprav je vedela, da odhaja na morišče. Brez besed je odšla skupaj s sinom in hčerko. Umrli so na isti dan leta 1942!« J.Košnjek Marija Hafner, ki je skupaj s hčerko in sinom trpela v Begu njah. Njihovo življenje je ugasni lo na isti dan v Mauthausnu. Begunje — »Se pomnite, tovariši« bo geslo jutrišnjega srečanja zapornic in zapornikov v begunjskih zaporih, ki se bo začelo ob desetih dopoldne in na katerega vabi pokrovitelj in organizator medobčinski svet SZDL za Gorenjsko vse preživele zapornice in zapornike! Jutrišnje srečanje ne bo le proslava in grenak spomin na preživete dni v begunjski mučilnici, temveč bo tudi priložnost za obujanje in zbiranje spominov nekdanjih zapornikov. Na tem področju je še marsikaj neznanega in nezbranega. Spomini zapornikov bodo pomembno dopol- smo 7 OOS, v njih pa 35 sindikalnih skupin. V teh sindikalnih skupinah se tudi odloča in se hkrati seznanja delavce z vsemi odločitvami v delovni organizaciji. »V zadnjih nekaj letih se je gospodarski uspeh Veleželeznine Merkur, ki sedaj zaposluje že več kot 850 delavcev, močno povečal. Se je to poznalo tudi pri urejanju življenjskih in delovnih pogojev?« »V letih od 1974 do lani se je dohodek povečal za 30 odstotkov, in sicer od 120 na 150 milijonov dinarjev. Tak dohodek pa poleg možnosti za razširjeno reprodukcijo, zagotavlja tudi socialno varnost delavcev. Izpolnjujemo vse zahteve sindikalne liste. V zadnjih letih zelo uspešno rešujemo stanovanjske probleme. V štirih letih smo kupili 45 stanovanj, poleg tega pa lahko delavci dobimo kredite za novogradnje in obnove. Za ta namen damo vsako leto okoli 2 milijona dinarjev. Poskrbljeno je tudi za letovanje. Kupili smo 18 počitniških prikolic, poleg tega pa smo že namenili za nakup oziroma soudeležbo pri gradnji počitniškega doma v Medulinu 6 milijonov dinarjev. Sindikalna organizacija ima tudi počitniški dom na Krvavcu s 16 ležišči. Letos bomo v ta dom vložili 350 tisoč dinarjev. Poleg tega osnovna organizacija stalno spremlja socialno problematiko delavcev. Dosegla je, da se socialni problemi sistematsko rešujejo v TOZD in OZD in imamo to zapisano tudi v naših samoupravnih aktih.« »Uspešni ste tudi pri organiziranju rekreacije?« »Vključevanje naših delavcev v športne sekcije, je bila ena od nalog, ki smo si jih zastavili v začetku mandatne dobe,« je dejal referent za šport in rekreacijo pri konferenci OOS Rudi Goetz. Deluje sedem športnih sekcij, v katerih stalno sodeluje približno 300 naših članov. Najbolj uspešni smo in največ zanimanja je za kegljanje in smučanje. Redno se vključujemo tudi v sindikalne igre občinskega sindikalnega sveta in na letnih igrah smo pri moških osvojili 5. in pri ženskah 8. mesto.« »Veliko pozornosti posvečate izobraževanju?« »Da bi izboljšali kadrovski sestav zaposlenih, se je sindikalna organizacija vedno zavzemala za to, da bi v delovni organizaciji vsako leto izdelali plan izobraževanja tako družbenopolitičnega kot tudi strokovnega. Lani se je po sprejetem programu izobraževalo na visokih in višjih šolah 21 delavcev, na srednjih 32 in na poklicni šoli 5 delavcev. Vsi so se izobraževali ob delu. V družbenopolitično izobraževanje pa smo vključili najprej učence v gospodarstvu vseh letnikov. Vsak se je udeležil dvodnevnega seminarja, na katerem smo ga seznanili z organizacijo in delom v našem podjetju, predvsem pa s samoupravljanjem. Redno se naši delavci udeležujejo tudi političnih šol in seminarjev družbenopolitičnih organizacij. Lani je sindikalno politično šolo opravilo 7 delavcev, letos štirje, trije so uspešno končali srednjo politično šolo v Ljubljani itd.,« je o izobraževanju povedal Marjan Jenko. To je le nekaj vprašanj oziroma odgovorov o delu sindikata v Merkurju. Će bi hoteli vse zapisati, ne bi smeli pozabiti na prizadevanja za varstvo pri delu, na vlogo organizacije sindikata pri kadrovski politiki in volitvah delegatov za SIS, zbor združenega dela, na visoko stopnjo solidarnosti, ki so jo izkazali pri pomoči prebivalcem Tolminskega in Kozjanskega, ki jih je prizadel potres in še bi lahko naštevali. Poleg »rednega« sindikalnega dela sloni na sindikalnih aktivistih tudi vsa socialna politika v podjetju, kajti Merkur se v zadnjem času izredno hitro razvija in še ni uspel organizirati vseh potrebnih skupnih služb. L. Bogataj /Z\ Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje skladišča sadje-zelenjava 2. komisionarja 3. prodajnega referenta II. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: trgovski poslovodja VK, 4 leta delovnih izkušenj, sposobnost organiziranja in vodenja del v skladišču, poskusni rok 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas; pod 2.: prodajalec KV, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas; pod 3.: ekonomski ali komercialni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, pasivno znanje strojepisja, poskusni rok 60 dni. Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke v času trajanja porodniškega dopusta. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj DS Skupne službe ponovno objavlja prosto delovno mesto: 1. šifranta Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod l.J šifrant-ekonomski tehnik, srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok 90 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest za TOZD Veleprodaja in DS Skupne službe -kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Kranj, Cesta JLA 6/IV. G7 tovarna vijakov amen kropa p. O. objavlja LICITACIJO rabljenih osnovnih sredstev, 17. maja 1977, ob 11. uri v prostorih podjetja. Prodaja se: brusilni stroj za notranje brušenje SSSR, tip 3225, izklicna cena 80.000 din; stružni avtomat, SSSR tip l-A-118, max 18 mm, princip INDEX, izklicna cena 80.000 din; prenosna gasilska črpalka z bencinskim motorjem, izklicna cena 500 din; več elektromotorjev 1,9 kW in 0,9 kW, izklicna cena od 100— 200 din; električni štedilnik, izklicna cena 300 din; hladilnik 1000 1, izklicna cena 1500 din; razne stvari skupne porabe (televizor, radio, ležalniki). Interesenti si lahko ogledajo vsa navedena sredstva v tovarni Plamen od 6. do 14. 5. 1977, od 10. do 11. ure vsak delovni dan. Opozorilo dolžnikom V tržiški občini so še delovni kolektivi, ki niso poravnali obveznosti do financiranja šolskih objektov in prispevkov v sklad za negospodarske investicije Tržič — Pogodbo o financiranju izgradnje šolskih objektov v tržiški občini je podpisalo 26 delovnih kolektivov iz tržiške občine in organizacije združenega dela, ki imajo svoje obrate v Tržiču, sedež pa v drugih občinah. Alpetour iz Škofje Loke in Elektrotehnično podjetje iz Kranja sta dolžnika za leto 1975 in 1976. Alpetour dolguje 20.316 dinarjev, Elektrotehnično podjetje pa 3218 dinarjev. Samo za leto 1976 pa prispevka za financiranje šolskih objektov v tržiški občini, ki znaša pol-drug odstotek od neto osebnih dohodkov zaposlenih na območju občine, nista poravnala Elektro iz Kranja (17.362 dinarjev) in Vino Kranj (703 dinarje), ki imata obrata oziroma temeljni organizaciji v tržiški občini. Oddelek za plan in finance Evidentiranje se nadaljuje KRANJ — Evidentiranje brigadirjev za letošnje mladinske delovne akcije se nadaljuje. Do sedaj se je prijavilo za brigade 85 mladincev, na delovne akcije pa jih bo odšlo 110. Zato občinska konferenca ZSMS poziva vse osnovne organizacije naj čimprej zaključijo postopek evi- dentiranja. V začetku maja namreč pripravljajo prvo bri-gadno konferenco, na kateri bodo kandidate za brigadirje seznanili z letošnjimi delovnimi akcijami. Na tej konferenci bodo tudi evidentirali komandni kader za brigade in naredili razpored brigadirjev po posameznih brigadah. L B. tržiške občinske skupščine je vsem dolžnikom poslal kopijo pogodbe o sofinanciranju šolskih objektov in prošnjo za poravnavo obveznosti. Ob pregledu plačnikov v sklad za negospodarske investicije tržiške občine je skupščinski oddelek za plan in finance ugotovil dolžnike za leto 1975 in leto 1976. Za leto 1975 obveznosti niso poravnali Mercator-TOZD Preskrba Tržič, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Veletrgovina Živila Kranj — TOZD Maloprodaja in Veletrgovina Živila — TOZD Slaščičarna in kavarna. Neporavnane obveznosti znašajo 429.309 dinarjev. Največji delež pri tej vsoti ima Bombažna predilnica in tkalnica, ki dolguje 401.036 dinarjev. Obveznosti za leto 1976 pa imajo Veletrgovina Živila Kranj — temeljni organizaciji združenega dela Maloprodaja i» Slaščičarna ter kavarna in Splošno gradbeno podjetje Tržič. Omenjeni trije bi morali poravnati 5851 dinarjev. Oddelek za plan in finance je tudi omenjene dolžnike opozoril na obveznosti in dobil odgovor, da bodo le-te kmalu poravnane. Izjemi sta Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in Mer-cator - TOZD Preskrba Tržič, ki nimata denarja za sklad skupne porabe. Vendar je pričakovati, da bosta tudi BPT in Preskrba ob boljšem finančnem položaju poravnali obveznosti. J. Košnjek Tržičani redni davkoplačevalci Lani so se redno zbirali tudi prispevki za starostno zavarovanje kmetov, saj je znašal zaostanek le 4613 dinarjev, kar je manj od dveh odstotkov letne obveznosti — 25 prošenj za olajšave Tržičani — Lanski davčni zaključni račun je ponovno potrdil, da so Tržičani dobri in redni davkoplačevalci. Davčna uprava je ugotovila, da so občani od predpisanih 10 milijonov 70.353 dinarjev plačali do konca lanskega leta 9,902.567 dinarjev davščin. Zaostanek znaša le 167.785 dinarjev, kar je manj od dveh odstotkov letne obveznosti. Do konca letošnjega marca pa je zaostanek plačil davkov zdrsnil na 105.685 dinarjev, kar priča tudi o uspešnem in vzornem delu davčne uprave. Lani se je nabralo največ denarja od davkov in prispevkov iz JELOVICA. Jelovica Lesna industrija, Skofja Loka vabi k sodelovanju delavce naslednjih poklicev: 1. kurjače Kandidati morajo imeti dokončano poklicno šolo in opravljen izpit za kurjenje visokotlačnih parnih kotlov; 2. strojne ključavničarje za delo v vzdrževalnem servisu Kandidati morajo imeti dokončano poklicno šolo in dve leti delovnih izkušenj; 3. remontne električarje za delo v vzdrževalnem servisu Kandidati morajo imeti dokončano poklicno šolo in dve leti delovnih izkušenj; 4. delavke in delavce za delo v proizvodnih obratih in transportni službi. Za delo na delovnih mestih je določeno poskusno delo dveh mesecev. Kandidate vabimo, da vložijo svoje ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: Jelovica, Skofja Loka — za kadrovsko socialni oddelek, kjer lahko kandidati dobijo tudi vse informacije. PREUREJENA TRGOVINA V PREDDVORU - Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja je odprlo v soboto, 30. aprila, na Hribu pri Preddvoru preurejeno samopostrežno trgovino, kije veljala okrog 650.000 dinarjev. Prispevala jih je Centralova temeljna organizacija združenega dela Delikatesa. Preurejena trgovina v Preddvoru ima 68 kvadratnih metrov prodajne Površine in 36 kvadratnih metrov skladiščne. Otvoritev moderne trgovine je za Preddvor in bližnjo okolico velika pridobitev, kar potrjuje tudi promet v Prvih dneh prodaje. Central načrtuje še nadaljnjo modernizacijo trgovin. Med prvimi utegne priti na vrsto popravilo trgovine pri Klemenčku v dupljah, za njo pa izpopolnitev trgovske mreže na Planini v Kranju (jk) — Poto: F. Perdan osebnih dohodkov od kmetijstva in obrti, od davkov iz dohodka na premoženje in od premoženja, prometnih davkov in drugih prispevkov, od davkov in prispevkov, ki se plačujejo od dohodkov iz delovnega razmerja, iz prometnega davka in od davka na promet nepremičnin. Hkrati z davčnim zaključnim računom so v Tržiču ocenili tudi zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Le-ti bi morali plačati skupno 296.831 dinarjev. Do konca lanskega leta so poravnali 292.218 dinarjev, kar pomeni, da je neporavnanih obveznosti le 4613 dinarjev, to je manj od dveh odstotkov celotne letne obveznosti. Odstotek oziroma vsota zaostanka pa se utegneta še zmanjšati, saj mora organ občinske skupščine obravnavati še prošnje za olajšave pri plačilu prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Komisija je do konca aprila prejela 25 prošenj za olajšave. Pri ocenjevanju utemeljenosti prošenj sodelujejo tudi delegati krajevnih skupnosti, v katerih prosilci za olajšave žive. J. Košnjek VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto: varuhinje za polni delovni čas, za določen čas do 31. 8. 1977. Pogoji: — dokončana osnovna šola — starost najmanj 17 let — ustrezne moralno politične lastnosti Nastop dela 26. 5. 1977 v Otroškem vrtcu Begunje. Razpis velja 15 dni po objavi. iz glasil delovnih organizacij JEIDVIGA JELOVICA GRADI ŠKOFJA LOKA - Jelovica gradi novo halo, ki bo opremljena z najbolj sodobnimi stroji, v njej pa bo zaposlenih le enajst delavcev. Gradbena dela pri tej investiciji naj bi zaključili septembra, nov obrat pa naj bi odprli za letošnji dan republike. Jelovica pa se tudi le pripravlja na izgradnjo 3200 kvadratnih metrov velike hale, kjer bo osrednje skladišče za stavbno pohištvo ter na gradnjo tovarne montažnih hiš. DOBRA PRODAJA ŠKOFJA LOKA - Jelovica dobro prodaja, saj so januarja letos presegli plan prodaje za 21 odstotkov, februarja za 27 odstotkov in marca za skoraj 30 odstotkov. Čeprav navadno v prvih mesecih leta do zdaj niso beležili ugodne prodaje, je letošnja slika drugačna. Jelovica ugodno prodaja tako v svoji loški prodajalni kot tudi v vseh .štirinajstih poslovalnicah skoraj po vseh republikah. Ugotavljajo, da je med kupci, ki prihajajo v Skofjo Loko, kar 20 odstotkov kupcev iz drugih republik. NA DELOVNEM MESTU Lesce — Za krmila motornih letal Alpskega letalskega centra iz Lesc zadnje čase najpogosteje seda Bruno Stular, izučen radijski in televizijski mehanik, rojen leta 1943 v Kranju in od leta 1972 dalje poklicni pilot le.škega centra. Tako kot .številni drugi piloti je bil tudi Bruno navdušen letalski modelar in jadralni pilot. Med modeli in v jadralnih letalih se kuje pilotsko znanje in pridobivajo veščine obvladovanja letala. »Modelar sem postal leta 1954 in to sem po srcu se danes, saj za pravo letenje sprva nisem kazal velikega navdušenja,« opisuje pot do pilotskega poklica Bruno Štular, ki je za prijatelje in znance najpogosteje »Brunč«. »Ko so začeli prijatelji leteti, nisem želel ostati izjema. Leta 1962 sem položil v Ljubljani pilotski jadralni tečaj in se v krmljenju letal izpopolnjeval kot vojak Jugoslovanske ljudske armade in pripadnik trenažne ekskadrilje. Vzporedno sem v Lescah vadil jadralno in motorno letenje ter prislužil naziv Športnega pilota. Ure, prebite v zraku, so se kopičile, pa naj si bo med samostojnimi leti, med vleko jadralnih letal ali med prevozom padalcev nad cilje. Leta 1969 mi je letalska zveza zaupala učenje kandidatov za motorno letenje, leto kasneje pa sem postal poklicni pilot motornih letal. Do tega trenutka sem preživel v zraku okrog 700 ur in kot vodja letalske šole Alpskega letalskega centra iz Lesc pomagal in svetoval letenja željnim dekletom in fantom.« Bruno Štular je v zraku preživel prijetne urice, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ko je bilo nujno uveljaviti pilotske sposobnosti in znanje. Pred desetimi leti je na primer strmoglavil pri Jajcu z motornim letalom med vleko jadralca. Slednji jo je »zvozil«, PILOT BRUNO STULAR Bruno pa je moral na srečo brez težjih posledic na tla. Vzrok: slabo vreme in pičle pilotske izkušnje. Tudi na Pohorju je moral pred leti prisilno pristati, vendar je znal Bruno »kurirja« obvladovati tako vešče, da še danes leti. Sicer pa, pravi Bruno, »mala aviacija«, kamor motorna letala sodijo, tudi brez motorja lahko še nekaj časa leti, pa tudi prostora za pristanek je kmalu dovolj! Leski poklicni pilot je poleti najpogosteje cel dan na letališču. Turiste, Željne videti Gorenjsko iz zraka z aerotaksijem za 270 dinarjev popelje nad Bled in okolico, za 510 dinarjev nad Bohinj, Vogel, Bled in okoliške kraje, za 900 dinarjev pa se letalo naravna tudi v osrčje triglavskega pogorja. Omenjeni letalski izleti trajajo od četrt ure do ene ure. »Domači turisti se za takšne polete najpogosteje odločajo v sobotah, nedeljah in praznikih, med sezono pa so naši gostje najpogosteje tujci. Letenje je namreč v tujini bolj razširjeno. Tudi pri nas bi radi izšolali čim več pilotov, vendar so denarne možnosti centra omejene,« pravi Bruno Stular. »Za jadralni tečaj se je prijavilo 35 kandidatov, izšolali pa jih bomo kvečjemu deset. Turistični poleti in prostovoljno delo članov Alpskega centra vseh stroškov ne morejo pokriti. Družba nam sicer pomaga, vendar je ta pomoč v primerjavi s stroški malenkostna.« »Korajža je ena od lastnosti pilota, vendar ne odločujoča,« opisuje svoj poklic Bruno Štular. »Vodenje letala terja zdravega človeka in ne prenese naglice, nepremišljenosti in zbeganosti. Pilot mora letalo spoštovati in mu zaupati, enako pilotovo spoštovanje pa terja tudi vreme .. . J. Košnjek PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ KRANJ, Poštna 4, n. sol. o. razpisuje štipendije za šolsko leto 1977/78 za: TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Kranj, Poštna ulica 4, o. suh. o. 3 stipendije za poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik TOZD ZA PTT PROMET JESENICE Jesenice, Titova 17, o. sub. o. 1 štipendijo za poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA Radovljica, Kranjska 1, o. sub. o. 1 štipendijo za poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA Skofja Loka, Titov trg 9, o. sub. o. 1 štipendijo za poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik TOZD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TT SREDSTEV IN TRANSPORT Kranj, Poštna ulica 4, o. sub. o. 5 štipendij za šolo za telekomunikacije za poklic tt monter 1 štipendijo za šolo za telekomunikacije za poklic tt mehanik Pogoji za sprejem v šolo za navedene poklice so: uspešno dokončana osnovna šola in starost do 17 let. 3 učencev v gospodarstvu za poklic vzdrževalca tt linij Pogoji za sprejem učencev v gospodarstvu so: najmanj 6 razredov osnovne šole in starost do 20 let. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB PODJETJA Kranj, Poštna ulica 4, 2 štipendiji za študij na Elektrotehniški fakulteti — smer telekomunikacij 1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti in 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti. Prednost pri dodelitvi kadrovskih štipendij imajo učenci z boljšim uspehom oziroma študenti višjih letnikov. Prošnje na obrazcu DZS 1,65 kolkovane z 0,50 din sprejema komisija za štipendiranje pri Podjetju za PTT promet Kranj, Poštna ulica 4, najkasneje do 20. 6. 1977. Prošnji je treba obvezno priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo b) rojstni list c) zdravniško potrdilo o sposobnosti za šolanje d) mnenje šole o učencu oziroma dijaku e) potrdilo o opravljenih izpitih na fakultetah. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v Trgovskem podjetju Kranj objavlja prosto delovno mesto knjigovodje saldakontov Pogoji: ekonomski tehnik, najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu, poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah sprejema do 20.5.1977 Trgovsko podjetje Elita, Kranj, Titov trg 7 - tajništvo. SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVARNA VERIG 64248 Lesce l Na podlagi sklepa odbora za kadrovske zadeve in skupno porabo ter plana za izobraževanje v TVL za leto 1977 RAZPISUJEMO naslednja prosta učna mesta za učence v gospodarstvu, ki bi se učili v Slovenske železarne Tovarna verig Lesce strojni finomehanik st roj ni kij u č a v h ič a r kovin ostrugar orodjar rezkalec konst rukcijski ključavničar obrat ovni elektrikar Si roj no orodni kovač 6 prostih mest 10 prostih mest 10 prostih mest 10 prostih mest 10 prostih mest 3prosta mesta 2 prosti mesti 1 prosto mesto Pogoj za prijavo na navedena učna mesta je uspešno dokončana osnovna šola. Prednost pri izbiri bodo imeli učenci z boljšim učnim uspehom. Prijave je potrebno poslati na naslov: Slovenske železarne, Tovarna verig Lesce, Kadrovski oddelek, Alpska c. 45, Lesce, najkasneje do 30. 5. 1977. S pomočjo družbenih sredstev zgrajenih 837 stanovanj Kranj - Na 146. seji je izvršni svet skupščine občine Kranj poslušal kar dve poročili: o poslovanju Samoupravne stanovanjske skupnosti in poročilo o poslovanju podjetja DOMPLAN, ki sta med seboj tesno povezani. Skupščina občine Kranj je decembra 1972 sprejela srednjeročni plan izgradnje stanovanj za obdobje 1973 do 1977, in sicer 3037 stanovanj v skupni stanovanjski površini 173.000 kv. metrov. Do 31. 12. 1976 je bil ta program izpolnjen s 87%, saj je bilo izgrajenih 2650 stanovanj s skupno površino 197.(X)0 kv. metrov in je treba za izpolnitev plana izgotoviti še 387 stanovanj, kar bo vsekakor prekoračeno, če upoštevamo dosedanjo gradnjo stanovanj. Če se vrnemo k letu 1976, lahko ugotovimo, da je bilo na Planini zgrajenih 433 novih stanovanj, na Golniku 44 in ob Cesti JLA (objekt H-8) 60 stanovanj. Torej skupaj 537 stanovanj v blokovni gradnji, v skupni vrednosti 231 milijonov dinarjev (stanovanja sta v glavnem Jesenice - Po enoletnem premoru delavci SGP Gradbinec, temeljna organizacija Jesenice spet nadaljujejo z gradnjo prizidka jeseniške bolnice. V njem bodo prostori za specialistično ambulanto, za lekarno, za novo kuhinjo in več ambulant. — Foto: R. Rlenkuš Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja in v skladu 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih prosta delovna mesta za nedoločen čas: I. ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB referenta za prometni davek Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; II. ZA TOZD VINO KRANJ -PE SKLADIŠČE BLED vodje polnilnice I Bled Pogoji: KV strojni ključavničar in dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; Pismene prošnje s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh od dneva objave na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 — splošni sektor. Gospodarstvo tepejo velike obveznosti Od tržiških delovnih kolektivov je imel lani le Peko nekaj več denarja za razširjeno reprodukcijo — Lepenka izgubo že pokrila, medtem ko bo treba sanacijski program Kompasa na Ljubelju še dopolniti — Oživitev odborov za stabilizacijo Tržič — Zaradi poostrenih pogojev gospodarjenja, ki so bili lani še posebej izraziti, Tržičani z lanskimi gospodarskimi dosežki niso nezadovoljni. Kriteriji za uspešnost gospodarjenja so večinoma nad ravnijo Gorenjske, čeprav to ne sme postati razlog za samozadovoljstvo in samohvalo. Zaradi naraščajočih obveznosti ostaja delovnim kolektivom vedno manj denarja za razširjeno reprodukcijo. Le Tovarna obutve Peko je v tem pogledu v tržiškem gospodarstvu izjema, drugim pa ostaja denar le za enostavno reprodukcijo. Dve organizaciji združenega dela, Kompas na Ljubelju in Lepenka, ki je TOZD Kartonažne tovarne iz Ljubljane, sta imeli konec lanskega leta izgubo. Lepenka jo je z realnim sanacijskim programom odpravila in obenem začrtala prihodnjo proizvodno usmeritev, sanacijski program Kompasa pa kaže še dopolniti. Preveč je ocena sedanjega stanja, premalo pa je govora, kako le-tega preseči in odstraniti trajne klice slabega poslovanja. Za uresničitev te naloge ni poklicana le delovna skupnost na Ljubelju in tudi samo tržiška občina ne. Nujno bo sodelovanje delavcev na Ljubelju, tržiške občine in matičnega podjetja iz Ljubljane, katerega položaj pa prav tako ni rožnat. Ljubelj in Zelenica sta povezana in eden brez drugega ne moreta. To mora biti osnovno izhodišče sanacijskega programa. Skupščina in izvršni svet skušata omenjenima delovnima kolektivoma in tistim, ki poslujejo na meji uspešnosti, pomagati. Njuni dosedanji posegi so bili uspešni in bi se morali zanje po sodbi nekaterih odločiti že prej. Tudi odbori za stabilizacijo bodo začeli ponovno delovati, obenem pa kaže oceniti in zavreti večje obremenjevanje gospodarstva. Večje pozornosti bodo morali biti deležni tudi pravilna politika zaposlovanja, dviganje produktivnosti in zaviranje neupravičenih izostankov z dela. Za uresničevanje omenjenih nalog sta razen izvršnega sveta poklicana občinska konferenca SZDL, občinski svet Zveze sindikatov in samoupravni ter drugi organi delovnih kolektivov. J. Košnjek gradila SGP Gradbinec Kranj in GIP Gradiš, TOZD Jesenice). Seveda so se cene stanovanjske površine skozi leta močno gibale, tako kot so se gibali tudi osebni dohodki. Tako je stalo dvosobno stanovanje leta 1968 79.000 din ali 6,75 letnih povprečnih OD, lani pa to isto stanovanje 350.000 din ali 7,10 letnih povprečnih OD. Ti podatki tudi kažejo, da so cene stanovanj v občini še vedno pod republiškim poprečjem. Na ceno stanovanj vplivajo različni faktorji, zato cena za 1 kvadratni meter stanovanja ni vedno najbolj realni pokazatelj. Na ceno namreč vpliva število grajenih etaž, poprečna velikost zgrajenih stanovanj, racionalna izraba zemljišča, izvedba komunalnih naprav, projekti itd. Ko so lani ostala neprodana večja stanovanja, so na Stanovanjski skupnosti napravili določene analize in zato projektirajo za letos več manjših stanovanj, kar se bo pokazalo predvsem ob izgradnji nove soseske na Planini. Tako bo po planu za obdobje 1976— 1980 zgrajenih približno 2000 stanovanj do dveh sob (61 %) in 1270 stanovanj (39%) z več kot dvema sobama. Ta podatek bo predvsem razveselil vse tiste, ki čakajo na stanovanje iz solidarnostnega sklada; torej mladoporočenci in mlade družine ter starejši občani. Lani je bilo izdelanih tudi ver urbanističnih dokumentov, ki bodo služili za izgradnjo individualnih hiš, pripravljena pa so tudi zemljišča za oddajo stavbnih zemljišč za stanovanjske hiše, in sicer na Pesnici (Sp. Besnica) 38, na Mlaki 50, v Naklem 53, na Bantalah (Stražišče) 58 montažnih stanovanjskih hiš, Golnik 43 stan. hiš, Zg. Jezersko 20 stanovanjskih hiš in v Cerkljah 65 stanovanjskih hiš. Stanarine so se lani ob polletju dvignile povprečno za 20 % in so znašale potem poprečno 255 dinarjev, za letošnje leto pa se predvideva s 1. junijem povišanje za 30%, kar bo predstavljalo nekaj nad 3,0 % družinskega dohodka oz. okoli 6% OD. Po sprejetih prioritetnih listah so dobile lani družine z nizkimi OD 42 stanovanj, matere samohranilke 32 stanovanj, starejši občani 18 stanovanj, delavno nesposobni občani 9 stanovanj in mlade družine 18 stanovanj. Le-ti pa dobijo v letu 1977 še 135 stanovanj: družine z nizkimi OD 4 stanovanja, matere samohranilke 28, starejši občani 23 in mlade družine 62 stanovanj ter udeleženci NOB 14 stanovanj . .. Vsekakor so se v sistemu pridobivanja stanovanj bolje znašle delovne organizacije in delavci v OZD kot pa delavci v prosveti, ki še vedno nimajo povsod zadovoljivo rešenih stanovanjskih vprašanj. Vendar je tu treba poudariti, da morajo tudi šole in šolski kolektivi nastopati organizirano, združevati sredstva in se javljati na razpise ob istočasni lastni udeležbi! Kar zadeva kranjskega mestnega jedra ima Samoupravna stanovanjska skupnost program, da v petih letih usposobi večino sedanjih stanovanj V. kategorije. Načrti izgradnja Planine II pa so pripravljeni za javno razpravo, z zemeljskimi deli pa se bo predvidoma pričelo leta 1978. DOMPLAN je podjetje, ki opravlja vse strokovne posle (administrativne, finančno-ekonomske, pravne in tehnične) za Samoupravno stanovanjsko skupnost, kot njena delovna skupnost, zato so uspehi ene in druge med seboj tako tesno povezani, da jih v tem prikazu nismo posebej iočili. I. S. Brivsko frizerski salon Nada Radovljica razpisuje prosto delovno mesto direktorja reelekcija Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ 2. da je kvalificiran delavec brivsko-frizerske stroke z najmanj 5-letno prakso ali srednješolsko izobrazbo 3. da je moralno in politično neoporečen. Prijave je treba poslati v 15 dneh na naslov: Brivsko frizerski salon Nada Radovljica, Gorenjska c. 6, za razpisno komisijo. PLES BARMANOV V soboto, 21 5 1 977, ob 20 uri bo v hotelu GOLF na Bledu Vabimo vse, da se udeležijo plesa kakor tudi samega tekmovanja barmanov v mešanju pijač, ki bo od 1 S do 2 1 5 197 7 VA VIATOR LJUBLJANA KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 1. samostojnega prodajalca kmetijske mehanizacije v OE Konsignacije — ponovna objava za TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF 2. laboranta — ponovna objava za TOZD MLEKARNA KRANJ 3. štirih delavcev v sirarni za določen čas 4. dveh delavcev v maslarni za določen čas 5. štirih delavcev v polnilnici za določen čas Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: kmetijski tehnik z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu - prodaja traktorjev in kmetijskih strojev, poznavanje kmetijske mehanizacije, smisel za komuniciranje, vljudnost in lepo obnašanje, občasno delo na sejmih; pod 2.: kemijski tehnik z dokončano šolo v Ljubljani in najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem delu, natančnost pri delu, dvoizmensko delo; pod 3., 4. in 5.: nepriučen delavec s smislom in čutom za higieno, red in čistočo, zdravstvena sposobnost za delo z živili, delo se združuje za določen čas sezone od 15.5.1977 do 31.8. 1977. Na delovnih mestih pod 1. in 2. je uvedeno poskusno delo v času 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisi dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Odbor za izobraževanje in socialno varnost razpisuje štipendije ZA TOZD MLEKARNA KRANJ, KRANJ - z n.sol.o. 1 štipendijo na poklicni mlekarski šoli 2 štipendiji na tehnični mlekarski šoli ZA TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA, Radovljica - z n.solo. 1 štipendijo na tehniški živinorejsko veterinarski šoli 1 štipendijo na tehniški kmetijski šoli 3 štipendije na poklicni poljedelsko živinorejski šoli ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ, Kranj - z n.sol.o. 1 štipendijo na tehniški vrtnarski šoli 1 štipendijo na poklicni kmetijski strojni šoli 5 štipendij na poklicni poljedelsko živinorejski šoli ZA TOZD AGROMEHANIKA KRANJ v ustanavljanju 1 štipendijo na I. st. fakultete za strojništvo ZA SDS SKUPNE SLUŽBE KŽK KRANJ 1 štipendijo na I. st. ekonomske fakultete, poslovna smer in objavlja učna mesta ZA TOZD KLAVNICA KRANJ, Kranj - z n.sol.o. 3 učna mesta za mesarje proizvajalce 2 učni mesti za mesarje predelovalce 2 učni mesti za mesarje klavce ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ, Kranj - z n.sol.o. 5 učnih mest za parkovne vrtnarje - cvetličarje 1 učno mesto za avtomehanika 1 učno mesto za ključavničarja ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ, Kranj - z n.sol.o. 1 učno mesto za prodajalca živilske stroke ZA TOZD AGROMEHANIKA KRANJ v ustanavljanju 1 učno mesto za prodajalca tehnične stroke 1 učno mesto za avtomehanika ZA TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA, Radovljica - z n.sol.o. 1 učno mesto za prodajalca živilske stroke Pogoji o štipendiranju so usklajeni s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Kandidati za štipendije morajo vložiti prijavo na obrazcu DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo« ter priložiti vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. Učenci, ki se bodo priglasili za sprejem v uk ne smejo biti starejši od 18 let in morajo imeti dokončano osnovno šolo, razen za klavničarja in predelovalca mesa, ko se lahko prijavijo učenci s 6. raz. osnovne šole. Nagrade učencev so določene v ustreznih samoupravnih sporazumih. Oskrbnino za bivanje in prehrano v dijaških domovih v času teoretičnega pouka plača delovna organizacija. Prošnje za štipendije in prijave za sprejem v uk sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2, do izpolnitve razpisanih štipendij in objavljenih učnih mest. Tu lahko interesenti dobijo tudi podrobnejše informacije. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Skofja Loka objavlja za šolsko leto 1977/78 razpis KADROVSKIH ŠTIPENDIJ IN UČNIH MEST Skupen razpis je na osnovi sklepa 3. seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma, z dne 15/2-1977 ter skupnega dogovora s predstavniki OZD in SIS, z dne 24/3-1977. POGOJI RAZPISA: 1. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora oz. samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter po določilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske št. 22-4/11-75 Prednost imajo učenci in študenti z boljšim učnim uspehom — višjih letnikov — pri izenačenih ostalih pogojih, pa prosilci iz socialno šibkejših družin 3. Prijave sprejemajo posamezne kadrovske službe OZD in SIS za srednješolce do 1/8-1977, za šolanje na višjih in visokih šolah pa do 1/9-1977 Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1,65 Prijavi naj priložijo: — kopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o vpisu v šolo, ki jo bodo obiskovali — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih Članov — dokazilo o dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo, za leto 1976 — izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugege štipenditorja 6. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni 7. Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisije ne bodo obravnavale 8. Tisti štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev (solidarnostno štipendijo) so se dolžni javiti na ta razpis, če se šolajo za poklice, ki so razvidni iz tega razpisa. Hkrati so dolžni v roku 8 dni obvestiti Skupnost za zaposlovanje — Enota Skofja Loka, da so se javili na razpis. Će tega ne bodo storili, zgubijo z novim šolskim letom, pravico do štipendije združenih sredstev Nekatere OZD z. SIS bodo naknadno objavile svoje kadrovske štipendije. za TOZD Hoteli Bohinj za TOZD Hoteli Bohinj za TOZD Hoteli Pokljuka »SOZD ALPETOUR« ŠKOFJA LOKA, KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE, razpisuje 2 štip. - VEKŠ, I. stopnja — 3 štip. — Srednja hotelska šola — 1 štip. — Ekonomska sred. šola — 1 štip. — Pedagoška gimnazija Izbira kandidatov bo izključno med prosilci z bivališčem v Bohinju oziroma Pokljuki ali bližnji okolici, ali prosilci, ki so se pripravljeni po končanem študiju zaposliti oziroma preseliti v navedene kraje. »ALPLES« INDUSTRIJA POHIŠTVA ŽELEZNIKI 1 štip. — Bihotehnična fak. 2 štip. - TSŠ - lesna 1 štip. - TSŠ - strojna neomej.— poklicna lesna šola za TOZD Tovarna pohištva za TOZD Tovarna pohištva za TOZD Tovarna pohištva za TOZD Tovarna pohištva 1 štip. 2 štip. 1 štip. 3 štip. 1 štip. 2 Štip. 1 štip. 3 štip. 1 štip. 4 štip. 1 štip. 7 štip. 2 štip. 2 štip. 1 štip. 1 štip. 1 štip. 1 štip. 1 štip. Biotehnična fakulteta TSŠ — lesna smer Ekonom, sred. šola Poklicna lesna šola za TOZD RTV ohišij za TOZD RTV ohišij za TOZD RTV ohišij za TOZD RTV ohišij Biotehnična fak. za TOZD Žaga in stav. pohišt. TSŠ — lesna smer za TOZD Žaga in stav. pohišt. TSŠ - strojna za TOZD Žaga in stav. pohišt. Poklicna lesna za TOZD Zaga in stav. pohišt. Poklicna elektro Poklicna kovinska Poklicna gostinska za TOZD stor. dejavnosti za TOZD stor. dejavnosti za TOZD stor. dejavnosti ESŠ za DSSS Administr. šola za DSSS TSŠ - lesna smer za DSSS Višja ekon. ali komer, za DSSS Ekonomska fakulteta za DSSS Fakul. za arhitekturo za DSSS Biotehnična fakulteta za DSSS Pravna fakulteta za DSSS »ALPINA« TOVARNA OBUTVE ŽIRI — 10 štipendij — Šivalec zgornjih delov obutve — I. letnik — 10 štipendij — Izdelov. spod. delov obutve — I. letnik — 1 štipendijo — Gimnazija — I. letnik V uk bomo sprejeli naslednje število učencev: — 5 učnih mest ■*- Orodjar »AVTOKOVINAR« ŠKOFJA LOKA — 5 učencev — za poklic ključavničarja — 2 učenca — za poklic stavbnega kleparja — 3 učence — za poklic avtomehanika serv. os. voz. — 2 učenca — za poklic avtomehan. serv. tov. voz. — 1 učenca — za poklic avtoelektričarja »EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE« ŠKOFJA LOKA — 3 učna mesta - za poklic KARTONAŽER (moški) Pogoj: dokončanih 8 razredov osnovne šole »ETIKETA« ŽIRI — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — ESŠ na srednji oblikovalni šoli — odd. grafika na upravno-administrativni šoli na srednji tehnični šoli — odd. kemija na srednji grafični šoli na Pravni fakulteti ali upravni šoli na višji ekonomsko-komercialni šoli na ekonomski fakulteti VELETRGOVINA »LOKA« ŠKOFJA LOKA - 3 štipendije - ESŠ - I. letnik - 1 štipendijo — Ekonomist — komercialist — I. letnik - 1 štipendijo - Organizator - programer - I. letnik - 30 učencev za prodajalce živilski stroke — od tega 15 na območju Ljubljane in 15 v škofjeloški občini - 16 učencev za natakarje — vsi na območju škofjeloške občine Obenem odpiramo nova učna mesta za 3 učence v gospodarstvu: — 2 učni mesti — za tiskarja za tisk z izbokline ali knjigo tiskarja — 1 učno mesto — za knjigoveza »GRADIŠ LJUBLJANA« TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA — 15 učnih mest — tesar — 3 učna mesta — mizar — 3 učna mesta — Žagar — 1 učno mesto — strojni ključavničar »ISKRA ŽELEZNIKI« TOZD TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV ŠKOFJA LOKA, Reteče 4 — 3 štipendije — Fakulteta za strojništvo — 1 štipendijo — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — L stopnja — 1 štipendijo _ Fakulteta za elektrotehniko - jaki tok — 2 štipendiji — Ekonomska fakulteta — 1 štip. finančna usmeritev in 1 štipendija poslovna smer — 2 štipendiji — TSŠ — strojna smer — 2 štipendiji — TSŠ — elektro smer — jaki tok Po sklepu sestanka predstavnikov delovnih organizacij, ki je bil v občini Skofja Loka 24. 3. 1977 je bilo sklenjeno, da naj kandidati, ki bi se javili za ISKRO, pošljejo prošnje direktno na ZP ISKRA — službi štipendiranja. »ISKRA ŽELEZNIKI« TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJ. APARATOV ŽELEZNIKI, Otoki 21 — 1 štipendijo — na Fakulteti za elektrotehniko — energetika — 1 štipendijo — na Ekonomski fakulteti — poslovna smer — 1 štipendijo — na Strojni fakulteti — tehnološka smer 6 učencev za kuharje občine vsi na območju škofjeloške Prijave naj tako štipendisti kot učenci pošljejo na naslov »LOKA« Skofja Loka DSSS kadrovski sektor. LOŠKE TOVARHE HLADILNIKOV »LTH« ŠKOFJA LOKA — 2 štipendiji — 2 štipendiji — 1 štipendijo — 1 štipendijo 10 učnih mest 7 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 4 učna mesta 4 učna mesta 1 učno mesto 1 učno mesto 1 učno mesto 1 učno mesto 1 učno mesto — na Strojni fakulteti — energetska smer — na Strojni fakulteti — tehnološka smer — na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek fizika — na Visoki šoli za organizacijo dela — odd. računalništvo ali FNT — matematika (za AOP) — ključavničar — strugar — rezkalec — orodjar — monter hladilnih naprav — električar — ličar — vodovodni instalater — avtomehanik — avtoelektričar — mizar KOVINARSKO PODJETJE »NIKO« ŽELEZNIKI 1 štipendijo — na Ekonomski srednji šoli 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo 1 štipendijo za strojnega mehanika za rezkalca za orodjarja za strugarja za elektromehanika za finomehanika — 1 štipendijo — 1 štipendijo — 1 štipendijo — 4 učna mesta — 1 učno mesto — 1 učno mesto » POLIKS« ŽIRI — 5 štipendij — — 2 štipendiji — — 3 štipendije — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — 1 štipendijo — — na Pravni fakulteti — na Ekonomski fakulteti — na srednji ekonomski šoli — orodjar — strojni ključavničar — kuhar na ind. čevljarski šoli na kovinarski šoli — ključavničar na kovinarski šoli — klepar na TSŠ — strojni oddelek na TSŠ - elektro oddelek na višji komercialni šoli na višji šoli za organizacijo dela na strojni fakulteti CEVLJARNA »RATITOVEC« ŽELEZNIKI »JELOVICA« ŠKOFJA LOKA — 5 štipendij — na Biotehnični fakulteti — lesna smer (2 štip. - II. letnik, 2 štip. - III. letnik, 1 štip. IV. letnik) — 2 štipendiji na tehnični šoli za lesarstvo — 2 štipendiji na srednji ekonomski šoli — 1 štipendijo na upravno-administrativni šoli »JELOVICA« LI ŠKOFJA LOKA - sprejme v uk: — 10 učencev (z dovršeno osnovno šolo) za poklic (široki profil, starost do 18 let) — stavbeni mizar — strojni mizar — brusilec orodja in rezil — sušilničar lesa — 10 učencev ali učenk (vsaj 6 razredov osnovne šole) za poklic ozkega profila — s specializacijo — lesni delavec — Žagar — ostrilec rezil — 2 strojna ključavničarja (obvezna popolna osemletka) — 2 obratna elektrikarja (obvezna popolna osemletka) — 1 tesar (obvezna popolna osemletka) Učna mesta za poklice iz lesarstva so v obratih Skofja Loka, Kranj, Preddvor, Sovodenj in Gorenja vas. Za kovinsko in elektro stroko pa v Škofji Loki. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA »SORA« ŽIRI — 1 štipendijo — 5 štipendij — na srednji ekonomski šoli — industrijski čevljar — 1 štipendijo — 1 štipendijo — na Pravni fakulteti — na Biotehnični fakulteti — lesna smer SGP »TEHNIK« ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 — 2 štipendiji — na Fakulteti za gradb. in geodez. — visoka grad. — TOZD Gradbeništvo — 2 štipendiji — na Gradbeni tehnični šoli — visoka gradnja - TOZD Gradbeništvo — 4 učna mesta — zidar širokega profila — TOZD Gradbeništvo — 4 učna mesta — tesar širokega profila — TOZD Gradbeništvo — 4 učna mesta — zidar ozkega profila — TOZD Gradbeništvo — 4 učna mesta — tesar ozkega profila — TOZD Gradbeništvo — 3 učna mesta — strojnik težke gr. meh. — TOZD Gradbeništvo — 1 učno mesto — strojni ključavničar — TOZD Gradbeništvo — lučno mesto — stavbni ključavničar — TOZD Gradbeništvo Za izučitev poklica zidar in tesar ozkega profila se lahko prijavijo kandidati, ki so uspešno končali 6. ali 7. razred osnovne šole. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA ŠKOFJA LOKA — 5 štipendij — na vzgojiteljski šoli Prijave je pošiljati na Skupnost otroškega varstva Skofja Loka, Spodnji trg 40. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA — 2 štipendiji — na FSPN — obramba in zaščita — za izučitev poklica prodajalec tehnične stroke — za izučitev poklica prodajalec mešane stroke — za izučitev poklica pek — 1 učno mesto — 1 učno mesto — 2 učni mesti Pogoji: zaključena osemletka, splošno zdravstveno stanje »KMETIJSKA ZADRUGA« ŠKOFJA LOKA — 2 štipendiji — na srednji kmetijski šoli — 1 štipendijo — na mlekarski šoli Prednost imajo kandidati iz višjih letnikov KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKA — 3 štipendije — na poklicni oblačilni šoli — 1 štipendijo — na FAGG — nizke gradnje ali komunalna smer TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA — 2 štipendiji — na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru (ena za finančno smer, ena za komercialno smer) — 2 štipendiji — na srednji tehnični tekstilni šoli — oddelek za kemijo (za moške kandidate) — 1 štipendijo — na Višji upravni šoli v Ljubljani PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE »TEHTNICA« Železniki — 1 štipendijo — na Ekonomski fakulteti — 1 štipendijo — na Fakulteti za strojništvo — 1 štipendijo — na Fakulteti za elektrotehniko (šibki tok) Srečanja mladih glasbenikov Revijska srečanja šolskih pionirskih in mladinskih zborov spadajo v redno dejavnost, precej razgibano, a najbrž premalo izkoriščeno za poglobljeno strokovno rast, dostikrat pa tudi nekako odmaknjeno od širše javnosti. Radovljiška občina je bila dalj časa brez takih pevskih manifestacij. Delo šolskih zborov in delo 7. njimi ni niti organizacijsko niti strokovno enostavno. Le ambiciozen pevovodja, hkrati dober pedagog in glasbenik (pa še zelo požrtvovalen), lahko upa na uspeh z zborom, v ka-terem se pevci vsako leto menjajo. Ce šole zaradi težavne organizacije kriškega dela ne najdejo pravih možnosti za redne skupinske vaje, je trud večji, uspeh pa manjši. Upoštevati je namreč treba, da je med učenci naših podeželskih šol veliko vozačev. Taki na popoldanske vaje ne morejo priti, na redne vaje med poukom pa je težko misliti, saj 80 zahteve učnih načrtov hude. Učitelji, ki delajo z zbori, so včasih preveč prepuščeni sami sebi. Kljub težavni problematiki pa tega dela pouka osnovnih šol ne bi smeli še bolj zanemariti. Le površno poznavanje lahko spregleda mnogostransko koristnost skupinske estetske vzgoje na zborovskih vajah in nastopih. Ko so se v Radovljici za letošnje jubilejno leto naših narodov odločili za oživitev pevskega srečanja šolskih zborov, so sprejeli tudi predlog glasbene šole za podobno revijo mladih instrumentalnih solistov in skupin. Medtem ko se bodo mladi pevci zbrali 13. maja v Bohinjski Bistrici, imajo instrumentalisti svoje Mladinsko glasbeno srečanje 1977 že za seboj. Bilo je 22. aprila v avli osnovne šole v Lescah. V organizaciji občinske izobraževalne skupnosti in ZKPO Radovljica, v sodelovanju osnovnih šol in glasbene šole ter pod pokroviteljstvom Tovarne verig je prireditev prav lepo uspela. Obiskovalci, med katerimi so bili tudi predstavniki občinskih in krajevnih organizacij, so bili z mladimi glasbeniki zelo zadovoljni. Najprej so jih navdušili tamburaši iz Boh. Bistrice, ki jih že dolga leta vodi Egon Mihelič. Z zanimanjem so prisluhnili skupini blejske šole, ki je pod mentorskim vodstvom Alenke Špenkove nastopila z glasbili Orffovega instrumentarija. Za konec je bil na vrsti har-monikarski orkester glasbene šole. Z dirigentom J ožetom Ažmanom so se kot že tolikokrat izkazali z uigranim ansambelskim izvajanjem. Med temi tremi skupinami je glasbena šola pripravila Se več komornih točk z i topi duetov (2 flavti, 2 violini, 2 harmoniki), tercetov (3 klarineti, 3 kitare, klavir 6-ročno) ter kvartetov < I ..irmonike s kitaro. 3 kljunaste flavte š klarinetom). prisebnost v sporedu je bila v tem, da so prevladovale pesmi iz NOB. vendar primerno obdelane in prirejene za to priložnost. Učenci so izpopolnili svoj repertoar, bolj ali manj znanim partizanskim pesmim so prispevali v instrumentalni izvedbi nekaj novega, nekateri so jih tudi prvič spoznali, vse skupaj pa je dalo primerno obeležje srečanju. Mladi glasbeniki so s svojimi uči- telji hvaležni organizatorjem za skrbno pripravljeno revijo in za priznanje nastopajočim. Koncert je že s tem, da je počastil bližnje praznike in jubileje tovariša Tita ter slovenskih komunistov, dosegel svoj namen. Ce pa bo pomenil začetek nove in trajnejše skrbi za to zvrst dejavnosti mladih, toliko bolje. GE LIKOVNA RAZSTAVA Cerklje — Kulturno umeniško društvo Davorin Jenko je pripravilo razstavo dveh mladih likovnikov; bratov Štefana in Damjana Stirn, doma iz Štefanje gore. Naj vam jih na kratko predstavimo: Štefan Stirn, rojen leta 1953, je študent na pedagoški akademiji. Sedaj se ukvarja v glavnem samo z risbo. Privlači ga predvsem portret, ki je grajen dokaj sodobno in posredovan na »moderen način«. Širši javnosti se je te dni prvič predstavil. Damjan Stirn, rojen leta 1948, zaposlen v kranjski Savi, se izraža v oljni tehniki, in ga mikata predvsem pokrajina, saj želi ohraniti na platno bežno lepoto, ki jo srečujemo na Gorenjskem in okolici njegovega rojstnega kraja ter tihožitje. Damjan se s slikarstvom ukvarja že deset let in mu je to že peta razstava. Razstavljal je že leta 1973 na likovni reviji slikarjev amaterjev Zagorje-Hrastnik-Trbovlje, v Kranju ob 25-letnici sindikalne organizacije tovarne Sava, pred dvema letoma pa je razstavljal tudi v Velenju in v Domžalah. Razstava v Cerkljah, ki je v avli osnovne šole Davorin Jenko, bo odprta še jutri (v soboto) do 19. ure. J. Kuhar ———m ■.........i i mm^mm i ■n—.......i —i— —————^—mm Domači likovniki v osnovni šoli na Bledu Razstava likovnikov s področja radovljiške občine Antona Plemlja, Albina Polajnarja, Janeza Ravnika, Toneta Svetine in Metke Vovkove ima v letošnjem jubilejnem letu poseben pomen. Vsa razstavljena dela so uglašena na isto temo, na prikaz zgodovinskih dogodkov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Albin Polajnar je motiviko iz zgodovine NOB na Gorenjskem že od nekdaj štel za sestavni del svojih slikarskih prizadevanj. Na nedavni Fanči Gostiša Idrijski motivi Ob razstavi v Prešernovi hiši v Kranju Tako kot je imela Ljubljana svojega Vavpotiča, Kranj Ravnikarja, Kamnik Koželja ali Brežice Stiplov-ika, tako se je upodobitvam idrijskih mestnih ved U t z vso zagnanost jo, ki 10 zmore le neusahljiva navezanost n« ro|strn kraj, posvetila slikarka Fanči Gostiševa. Njena olja s po-u\<- družine, ki sama ne bi zmogla ne Stroftkov in ne napornega dela. Delovna organizacija Niko iz Zelezni-*')V je poskrbela za material, mladi, ■*«ni osnovne organizacije ZSMS, P» so ponudili svoje pridne delovne r°ke. Odzvalo se je šestdeset mladih, 0(1 najmlajših, ki so v lepem prazničnem dnevu prijeli krampe in lopate in se z vso vnemo lotili dela. Akcija je odlično uspela, v zadnjo odmaknjeno hišo je tako pritekla voda iz vodovoda. Mladi so se zadovoljnih obrazov poslavljali od hvaležnih stanovalcev hiše, bolne matere in njene hčerke z dvema otrokoma. Pokazali so vso pripravljenost, skrb za sovaščane, solidarnost in zato so vredni vse pohvale. Za zgled pa so lahko predvsem najmlajši udeleženci delovne akcije v Lajšah, saj so bili nadvse zavzeti in delovni. 1). S. i>o/Ca ~ Šestdeset mladih iz krajevne skupnosti Selca se je udeležilo prosto-vne delavne akcije v Lajšah . .. Ohranimo gibalno in miselno prožnost Človek v mislih in dejanjih spreminja naravo, družbo, uresničuje smisel lastnega življenja in pri tem menja tudi samega sebe. Gibalna aktivnost je kaj kmalu očitna, njo spremlja govorna in jo dopolnjuje še miselna dejavnost. Razvoj mišljenja je odvisen od razvoja gibanja. Ko se prvi koraki povezujejo v ritem hoje in kasneje v ritem teka, se pri otroku oblikuje temeljna gibalna abeceda. Tej sledi abeceda branja, obema pa razvoj pojmov, besed in misli. Kakor se besede povezujejo v stavke in pojmi v sodbe, tako se temeljne gibalne prvine hoja, tek, skoki, stoje, vese, prijemi, opore in podobne prvine povezujejo v tehniko in način gibanja. Ta se kaže pri delu, v športu in pri vsakodnevnih opravilih. Gibanje je prav tako del življenja kakor prehranjevanje, sonce, voda in zrak. Šport kot razvedrilo mora postati dejanski zaveznik in spremljevalec mladih, do te oblike omike ne smejo biti mlačni, ravnodušni in se prezgodaj utapljati v navidezno lagoden način življenja. Ko v mladosti dosežemo raven osebnega miselnega obzorja, govorne ubranosti in gibalne zmogljivosti, si moramo prizadevati, da bi vse te vrline čim dlje ohranili. Vsi bi želeli biti dovolj bistri, spretni in zmogljivi. Odlikovala naj bi nas gibalna prožnost, atletska moč in gimnastična izurjenost, tako da bi bili uspešni v premagovanju razdalj, da bi živahno in ne preveč okorno obvladovali osebni »življenjski prostor«. Čim manj naj bi bilo težav pri upogibanju, pri usmerjanju strojev, hoji po stopnicah, zavezovanju čevljev in podobnih opravilih. Na gibalni omiki temelji prožna misel in tekoča beseda. Vendar narave ne moremo varati. Najprej krne gibalne, za njimi miselne in končno še govorne zmogljivosti. Ta razvoj še posebno pospešuje sodoben način življenja. Človek je sam oblikovalec lastne zmogljivosti. Z vso odgovornostjo se mora postaviti po robu pretirani vožnji, sedanju ob televizorju in avtomatizaciji delovnih postopkov, ki puščajo za seboj kvarne posledice. Čim preje, tem bolje. V zoperstavljanju gibalni in miselni utesnjenosti je več načinov. Med njimi je še zmeraj najučinkovitejša vsakodnevna aktivnost. Medicina je človekova zaveznica, vendar mu ne more dovolj pomagati, ga obvarovati pred obolenji in mu dati življenjskega napoja. Življenje štejemo z leti, ohranjujemo pa ga z dnevi, z vsakodnevno jutranjo gimnastiko, s sprehodi in številnimi aktivnostmi na svežem zraku. Veliki misleci so se obogatili z novimi idejami na sprehodih, umetniki so našli veliko navdiha v naravi, vsi pa z gibanjem, vajami, delom in s treniranjem ne preprečujemo le prehitrega pešanja gibal, temveč ob primerni miselni dejavnosti ohranjamo tudi zmogljivost in sposobnost možganov, tega našega zapletenega samousmerjeval-nega središča. JožeAžman Avtokamp Smlednik odprt Te dni so odprli avtokamp Smlednik v Dragočajni. Turistično dru-štvo Moše-Dragočajna je upravljanje prepustilo POZI) Kanu iz Smlednika. V tem prijetnem, mirnem kotičku ob reki Savi tudi letos pričakujejo večje število gostov, predvsem tujcev, ki se v ta kraj radi vračajo. Gostom je na voljo dovolj električnih priključkov, topla voda, dovolj je sprehajalnih poti ter igrišča za male Sporte. Letos se bo v kampu zvrstilo tudi več kulturnih prireditev, ki so jih gostje prejšnja leta pogrešali. -fr kino Kranj CENTER 6. maja amer. barv. biograf. LJUBEZENSKA zgodba: GABLE IN lombaki) ob 1«., IS. in 20. uri 7. maja (rane. barv. polit. priznanje ob 15.15, 17.30 in 19.45, premiera franc. barv. kometi. nora dirka ob 22. uri 8. maja amer. barv. risanka raca. RACMAN in DRUŠČINA ob 10. uri. franc. barv. polit. priznanje ob 14.30, 16.45 in 19. uri, premiera jug. barv. filma kmečki BUNT ob 21.16 9. maja franc. barv. komed. nora dirka ob 16., is. in 20. uri 10. maja franc. barv. komed. nora dirka ob 16., 18. in 20. uri 11. maja franc. barv. komed. nora dirka ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. krim. NEDELJSKA ŽENSKA ob 20, uri 12. maja franc. barv. krim. nedeljska Ženska oi> h;., ih. in 20. uri Kranj STORŽIC 6. maja amer. barv. vestem zaorizi v KROGLO ob 16.30, 17.46 in 20. uri 7. maja ital. barv. krim. MOZ Z ULICE sodi sam ob 16. uri, amer. barv. pust. moz z zlato pištolo ob 18. uri, amer. barv. biogr. LJUBEZENSKA ZGODBA: LOMBARD in GABLE ob 20. uri 8. maja amer. barv. pust. kalifornijski poker ob 14. in 18. uri, amer. barv. pust. m()z z zlato PIŠTOLO Ob 16. uri, premiera franc. barv. filma ljubi m k, lily ob 20. uri 9. maja franc. barv. ljubi ME, lily ob 16., 18. in 20. uri 10. maja franc. barv. ljubi m k, i.1i,y ob 16., 18. in 20. uri 11. maja ital. barv. krim skrivnost ČRNE ROKAVICE ob 16., 18. in 20. uri 12. maja japon. barv. fant. GODZILA proti MEGALONU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. maja amer. barv. vestem ulica BREZ zakona ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. risanka raca, rac man in druščina ob 16. uri, japon. barv. javna hiša št. 8 ob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. vestem ulica BREZ zakona ob 15. in 17. uri, japon. barv. javna hiša ŠT. h ob 19. uri 9. maja amer. barv. pust. kalifornijski POKER ob 18. in 20. uri 10. maja amer. barv. pust. kai.ifornii ski POKER ob 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. z DRUGE strani PLANINE ob 18. in 20. uri 12. maja ital. barv. krim. skrivnost ČRNE ROKAVICE <)l> i«- i« 20. uri Kamnik DOM 6. maja amer. barv. pust. moz z zlato pištolo ob is. uri 7. maja amer. barv. vestem zaorizi v KROGLO ob 17. in 19.30 8. maja amer. barv. vestem zaorizi v kroglo ob 15. in 19.15, ital. barv. krim skrivnost ČRNE ROKAVICE ob 17.15, premiera franc. barv. krim. NEDELJSKA ženska ob 21.30 9. maja ital. barv. krim. skrivnost ČRNE rokavick ob 18. uri, amer. barv pust. moz Z zlato pištolo ob 20. uri 10. maja japon. barv. fant. godzila proti megalonu ob 18. in 20. uri 11. maja japon. barv. fant. godzila proti MEGALONU ob 18. in 20. uri 12. maja amer. barv z druge strani planine ob 18. in 20. uri Skofja Loka SOKA 1; maja ital. barv. krim. od pravice do RESNICE ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. krim. moz iz avstralije ob 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. krim. moz iz avstraLIJE Ob 18. in 20. uri 10. maja jug. barv. komed. naivnež ob 20. uri 1 i. maja jug. barv. komed. naivnež ob 18. in 20. uri 12. maja mebiška barv. drama dolina revnih ob 20. uri Železniki OBZORJE 6. maja amer. barv. krim. moz iz AVSTRALIJE ob 20. uri 7. maja ital. barv. krim. od pravice do resnice ob 20. uri 8. maja ital. barv dram« UČITELJICA in mafija ob 17. in 20 uri 11. maja amer. barv. fant. peklenski stolp ob 20. uri Jesenice RADIO 6. maja ital, barv pust zdrahi-: v hong-KONGU ob 17. in 19. uri 7. maja belg.-franc barv. risani ČAROBNA pisca l ob 15. uri, amer. barv. akcij sos iz BOEING A 747 ob 17. in 19; uri 8. maja amer. barv. akcij. sos iz boe ing a 717 ob 17. i 11 19. uri 9. maja amer. barv vestem JEZDEC na stranski poti ob 17 in 19. uri 10. maja amer. barv. vestem jezdec na stranski poti oh 17. in 19. uri .Jesenice PLAVŽ 6. maja amer.-ital barv krim. blaznost ob 18. in 20, uri 7. maja amer. barv. vestem JEZDEC na stranski poti ob 18. iti 20. uri 8. maja amer barv. vestem JEZDEC na stranski poti ob 18 in 20. uri 9. maja amer. barv akcij. sos iz BOEING A 717 ob 18. in 20. uri 10. maja amer. barv akcij. sos iz boein ga 747 Ob 18. in 20. uri 12. maja ital. barv. pust zdrahe v hongkongu ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 7. maja amer. barv. melodrama moja sladka dama ob 19. uri 8. maja slov. barv. drama vdovstvo ka-roline zašler ob 19. uri . Kranjska gora 7. maja slov. barv. drama VDOVSTVO ka-roline zašler ob 20. uri 8. maja amer. barv. komed. oharly - gasilec ob 20 uri II. maja amer. barv. vestem JEZDEC na stranski poti ob 20. uri Radovljica 6. maja amer. barv. krim. MAŠČEVANJE rele strele ob 20. uri 7. maja angl. barv. krim. LETEČI odred scotland yar1)a ob 18. uri. amer. barv. krim. avto cesta nasilja ob 20. uri 8. maja franc. barv. pust. pustolovščine štirih mušketirjev - 2. del ob 10. uri, amer. film odrske luči ob 15.30, amer. barv. krim. avto cesta nasilja ob 18. uri, angl. barv. krim. LETEČI odred scotland yari)a ob 20. uri 9. maja amer. barv. krim. avto CESTA nasilja ob 20. uri 10. maja angl. barv. krim. leteči odred scotland yarda ob 20. uri 11. maja amer. film odrske luči ob 20. uri 12. maja ital. barv krim. afera na ažurni obali ob 20. uri Bled 6. maja amer. barv. pust. karate jones ob 2().:i() 7. maja ital. barv. komed. tudi angeli streljajo z desnico ob 18. uri, amer barv. lrnny ob 20,10 8. maja amer. barv krim. maščevanje bele strele ob 16. uri, franc. barv. pust. pustolovščine štirih mušketirjev — 2. del ob 18. uri, ital. barv. komed. tudi angeli streljajo z desnico ob 20.30 9. maja amer. film odrske LUČI ob 20.30 10. maja amer. barv. krim. avto cesta nasilja ob 20.30 11 maja angl. barv. krim. LETEČI odred scotland yahi.)a ob 20.30 12. maja amer. barv. krim. avto cesta nasilja ob20.30 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 14,85 din, špinača 10,50 din, korenček 9,70 din, česen 42 din, čebula 12 do 15,16 din, fižol 17,65 do 19,30 din, pesa 5,25 din, kumare 30,80 din, paradižnik 42,80 din, paprika 59,40 dinarjev, jabolka 8 do 9,70 din, hruške 8,50 din, pomaranč« 11.80 din, limone 14,85 do 18,90 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,06 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 13,68 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143 din, jajčka 1 do 2 din, krompir 4,50 din KRANJ Solata 15 do 20 din, špinača 17 do 20 din, <-vi■-taca 18 din, korenček 18 do 20 din, resen 35 do 40 din, čebula 15 do 18 din, fižol 30 do 35 din, pesa 10 din, kumare 30,30 din, slive 30 din, jabolka 8 din, hruške 80 din, žganje 55 do 60 din, med 50 din, pomaranče 10.00 din, limone Iti din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 28 do 00 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 8 din. kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 130 din, jajčka 1,90 do 2 din. krompir 3 do 4 din. TR2IČ Solata 26 do 40 din, špinača 20 din, cvetača 15 din, korenček 12 din, čebula 15 din, fižol 35 din, pesa 10 din, kumare 36 (lin. paradižnik 50 din, paprika 60 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 15 din, banane 12 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din, 1, kaša 20 din I, surovo maslo 80 din, smetana 7.50 din mer., skuta 24 din, kislo zelje 10 do 12 din, jajčke 1.70 do 1,80 din, krompir 0 din loterija B E •5 _ (B *> w 4, — 5 i tj i; X C L. 0 o o CI)J< ti tj 311 90 40 30100 48400 241910 350460 227430 68381 04041 92691 12721 I 120101 1078!)) 02 62 42 0-1722 13252 07392 88032 164332 502282 13 499 393 -17023 59273 38013 44 04664 9851-1 -121534 40 50 50 I («10 2.000 10.000 10.000 40.000 20 I 000 1.000 2.000 10.000 10.000 10.000 30 40 70 1.000 1.000 1.000 1.0110 10.000 lo.ooo 50 80 100 1 000 1.000 5 000 30 1.000 2.000 10.000 C "i • ? ■ o it — %m JC c •D * r £ v. 0 H V)J£ i TJ 561754 10.000 121664 10.000 45 40 475 80 8055 500 0455 500 01 185 6.000 509185 50,000 96 30 56 30 406 200 22750 1.000 64666 1.000 83770 5.000 017466 10.000 534876 10.001) 303880 100.000 77 30 27 30 17 -10 707 80 3547 400 14507 i.ooo 80017 1.000 04807 2.000 169197 10.000 598797 10.000 335747 10.000 094207 10000 8 20 10838 1.000 439 100 8849 400 034319 10.000 10. stran — Glas družinski pomenki Petek - 6. maja 1977 marta odgovarja Jasna iz Radovljice — V pismu prilagam košček blaga, iz katerega bi rada imela kostim ali kaj podobnega. Ker se nikakor ne morem odločiti za model, vas prosim za nasvet. Stara sem 24 let, visoka 169 cm, tehtam pa 63 kg. Marta — Krilo je iz enostransko naloženih gub, zadrga je ob strani, dolžina pa pokriva kolena. Gornji del je nekakšna tunika s podaljšanimi rameni ter spredaj na preklop. Pas lahko zavežete zadaj ali spredaj. Tuniko lahko nosite tudi k hlačam. Igrače bodo hitro pospravljene in takoj spet pri roki medvedki in pun čke, če jih bomo na metali v vrečo, ki jo enostavno za vežemo na posteljico. Vrečo, ki ima lahko še manjše žepe, sešijemo iz tršega pralnega blaga. Za tople majske dni je primerna kombinacija enobarvne bluze in blazerja, krilo pa je po novem nagubano ali nabrano in sešito iz potiskanega bombaža, v barvah, ki se ujemajo z ostalimi oblačili. Potenj e nog, Potimo se vsi, morda se eni malo bolj drugi malo manj, toda tega, ki bi rekel, da znojenja ne pozna, ni. Drugače pa je seveda, kadar neprijetni vonj potenja zaznamo, največkrat v kakšni gneči, lahko tudi v čakalnici, v kupeju vlaka in drugje. Vemo, da znoj sam nima vonja, ko pa na koži pride v stik z bakterijami in nečistočo, se začne razkrajati in zato dobiva značilen neprijeten vonj. Le tega pa odpravljamo običajno z vodo in milom, starim in pre-skušenim sredstvom, na katerega marsikdo tudi pozablja in preveč posega po dišečih razpršilih. Deodoran-ti v taki ali drugačni obliki nas zavarujejo pred neprijetnim vonjem raz- Riž z jajci Potrebujemo: 20 dkg riža, sol, čebulo, surovo maslo, 5 dkg naribanega sira, 3 jajca, malo muškatnega oreščka, poper, -2 žlici mleka ali smetane, 1 žlico sesekljanih zelišč (zelen peteršilj, koper, drobnjak) in margarino. Riž skuhamo v slanem kropu, kuhanega prelijemo z mrzlo vodo in odce-dimo. Čebulo sesekljamo in opražimo na surovem maslu, dodamo riž in ga segrevamo. Primešamo nariban sir. Jajca razžvrkljamo z eno ali dvema žlicama vode, soljo, poprom, naribanim muškatnim oreščkom, mlekom ali smetano in sesekljanimi zelišči. Spečemo na margarini. Riž denemo na ogret pladenj in ga pokrijemo s pečenimi umešanimi jajci ter takoj ponudimo. Kako dojenček zaznava okolico Kar doseže z rokami, dojenček potegne k sebi, prijemlje, stisne k obrazu, liže, ovohava, udarja s predmetom po sebi, okoli sebe. Ce je obroček ali račka iz gume, ugotovi, da je igračka mehka, gladka, ne zveni kaj prida, da nima posebnega okusa in da je neznatnega vonja. Če je dojenček namesto mehke igrače dosegel mali pločevinasti avtomobilček, je polizal barvo, si morda porezal prstke, lahko pa bi požrl tudi kolo. ZRJOD ZkSOCMLNO MBDC3NO M HIGIENO ZKGORBsUSKO Če je vtaknil majhno kroglico v usta ali mu je zdrknil žvečilni gumi v sapnik . . . Tujki v ustih ali sapniku so za majhnega otroka kaj lahko smrtno nevarni, saj si sam ne zna pomagati, niti povedati, kaj mu je. Iz dojenčkove bližine odstranimo vse, kar bi lahko pojedel ali kar bi ga lahko ranilo. Igrače naj bodo velike in lahke, brez vogalov ali ostrih robov ter iz takšnih materialov, da jih je lahko čistiti. Pločevina in steklo ni za najmanjše. Nobenih vijakov ali žebljev v otrokove roke! Nič, kar bi z lizanjem zgubljalo barvo! Nobenih odprtin, kjer se droben prstek lahko zatakne. krajajočega se potu v tistem času, ki ga recimo prebijemo na delu z doma: včasih pa, če je vroče, se moramo osvežiti tudi v odmoru med delom. Umijemo se z vodo in pod pazduhe spet nanesemo sloj deodoranta, ki nas bo varoval spet nekaj ur. Nogam pa navadno privoščimo kopel le enkrat na dan in sicer zvečer. To je pravzaprav malo v primerjavi z dolgim »delavnikom«, ki ga noge imajo v vročini, v prahu in umazaniji. Obutev nas ne varuje docela pred umazanijo, to se lahko vsak dan sproti, ko čevlje in nogavice sezujemo, prepričamo na lastnih nogah. Zato je najmanj, kar lahko storimo za noge, večerna kopel, menjava nogavic vsak dan in tudi menjava obutve. Če se noge pretirano potijo, nosimo (moški) bombažne nogavice, čevlje z usnjenimi podplati in usnjenim vrhnjim delom. Nogam redno privoščimo kopel, ki smo ji dodali žlico kisa. Mesta, ki se najbolj potijo, to je pod prsti, namažemo vsak večer z alkoholno raztopino, ki jo pripravijo v lekarni in posujemo nato noge z otroškim pudrom ali pa s pudrom, ki ga proti potenju prav tako kupimo v lekarni. Obutev, ki jo največkrat nosimo, lahko obrišemo z raztopino hipermangana ali pa kupimo razpršila za čevlje. Sovražniki pohištva Še vedno imamo večino pohištva izdelanega iz lesa, ki daje občutek toplote in domačnosti. Ker pa pohištvo ni ravno poceni, je prav, da ga znamo negovati in paziti nanj, da bo trajalo čim dlje. Ce imamo stanovanje kurjeno s centralno kurjavo, je gotovo v stanovanju zrak dosti presuh. Pomagamo si sicer s posodami vode na radiatorjih, najboljši pa je seveda električni vlažilec zraka. Zaradi pre-suhega zraka lahko les začne pokati in se kriviti, furnir pa lahko odstopi. Še hujša kot presuh zrak je vlaga v stanovanju. Les se zaradi vlage napenja, lahko se razvije tudi lesna goba. Zato v vlažnem stanovanju j pohištva ne postavljamo tik stene, j pač pa ga odmaknemo toliko, da j med pohištvom in zidom kroži zrak. . Če je pohištvo že napadla lesna goba, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Najbolje je seveda preprečevati škodo in ne kasneje, ko je že prepozno, popravljati že načeto pohištvo. Zato je treba vlažnost v stanovanju odpravljati na vse mogoče načine, najbolje z ustrezno izolacijo sten. Les ima še enega pomembnega sovražnika — lesne črve: ti navrtajo dolge hodnike pod leseno površino. Ko te luknjice opazimo na površini, je navadno škoda že precejšnja. Zato bodimo že prej pozorni na lesno moko, ki jo opazimo na pohištvu ali na tleh. V trgovinah z laki in barvami poiščimo kako dobro sredstvo za zaščito pred lesnimi črvi. mladi sporočajo TEKMOVANJE ZA PREŠERNOVO BRALNO ZNAČKO Za V M) ljubitelje knjig je bila sobota, 23. aprila, sicer Šolski dan, težko pričakovana. Mnogi smo prej prebirali knjige /.a Prešernovo bralno značko. Pa se nekaj smo pričakovali ta dan; pesnika in urednika Ivana Minattija in Se enega urednika — znanega humorista in karikaturista Boža Kosa. Kar skrbelo nas je že, ker ju Se ni bilo. Končno sta le prišla. Podelitev je bila popestrena s kulturnim programom. Naš pevski zbor je zapel nekaj pesmi, poslušali .smo recitacije Minattijevih pesmi, prisrčni pa so bili plesi najmlajše folklorne slfupinc. Slišali smo še zanimiv spis o črkah. Predstavila sta se nam tudi gosta. Učitelj Raztresenec iz pravljice, ki jo je prebral Minatti, je v dvorano natresel kupe smeha. Občudovali in smejali pa smo se risbam Boža Kosa, ki jih je popestril še s smešnimi dovtipi. Po tem pa je prišel vrhunec; podelitev. Izpred odra so odhajali nekateri z značkami, drugi s pohvalami. Včasih se je zvrstil cel razred bralcev. Zastopani so bili prav vsi razredi. Silva Tolar, 8. a r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki OBRAMBNI DAN Bila je predzadnja aprilska sobota. Vreme je bilo prav aprilsko in do zadnjega trenutka nisem yedel, ali bomo imeli pouk ali obrambni dan. No, končno seje zjasnilo. .•Sošolci so bili že skoraj vsi v učilnicah, ko sem vstopil. Zajel me je val navdušenih nogometašev, ki so se podili za gobo. Zvonec je prekinil igro in vstopila je razredničarka. Kakšne pol ure smo se pogovarjali, potem pa nenadoma . . . »Alarm!« je nekdo zavpit. Odhiteli smo proti izhodu. Letalo je bombardiralo, ognjeni zublji in dim so objeli šolsko streho. Pridrveli so tudi gasilci, začeli gasiti in reševati učence iz nadstropja. Učenci in člani ekipe za prvo pomoč so reševali ranjence in jim nudili pomoč. Po končani akciji so nas učitelji odpeljali na Višce. Tam smo se pomerili v streljanju, imobilizaciji in kulturnem programu. Ob enajsti uri je bilo vse končano in dobro razpoloženi smo odšli domov. •Janez Fajfar, 5. C r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled SREČANJE S SKLADATELJEM PROF. MAKSOM PIRNIKOM Torek, 26. april — Ze vse dopoldne smo hodili z nekakšno nestrpnostjo po učilnicah. Vedeli smo, da je na naši šoli gost skladatelj prof. Maks Pirnik.'Šteli smo ure in minute do enajstih. Vse je bilo tiho, pripravljeno. V trenutku, ko je prišel, je iz osemsto otroških grl zadonela pesem našemu gostu Mi vsi smo mladi pionirji. Nato so sledile recitacije. Spomnili smo se tudi pogumnega borca za svobodo Franca Rozmana-Staneta, po katerem nosi naš pionirski odred ime. Pionirski in mladinski pevski zbor sta zapela še nekaj pesmi. Skladatelj je spregovoril o svojem delu in o načrtih. Lea Ferjan, 7. a r. osn. Sole prof. dr. .Josipa Plemlja, Bled 0 Kratkorepi zajec in lisica Mati pripoveduje Vročega avgustovskega popoldneva sem se odpravila nabirat gobe. Prišla sem že daleč v gozd. Imela sem že kar lepo število lisičk in tudi nekaj jurčkov je bilo vmes. Nenadoma sem zagledala lovsko opazovalnico. Radovednost me je premagala in hitro sem se povzpela po lestvi navzgor. S ploščadi se je lepo videlo po vsem gozdu. Naenkrat sem zaslišala čuden šum. Prestrašila sem se. Pomislila sem na lovca. Ozrla sem se in skoraj sem se zasme-jala sebi in svoji bojazni. Prestrašil me je namreč kratkorepi zajček. S smrčkom je vohljal po zraku. Čutila sem, da se boji. Ali je začutil mene ali kaj? Tedaj se je v grmovju pred njim zganilo. Zajček se je pognal v beg. Zakaj, sem zvedela trenutek zatem. Na mesto, kjer je prej čepel zajček, je zdaj skočila lisica. Zajčka so rešile le njegove hitre noge. Zlezla sem s ploščadi in odšla proti domu, saj sem imela že dovolj gob. Prvo srečanje s Titom Bilo je 8. junija 1975. leta, ko sem se prvič srečal s tovarišem Titom, njegovo ženo Jovanko in s korejskim predsednikom Kim il Sungom. Godba na pihala iz Gorij, katere član sem, je bila povabljena, da bi igrala ob prihodu pomembnih gostov v Bohinj. Pred prihodom tovariša Tita in drugih smo se v čolnih vozili po Bohinjskem jezeru in igrali. Ko so gostje priredili piknik v Ukancu, smo od-veslali k obali in jim zaigrali vesele koračnice. Po kratkem pogovoru so ženske odšle na sprehod v naravo, mi pa smo ostali pri obeh predsednikih. To je doslej moj najljubši doživljaj. Nanj me spominja tudi fotografija s predsednikom Titom in njegovimi gosti. Zoran Kobal, 7. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje »Takole nekateri ljudje preganjajo druge,« sem spotoma premišljevala. »Nekaterim uspe žrtev pokončati, drugim ne. K sreči smo pri nas svobodni. Zato moramo biti ponosni na tiste, ki so nam svobodo priborili . . .« Domačim sem z gobami pripravila presenečenje, sama pa sem v sebi še dolgo hranila dogodek z lisico in kratkorepim zajčkom. Metka Drobun, osn. šola Davorina Jenka, Cerklje Nenavaden pogovor Deževalo je že vse popoldne. Z bratom Alešem sva bila sama. Sedela sva pri oknu in ogledovala mokro naravo. Na smrekah so se igrale kapljice dežja, ptice so vedrile v hišici. Bilo nama je lepo. Kar naenkrat pa me je Aleš vprašal: »Romka, zakaj pada dež?« Najprej sem ga debelo pogledala, nato pa sem mu odgovorila: »Dežuje zato, ker voda izhlapeva . . .« »Ampak, zakaj izhlapeva voda, kaj je to?« me prekine Aleš. »To povzroči vročina.« »A tista vročina, ki mi jo merite, ko sem bolan?« »Ne, ne, saj je tudi v zraku vročina, ampak zdaj pa bodi tiho, saj vidiš, da ti ne morem odgovoriti,« se ujezim. Aleš se opre na roke in s tem pokaže, da je pripravljen poslušati. Začnem: »Torej, dežuje zato, ker voda izhlapeva . . .« »Ampak to že vem,« pravi Aleš. Potlačim jezo in nadaljujem: »Torej, ko voda izhlapi, nastanejo oblaki . . .« »Ne, tega pa ne verjamem, lažeš!« me jezno zavrne Aleš. Grozno, pa smo tam, spet bo kaj narobe! Zato mu odgovorim: »Dežuje zato, ker si ti preveč zvedav,« in odhitim pomivat posodo. Aleš me pa samo gleda in reče: »Pa sem mislil, da si pametnejša!« Romana Leitinger, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič V počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita in 40. obletnice njegovega prihoda na čelo KPJ ter 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS smo pripravili proslavo, na kateri so sodelovali recitatorji in naš pevski zbor. Proslava je lepo uspela. — Romana Leitinger, 7. b r. osnovne šole heroja Bračiča, Tržič (novinarski in foto krožek) Bilo je februarja 1943. leta. Stara sem bila enajst let. Pri hiši nas je bilo devet: oče, mati, stara mama in šest otrok. Bila sem najstarejša, najmlajša pa je imela eno leto. Živeli smo v Trbo-jah. V mrzli noči je nekdo močno potrkal na hišno okno. Mati se je zelo prestrašila. Oče je šel k oknu in zvedel, da je splošna mobilizacija. Odklenil je vrata in v hišo so prišli partizani. Mati je očetu jokaje zložila perilo v nahrbtnik in zavila še zadnji kos kruha, ki je bil pri hiši. Vsi smo jokali. Oče je izginil v noč in nismo ga videli do septembra 1945. Boril se je v Prešernovi brigadi na Primorskem. Ko se jej vrnil, ga nisem več poznala. Od veselja smo tudi takrat vsi jokali. Vrnil se je zdrav in še danes živi, upokojen je in star sedemdeset let. Dani Ahčin, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Rad bi bil mornar Po televiziji ali v kinu sem že nekajkrat gledal vojne filme o znanih pomorskih bitkah. Občudoval sem ladje, ki so se kot velike jeklene pošasti spopadale med seboj. Tudi ko smo bili na morju, sem rad opazoval velike ladje. Začel sem premišljevati, kako lepo je biti mornar na taki ladji. Poklic mornarja me je vedno bolj zanimal. Začel sem si ustvarjati podobo o njem. Mornarji se najprej učijo v šolah na kopnem; vse o ladjah, o morju in še o čem drugem. Potem pride na vrsto prva vožnja z ladjo. To je prav gotovo najlepši trenutek v mornarjevem življenju. Ladja postane kmalu njegov drugi dom. Če imaš rad morje, ladje, potovanja, je mornarski poklic zelo lep. Ima pa tudi nekaj slabih strani. Dolgo si na morju, treba je trdo prijeti za delo, včasih pa se tudi pošteno okopati in napiti slane vode. Toda ta poklic ti prinaša tudi mnoge ugodnosti. Spoznaš se s skrivnostmi morja, s čudovitimi jutri in večeri na morju, vidiš mnogo rib pa mogočne viharje in visoke valove. To pa so vsekakor nepopisna doživetja. Če je vojna, se mornarji spopadejo s sovražnimi ladjami in branijo domovino, predvsem lepo morje. Morda bom tudi jaz postal mornar. Zmago Kolar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■20 21 22 U 23 ■ ■ 26 27 28 ■ 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 38 39 40 1 1 43 44 45 ■ 46 47 48 ■ 49 50 51 ■ 53 ■ 55 56 57 58 59 60 6"1 Vodoravno: 1. soigralec, udeleženec, 8. naslov japonskega cesarja, tudi igra s palčicami, 14. visoko in vitko iglasto drevo, 15. nemorala, 17. zdravilo, 18. trzaji, 20. znižana nota e, 21. velika muha s pisanimi očmi, brencelj, 23. švedsko ime za pristaniško mesto v jugozahodnem delu Finske, 24. avtomobilska oznaka za Mostar, 25. ribja koščica, 26. odpor do koga ali česa, 29. varuh, skrbnik, 31. kemični element, redka zelo mehka in vlečna kovina s srebrnim sijajem, znak In, 32. kratica za Nogometni klub, 34. visoka okrasna rastlina, Canna generalis, 35. optična priprava, telo iz prozorne snovi, 37. kazalni zaimek, 38. kraj nad Reko oziroma nad Sušakom, 40. pisana tropska papiga, 42. mag, čarodej, 45. jutranji svit, 46. avtomobilska oznaka za Doboj, 48. načelnik banovine, 49. kemični oznaki za arzen in osmij, 51. Ugo Tognazzi, 52. eden izmed »ledenih svetnikov«, 55. pod, 56. kdor rigola, globoko orje ali prekopava, 58. grški otok v Sporadih, 60. kemični element, podoben železu in niklju, znak Co, 61, otok in kraj na tem otoku ob vzhodni obali indonezijskega otoka Borneo. Navpično: 1. hokeju podobna igra z leseno kroglo in tolkači, ki jo igrajo na konjih, 2. menjačica, spremenljivka, eden izmed najbolj preprostih enostanič-nih organizmov, 3. delavec v rokavičarski obrti, 4. mednarodna avtomobilska oznaka za Turčijo, 5. sukanec, 6. rušilno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina, 7. razbijalec, 8. pomladanski mesec, opevan kot mesec ljubezni, 9. verski poglavar muslimanov, predstojnik imamata, 10. severnoameriška stepska zver, podobna volku, 11. ljubkovalno ime Aristotela Onassisa, 12. pritrdilnica, 13. otok pred zahodno obalo Francije, posebno znan po gojitvi školjk, 16. lepa vrtna cvetlica z raznobarvnimi cveti, 19. goveja maščoba, 22. plačilno sredstvo, 25. strokovnjak v statistiki, kdor se poklicno ukvarja s statistiko, 27. Rato Dugonjič, 28. premog najvišje kalorične vrednosti, 30. prevara, 33. anali, letopis, 35. nebesna, svetlo modra barva, 36. pesnik ljubezenskih pesmi, 39. avtomobilska oznaka za Svetozarevo, 41. žensko ime, 43. grobo domače orientalsko sukno, 44. ljubkovalno rusko moško ime, Nikolaj, 47. stara in le približna ploskovna mera, 50. reka v severnem Pakistanu, pritok Inda, četrta črka N, 52. kratica za sobota, 53. ograjen nasad okoli hiše, 54. vrtinec, jarin, 57. kratica za Glavni odbor, 59. znak za kemično prvino radij. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Vrednost figur Prednost v vrednosti figur nam daje večjo igralno moč. Ce menjamo npr. trdnjavo za nasprotnikovo damo, smo dosegli materialno prednost ali nadmoć. Kakšna pa je ta materialna prednost in kako jo lahko iz-razimo? osnovno vrednost skakača (tj. 0,269 — 1,0), dobimo vrednosti figur, ki jih lahko med seboj primerjamo. Običajno vzamemo za izhodišče vrednost skakača v visini treh kmetov (Tabela 1). Tabela 1 Izračun vrednosti figur na podlagi njihove gibljivosti Figura Poprečna gibljivost Koeficient vrednosti Primerjava vrednosti Vrednost v kmetih D 22,750 0,888 3,3 9,9 T 14,000 0,438 1,6 4,8 L 8,750 0,273 1,0 3,0 S 4,938 0,269 1,0 3,0 Za manj natančen in vendar dovolj koristen prikaz vrednosti figur pa nam lahko koristi naslednja poenostavljena primerjava: Di«gram 27 gibljivost skakača: s štirih polj lahko skoči na dve mesti, z osmih na tri, z dvajsetih n* štiri, s šestnajstih na sest in s šestnajstih na osem. Poprečna gibljivost je okrog-'° 5, to pomeni, da skakač skoči poprečno na pet mest. Na podlagi izračuna poprečne gibljivosti Posamezne figure (Diagram 27 daje primer skakača), njene sposobnosti gibanja glede na barvo polj ali glede na skoke, upoštevaje možnost premočrtnega in diagonalnega Ribanja, dobimo računsko izražene koeficiente vrednosti. Ce te preračunamo na A L ~kk A s-kkk V razpredelnici nismo prikazali moči kralja, saj je nekaj posebnega in nam pomeni več kot druge figure. Zmotno pa bi bilo misliti, da kralj nima UPORABNE IGRALNE MOCl. Predvsem v končnicah aktino poseže v boj in razvije moč, ki približno ustreza moči lovca ali skakača. dr. s. Kavriek od vsepovsod Posluh za tržišče Rešitev nagradne križanke z dne 22. aprila: 1. mentor, 7. robavs, 13. oprimek, 15. unisono, 17. Si, 18. region, 20. lider, 21. Tkon, 23. roket, 25. roža, 26. animato, 28. OŠ, 30. Pad, 31. aceton, 32. omika, 34. kanat. 36. Časlav, 39. UPI, 40. AO, 42. iskalec, 44. rast, 46. fin ta, 48. icek, 50. artel, 52. Verdun, 54. PU, 55. taktika, 57. aerodin, 59. Tainan, 60. Ravena. Izžrebani reševalci: prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Breda Pečjak. 64000 Kranj, Stražiška 50 a; 2. nagrado (60 din) Drago Goričan, 64202 Naklo 121; 3. nagrado (50 din) Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Jama 19. Nagrade bomo poslali po pošt i Rešitve pošljite do torka, 10. maja nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali srno za ras Tudi majhni lopovi niso imuni za zakone tržišča. Te dni je skupina lopovov iz Kolna pokazala izreden posluh celo za trenutno ponudbo in />o praševanje. Iz skladišča je ukradla šest ton kave, katere cena se je v ZRN zelo povečala. Policija je tatove odkrila, ko se je neka gospodinja pohvalila, da je v spodnjem delu mesta odkrila kraj, kjer prodajajo kavo občutno ceneje. Drago pismo Galilejevo pismo, ki nosi datum 24. avgust 1612 in govori o odkritju sončnih peg, je doseglo na londonski dražbi ceno, preračunano na naš denar, približno 598.500 dinarjev. Tortelini v omaki, sarma in paprikaš s šampinjoni ho odlične enolončnice v konzervi, ki jih je treba le dobro pregreti in so gotove. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU jih imajo. Cena: 11,07, 13,63 in 22,24 din Koliko olajša delo likalni stroj, ve povedati le tista gospodinja, ki ga že uporablja; ko se navadiš nanj, gre delo zares hitro od rok. V Murkinem ELGU v Lescah imajo naprodaj Ba-gatove z dolžino valja 60 cm. Cena: 6275 din Moške kavbojke iz originalnega ameriškega jeansa, izdelane pri MURI, imajo v vseh velikostih na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. Cena: 452 din Črtasto tuniko iz hladnih konoplji-nih in lanenih niti ter volno bomo lahko nosile vse do najbolj vročih poletnih dni. V temno in svetlo modri, črni in rdeči barvi in v velikostih od 36 do 42 se dobe v ALMI-RINI industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 238 din (18. zapis) Zdaj, ko smo že s spoštljivo mislijo obiskali obe grobišči talcev v Dragi in v grajskem vrtu, nam ostane se ogled nekdanje ženske kaznilnice, ki je sedaj smiselno preurejena za potrebe Psihiatrične bolnišnice. (Lepo bi bilo, ko bi vendarle že opustili »bolnice« in se vrnili k slovenskim »bolnišnicam«. Saj »bolnica« po naše pomeni bolno žensko, recimo pacientko — »bolnišnica« pa ostani slejkoprej zavod, v katerem zdravijo bolnike in bolnice.) GRAJSKA VRATA Tako lepo, imenitno se sliši — grajska vrata, skoraj kot rajska vrata ... A vendar so bila. ta vrata bolj peklenska! Vrata, skozi katera so vstopali naši zavedni ljudje brez zaupanja, s strahom, s kletvijo na ustnih. Nad vhodi nekaterih starih kaznilnic je pisalo: »Pustite nade zunaj vsi, ki vstopate!« Tudi nad grajskimi vrati begunjskega gradu hi v letih 1941-1945 lahko stal tak napis Saj je bilo v teh letih tu zaprtih kar 12.096 talcev. Od tega 9411 moških, 2280 žena in 405 otrok. Strahotno visoko število, če pomislimo, da je bil to delež prebivalstva razmeroma le majhne slovenske Gorenjske — sprva »Sudkarnten«, potem »Oberkrain« . . . Iz zaporov tega gradu so nacisti v času okupacije odvedli 821 talcev v smrt, 4448 pa v razne druge zapore in taborišča v Nemčiji. Lahko bi rekli, da je tu smrt skrhala svojo koso . . . DVE ZIDNI PLOŠČI Za opis begunjskih mučilnic — zdaj Muzej talcev — si bom zadržal prihodnje nadaljevanje. Kajti zdaj, ko stopimo skozi lep kamnit portal na grajsko dvorišče, pritegneta kar nehote našo radoznalost dve stari vzidani plošči. Prva nad notranjo stranjo vhodnih vrat — ta ima celo uro nad seboj — druga pa je vzidana na desni fasadni steni, tudi ta na notranji dvoriščni strani. Ta pa je tudi starejša (iz leta 1537). Prva je iz leta 1548. Priča pa sem večkrat bil, ko so se obiskovalci gradu vselej spraševali, le kaj pomenita ti dve kamniti plošči s težko razumljivim napisom v stari nemščini? Bolj smiselno kot dobesedno prevedemo napis na prvi plošči: »Če je Bog z nami, kdo bo proti nam? 1537. V božjem imenu podeljen Kamen Lambergu. Zgrajen na novo po prizadevnosti Jakoba plemenitega Lamberga. Roka božja naj varuje srečo.« Napis na plašči nad vhodnimi vrati, z notranje strani, je v smiselnem prevodu takle: »Leta Gospodovega 1548 me je dal zgraditi gospod Jakob plemeniti Lamberg in Ramenski, vite/, rimskega kraljestva, svetovalec v tem času deželnega poglavarja Kranjske in želi svojim naslednikom čast in blagor duše in telesa in potovati pod božjim varstvom. Bog jim daj srečo in blaženstvo po smrti (t. j. ,po koncu').« ŠE ENA PLOŠČA Zelo zanimiva in izjemno lepa je tudi plošča, vzidana v pročelje gradiča v Dvorski vasi, Jjrej Klimatsko zdravilišče »Tone 'ufar«, zdaj dodeljeno kot depandansa Psihiatrične bolnišnice iz Begunj. (Sliko in opis gradiča glej v 13. zapisu!) Vzidana plošča ima na sredini upodobljen razkošen rodbinski grb Lambergov, vklesan napis pa v smiselnem prevodu pove: »Rimskega cesarja, veličanstva Ferdinanda svetovalec in deželni glavar Kranjske, gospod Jakob plemeniti Lamberg, gospod na Kamnu in Gutenbergu, me je dal postaviti leta 1531. S cesarskim in deželno knežjim dovoljenjem imenovan C>u-tenherg. — Bog daj srečen konec. 1558.« Vhodna vrata v begunjski grad, zdaj Psihiatrično bolnišnico. a. 3VW$TAiMGENANT; DEN^LAMBERGERNiP ^NfrOPAVIVON f NEVEH* DVRH l Dr\RG BVMGUACOBEN VO LAMBERG t HA NT ^ i GOT^GEBSeaKCK •^f—'--., '.; ||......1. Najstarejša zidna plošča, očitno vzidana prvotno v steno zdaj razrušenega gradu Kamna. . - - M I) S»VX! Vil« IJf;.'» Ml i.. i Hv^fraV H« i : IACOB.: VOrsf j£ 'A Ml M K< '< 17, V : ATAfNrjft! TFK:t\OM*A NMl KAI'lMtV /F iT L AN NOT' ■ V€1WF:Clv- A.1NSVNO \ WVf^<$0~l T>AF!N>NACI IKVMfcN* 1VK ShH . 1.RF-CI: rWNi:>?Gvfcl| WvJ'ANDLbN INžGOTESJ lWll Plošča, vzidana nad glavnim vhodom v begunjski grad. Plošča z grbom rodbine Lambergov na pročelju gradiča v Dvorski vasi. Odkrili roparje Švedska polnijo sije dalj <*o.s« razbijala glavo in končno pred kratkim resiUi uganko »vikend roparjev« poštnega vlaka na progi med Coeteborgom in Halmstadom Po tem odkritju so postal, dvojica 14 letnih dečkov in njun leto dni stare/si kolega najmlajši poštni roparji v zgodovini. Dečki so bdi V popravnem zavodu in so vsak teden dobivali dovoljenje za izhod in potovali domov. Da bi prihranili denar za prevoz, so se skrili v poštni vagon in ob tem pošteno prebrskal, vreče, v katerih so bile tudi pošiljke denarja. Policija je ugotovila, da so pri tem nabrali več kot 23 000 dolarjev Za denarjem še niso našli sledu. RADIO SOBOTA •4..'to Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.1:") Kdaj, kam, kako in po čem 1 1.03 Sedam Kaj vam glasba pripoveduje 14.28 S pesmijo in besedo po .Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15 15 s knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 18 05 (tremo v kino 18-45 Zabaval vas bo ansambel DečoZgur 19.35 Lahko noč. ot rod 19.45 Minute /. ansamblom Mladi levi 20.00 Radijski radar 21.00 Za prijet no razvedrilo 21 30 Oddaja za naše ' izseljence 23.05 S pesmijo in plesom V novi teden 0 .30 Zvoki i/, naših krajev 1 03 Vaš gost 2.03 Divertimento. rapriccto in suita 3.03 Clasbena skrinja 1.0.3 S popevkami V novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 1,1.00 I / partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3.3 Danes vam izbira 1 4.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas Iti.00 Naš podlistek - I. Kovačič: Ikbar Iti.15 Majhni zabavni ansambli lt>.40 Glasbeni casino 1740 s pevcem Bracom Korenom 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18 40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretja program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prost oru in času 21.00 Vidaki sodobne umetnosti 21.1 5 Sobot ni nočni koncert 23.55 lz slovenske poezije TELEVIZIJA SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Colargol 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 8.30 V znamenju dvojčkov K užkov praznik 8.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 9.20 Narava .Japonske 9 50 Prva pomoč 10.10 Dokumentarna oddaja: Evropa Evropejcev 11.00 G. Prosperi: Življenje Michelangela — nadaljevanka 14.00 Tenis za I)awisov pokal Jugoslavija : Španija 17.10 Obzornik I 7.30 Ne obračaj se, sinko — domači film 19.15 Risanka 19,30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.35 Človek iz Kia - francoski film 22.35 T V dnevnik 22.50 625 23.10 Pesem Evrovizije — posnetek iz Londona Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik .17.35 TV koledar 17.45 PluS 5 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 8 4.30 8.07 8.37 9.05 10 05 11.00 1 1.15 1.3.20 1.3.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.1 5 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.0.3 3.30 4.0.3 NEDELJA Dobro jutro Radijska igra za otroke — F. Puntar: Vile. vali. voli Skladbe za mladino Se pomnite, t ovarifti Prvi aplavz Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkest ni in zboru Percv F Ml h Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Strup, med m nič Lahko noč. ot ion (ilasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno - A. Blok: Pesmi Plesna glasba za vas Klasična komorna glasba Pop, ročk, beat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Minute z •Johannesom Brahmsom Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 1 4.0(1 Pet minut humorja 14.05 GUuiba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15 35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes oh 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz komorno- glasbenih opusov Slavka Mihelčiča in Petra Liparja 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena mat ineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 20.30 Glasba taksna in drugačna 21.15 24 ur 21.40 Podivjano vreme — dokum. oddaja 22.25 Boks za nagrado Zagreb TV Zagreb 10.00 TV v šoli (kI I7.15do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije 20.30 V družbi ptic - dokum. oddaja 20.59 London: Pesem Evrovizije — prenos 2.3.00 TV dnevnik 8 NEDELJA TV Ljubljana 8.40 Poročila 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 9.15 «25 9.35 H. de Balzac Blišč in beda kurtizan — nadaljevanka 10.35 Sezamova ulica 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 13.10 Križem kražem 13.20 Pisani svet 13.55 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — prenos srečanja za 3. mest o 16.15 Okrogli svet 16.45 TV žehtnik 17 20 Poročila 17.25 Športno popoldne 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18 25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Za vsakogar nekaj Revijski orkestri K met ijski nasveti: Keja ovc je pomembna v planinskih pa t udi drugih krajih Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam I'ojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (1 lasbeni intermezzo K uit urna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute / ansamblom Mihe Dovžana K uit urni globus »Ko beseda in glasba ustvarjata teater« Popevke i/ jugoslovanskih st udiev Literarni nokt urno - I). Viher: (leSte svobode Za ljubitelje jazza — Ti si predirbijen za bodočnost, kaj pa jaz? Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov knžemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.06 -Jaz/ na II. programu 16.40 Za mladi svet 1 7.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana 19.40 Znani skladatelji — slovit i izvajalci 20.15 Ekonomska politika 20.35 Utrinki iz Cajkovskega 21.00 Literarni večer: Stihi in note 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Se/.itno v nafto diskoteko 23.55 Iz. slovenske poezije 4 30 Dobro jutro gospodarski komentar 20.00 M.Savič: Morava 76 — nadaljevanka 21.00 Popotovanja: Stolac, Hutovo 21.30 TV dnevnik 21.45 Jazz na ekranu: The jazz messengers 22.00 Športni pregled (Bg) 22.35 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — posnetek srečanja za 1. mesto Oddajniki II. TV mreže 9.oo Oddaje za JLA 14.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Enrico Macias 21.00 24 ur 21.20 Sarajevski atentat — jugoslovanski film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 10.30 PanTau 1 1.00 Narodna glasila 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.05 Kritična točka 13.35 Levinja KI za — serijski film 14.25 Nedeljsko popoldne 19,30 TV dnevnik 20.00 Več kakor igra - nadaljevanka 21.05 Potopisi 21,35 TV dnevnik 22.00 Spori ni pregled T V I. 8.10 10.05 16,30 17.15 17.25 17.50 18.05 18.15 18,30 18.45 19.15 19,30 20.00 21.20 22.05 22.20 PONEDELJEK jiihljtina TV v šoli: TV pravopis. Zdravila, Pernati prebivalci dvorišča. Makedonščina (Zgl TV v šoli: Za najmlajše. Metalurgija (Sa) TV v šoli: Risanka, Na riževih poljih. Makedonija (Bg) K met i jska oddaja TV Zagreb (i lasbeni ciciban: Dojenček Narava Japonske Obzornik (Isehna nega: 11 rejena v .30 minutah Tekoči računi 1)ogovorili smo se Mladi za mlade Risanka T V dnevnik S Pavič: Na poti izdaje — 1. del drame K ulturne diagonale TV dnevnik Mozaik kratkega filma: zaori pesem o svobodi 8.08 9.05 9,30 10.15 I 1.03 12.10 12.30 12.40 13,30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19,15 20.00 2030 21,3.3 22.20 23.05 23.15 0.05 0,30 1.03 2.03 .3.03 3,30 4.03 Glasbena mat ineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Prva pomoč Iz glasbenih šol: Ptuj Kdaj, kam. kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasvet i: Ukrepi proti plevelu po vzniku poljščin Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Pot a sodobne medicine: Novejša kardiološka dognanja Vrt il jak studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Slovenska zemlja v pesmi m besedi Radijska igra — T. Svetina-) Povile: Ukana Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — Z. Balog: Pesmi Popevke se vrst i jo Dixieland parada Popevke za vse Z opernega in koncert nega odra Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov I'roti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopn jo: Mehka tehnologija — sonce in metan 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Jože Pravšek 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 Oddajniki II.TV mreže 17.15 TV dnevnik 20.00 20.15 20,35 21.00 21.20 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19,30 20.00 20,30 21.00 21.10 i program R. VVagner: odlomki iz glasbene drame Valkira Znanost in družba Vsa zemlja bo z nami zapela Violinske sonate Františka Bende Deseta muza Z Berlinskega festivala 1976 TV koledar Otroška oddaja: Ne skrbite, tukaj smo mi! Živel je car — lutke Literatura: Pesem je dar Mladi za mlade TV dnevnik Športna ove danes Planine, pri katerem prav nič, najmanj pa izredno svež spomin, ne kaže, da je v januarju dopolnil že 70 let. »Konec junija ali v začetku julija so med nas, bilo nas je v sobi okoli 65, vrgli Franca Koritnika. Gestapo-vec je pri tem dejal, da bi zaradi takih ran, kot jih je dobil Koritnik, umrl vsak Nemec, bandit pa je vzdržal. Takrat sva se s Koritnikom prvič videla. V tistih dneh nisi mogel zaupati vsakomur in nekaj časa je minilo, da sva se zbližala. Kmalu sva se začela pogovarjati o begu. Neke noči, bilo je okoli pol enih, pa smo zaslišali: Vstanite! Takrat smo si rekli: Streljali bodo! Nabirali so nas po vseh sobah in nas odgnali v sobo številka šest. Bilo nas je sto. Stoje, ne da bi se mogli premakniti, smo čakali jutra in smrti. Okrog šestih smo morali na dvorišče, potem pa — marš! V negotovost. Bili smo prepričani, da nas peljejo na streljanje, nismo pa vedeli kam. Šele v Lescah smo od ljudi slišali, da gremo na Bled, da je v partizanski akciji prišlo do eksplozije v hotelu Park. Ko smo prišli do Parka, so nas postavili — po pet skupaj — ob zid. Stali smo in čakali, kaj bo. To se je vleklo dve uri. Bili smo gotovi da nas bodo v povračilo za miniranje hotela postrelili. Kasneje smo zvedeli, da je hotelirka Jeklerjeva, pri kateri je bil gestapovski štab, pregovorila gestapovce, da so nas pustili pri življenju. Po dveh urah negotovosti so 70 zapornikov odpeljali nazaj v Begunje, 30 pa nas je ostalo. Peljali so nas v hotel in šele tam smo videli, kaj se je zgodilo. Vse je bilo razrušeno. Med temi tridesetimi sva bila tudi midva s Koritnikom ter Janko Mulej z Javornika in Lado Nogra-šek, učitelj iz Ljubljane, ki sta naju s Koritnikom že v Begunjah rotila, da brez njiju ne smeva uiti. Ko je neki gestapovec spraševal, če je kdo mehanik, se je takoj javil Koritnik (bil je avtomehanik) in me podrezal, naj tako rečem tudi jaz. Odpeljali so naju v klet, da bi popravljala pisalne stroje. Koritnik je enega hitro popravil, da so videli, da se res spozna na te stvari, za ostale pa dejal, da so preveč poškodovani, da bi jih lahko usposobila. Takrat sva našla tudi žago in jo razpolovila. Jaz, imel sem lovsko obleko, sem si jo všil v zavihek. Za tem so naju odgnali k Riklijevi vili, kjer je bilo treba popraviti velik pralni kotel. Za naslednji dan sva sklenila, da pobegneva. Ko pa sta naju stražarja peljala °d Riklija nazaj v Park, je Koritnik 2e od daleč zagledal gestapovca Oruschkeja. Postal je rdeč in dejal: .Nekaj se bo zgodilo. Ali bodo vzeli oba ali pa samo mene.' .Pridite sem, Herr Koritnik,' je oejal Druschke, ko sva se približala. .To delo je za vas preveč umazano,' je porogal. Koritnika so takoj uklenjenega odpeljali nazaj v Begunje, sam pa sem se mislil držati najinega načrta. Pobegniti za vsako ceno! Mislil sem si, njega so vzeli danes, jutri bodo prišli pome. Naslednjega dne sem spet popravljal tisti pralni kotel. Seveda se mi brez Koritnika ni niti sanjalo, kako naj se ga lotim. Celo dopoldne sem se motal okoli njega, potem pa dejal, da potrebujem še koga za pomoč. Ko so me vprašali, če poznam koga med ujetniki, ki bi bil za to primeren, sem dejal, da je to Lado Nograšek. Nograška so šli iskat na Mlino. Med potjo od Parka do Riklija sva se dogovorila o begu. Na srečo sva sedaj imela samo enega stražarja. ,Bo šlo?' je dvomil Nograšek. ,Jaz v Begunje ne grem več', sem odvrnil. ,Dal ti bom znak, kdaj pobegneva.' Ko se je pokazala priložnost, sem prosil neko žensko, naj pripelje k meni domačina Jožeta Kapusa. Povedal sem mu, da mislim pobegniti in ga prosil, da bi Šel o tem v Bohinj obvestit mojega brata, da bi bil pripravljen na morebitni nemški obisk. Z Albertom Bercem, hišnikom pri Rikliju, sva se dogovorila, da me bo poslal nekaj iskat na Rečico, od koder bi laže pobegnil. Opoldne, ko so naju z Nograškom gnali jest, se je vrnil Kapus. Ne da bi ga prosil, je pregledal teren okrog Rečice in povedal, da je tamkaj zaseda pri zasedi. Da bi bilo varneje proti Ribnemu in Selu, če si upam skozi Bled. V grmičevju mi je pustil tudi svoje kolo. Kapus takrat še ni vedel, da sva dva, ki misliva pobegniti. Treba je bilo torej dobiti še kolo za Nograška. Bere mi je tako dal izvijač za kopalno kabino št. 57., v kateri sta bili dve kolesi. Tjakaj se je najprej odpravil Nograšek, ki pa z izvijačem vrat ni znal odpreti. Sel sem sam ter moško kolo, ki je bilo postavljeno zadaj, postavil naprej, pred ženskega, ki je imelo prazno gumo, da bi bilo čimbolj pri roki. Kolesi sva torej imela. Ves ta čas pa sva delala lesen podstavek, na katerega bi potem položila pralni kotel, ki je bil ob takih mojstrih, kot sva bila midva, še zmeraj pokvarjen. Stražar, mislim, da je bil eden od številnih Rusov - Čerkezov, je bil skorajda ves ta čas obrnjen s hrbtom proti nama. Napočil je čas. Pojdi po kolo, sem dejal Nograšku. Medtem, ko ga ni bilo, sem na vso moč premetaval les sem in tja ter govoril sam s seboj. Stražar me še pogledal ni. Morale so miniti sekunde, meni pa se je zdela * cela večnost, dokler nisem zagledal tovariša s kolesom. Še sam sem pograbil kolo. Zavila sva proti cerkvi. Lado je imel žago, jaz pa sekiro, kar je služilo za prikrivanje in skromno oborožitev obenem. Na glavni cesti sva sedla na kolo. Za menoj, sem rekel Ladu. Nek znanec je še vpil za menoj, če nisem več ujet. Spregovorila sva nekaj besed. Ko sem pogledal nazaj, Nograška ni bilo nikjer. Kot na trnih sem ga čakal med hišami. Prišel je ves strgan in krvav, ker se je zapletel na kolesu in padel. Odpeljala sva se proti Selu. Kolesi sva pustila pri Jakošu na Selu, kjer sem včasih tesaril. Potem sva šla čez Savo Bohinjko proti Jelovici. Ob robu gozda sva zagledala Me-šišnikovo Cilko, ki je čakala »na zvezi« partizanko Natašo. In ta Nataša naju je pripeljala do partizanov. Celo noč sem govoril. Sam sebi nisem mogel verjeti, da sem res svoboden. Kmalu sem dobil pismo od Koritnika, ki je ušel iz Begunj. Od štirih, ki smo načrtovali beg, smo tako ostali živi trije. Nograšek, ki se je oglasil pri meni kmalu po vojni, a me žal ni bilo doma (če je še živ, bi raci, da bi se spet oglasil), Koritnik, in jaz.« V. Felc INDUSTRIJSKI KOMBINAT •illJAMIIU. Kranj razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. izdelovalca sekal 2. orodjarja pogoji: P°d 1.: strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj; Pod 2.: orodjar in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj oddajo pismene ponudbe z ustreznimi dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj. Obračun Prav, če ga imajo, ampak od tod do sem nam ga bodo vozili cel dan, v tem mrazu in zametih. Ranjenci pa ne smejo zmrzovati v nezakur-jenih vagonih. — Tako je menilo naše načelstvo, ki je bilo zaskrbljeno glede tega. Iz stiske nas je rešil upravnik Ribsola, ribiške zadruge ob Aral-skem jezeru. Ponudil nam je suhe, stare in že na pol črvive ribe. Velik kup da jih ima na dvorišču, je rekel in prav rad nam jih odstopi. Do Kazalinska bodo zadostovale, tam se pa založimo s saksaulom do samega Taškenta. Rečeno — storjeno. Nemudoma smo se lotili nošenja rib. Pobrali smo vsa vedra, kar jih je vlak premogel in vse prazne vreče ter začeli nositi s tako ihto, da nam je kar sapo zapiralo. Napolnili smo ten-der do vrha, kar je gor moglo iti. Kurjač je z lopato nametal rib pod kotel in kar hitro užgal velik ogenj. Ribe so gorele kot smola in kmalu ogrele premraženega »luka-matijo«, da je začel migati in puhati. Ko pa je dobil toliko korajže, da je tudi zapiskal in zavriskal, je bilo treba odriniti dalje. Ta hip je pridirjal na vlak upravnik Ribsola in v eni sapi sporočil našemu načelniku, da ga načelnik postaje nujno prosi, naj nemudoma pride k njemu v pisarno, da mu sporoči pomembno brzojavno sporočilo iz Taškenta. »Oho! Važna brzojavna novica iz Taškenta?! Za naš vlak? Kaj bi to moglo biti? Pa menda ni hud potres porušil pol mesta z bolnišnicami vred, da zdaj ranjencev nikamor ne bomo mogli oddati?« Tako sta se čudila in ugibala načelnik vlaka, zdravnik dr. Pincet-kin, in politkomisar, ki smo mu rekli Volčok. Nemudoma sta odšla in razmeroma dolgo ju ni bilo nazaj. Ko pa sta se vrnila, sta bila videti hudo zaskrbljena. Politkom celo bolj kot načelnik. Nič se jima ni ljubilo govoriti. Sestra Ana Fili-povna Tabunova, rojena Taškent-ka, ni mogla strpeti, da ju ne bi izzvala. »No, kaj se je vendar zgodilo v Taškentu, tovariša, da sta videti tako potrta?« Skrbelo jo je namreč bolj kot druge, ker je imela starše v Taškentu. Njen oče je bil sodnik, ki mu je bila poverjena preiskava afere s ponarejanjem carskih rubljev. Načelnik se je v zadregi prestopil proti svojemu kupeju, postal na pragu, okrenil glavo ter čez ramo rekel politkomu: »Ti povej, Volčok, ker je zadeva zgolj političnega značaja.« Tedaj je politkom dvignil obe roki, kakor kak vnet pridigar ali kakor temperamenten govornik na govorniškem odru, ko hoče povedati nekaj posebno pomembnega. V sveti jezi je srdito iztisnil iz sebe: »Na, zdaj pa imamo spet hudiče na plečih!« To je bilo na hodniku upravnega vagona. Kjer smo člani uprave in medicinsko osebje nestrpno čakali pojasnila. Spogledali smo se, ugibajoč, kakšni hudiči bi to mogli biti. Politkom, videč, kako nestrpno čakamo, se je tolikanj obvladal, da je malce mirneje povedal razburljivo novico: »V Taškentu je danes izbruhnila kontrarevolucija!« Ta novica je udarila v nas kot strela z jasnega. Nemo smo uprli oči vanj in nestrpno čakali, kaj bo še povedal. Da ima Volčok še veliko povedati, smo bili prepričani. Samo zaradi dveh stavkov ju postajni načelnik prav gotovo ni klical k sebi. In politkom je nadaljeval z razburljivim poročilom takole: »S pomočjo izdajalca, vojnega komisarja, so kontraši, do zob oboroženi, vdrli v sejno dvorano v drugem turkestanskem polku in med sejo postrelili in pobili navzoče komisarje — dvanajst vseh skupaj. Samo enemu se je posrečilo skočiti skozi okno in ubežati. V preplahu in zmedi, ki je nastala, so nato uporniki z izdajalcem na čelu bliskovito zavzeli središče mesta, najvažnejše urade, ustanove, vojašnice, banke, pošto, telegraf in trdnjavo. Kdor se je količkaj upiral, je dobil strel v glavo. Da sta bila zmeda in preplah še večja in osvajanje mestnih četrt lažje in hitrejše, so poskrbeli popje. Ukazali so zvoniti in pritrkovati pri vseh cerkvah, kontrarevoluciji na čast. Z banderi in križi na čelu sprevodov so šli po mestnih ulicah, glasno moleč in prepevajoč hvalnice bogu, da jih je rešil komunistične tiranije.« Tako se je glasilo prvo poročilo iz Taškenta. Odposlal ga je dežurni uradnik na glavnem kolodvoru. Tega namreč pučisti še niso zavzeli. Prav tako, je bilo rečeno v poročilu, še niso zavzeli železničar-ske naselbine poleg kolodvora. Pozneje smo zvedeli, da to poročilo ni bilo čisto točno. Pretiravalo je, kar se pri velikih in razburljivih dogodkih zmeraj in povsod dogaja. Tisto o popih, zvonenju, procesijah in banderih pa sploh ni šlo kontrarevoluciji na čast, ampak cerkvenemu prazniku. Ko so ranjenci zvedeli, kaj se je zgodilo v Taškentu, je nastal velik halo po vagonih. Kar majhna revolucija. Začeli so glasno protestirati, da bi jih peljali v Taškent. Tam jih beli tolovaji pobijejo in postrele kakor so komisarje. »Ne maramo v TaŠkent! Kamorkoli, le • v Taškent ne! Kar tu ostanimo! V Taškent pa ne, za nobeno ceno ne in ne!« Tako so govorili in vpili. Načelnik in politkom, feldšerji in sestre so imeli nemalo truda, preden so jih pomirili in jih prepričali, da je njihova zahteva nesmiselna. V Aralskem da bi ostali? Tu še kuriva nimajo in ne živil, razen suhih rib. Kaj naj tu zmrzujejo v nezakurjenih vagonih? Poleg tega je nekaj takih ranjencev, ki morajo biti operirani v bolnišnici, in to čimprej. Na vlaku tega ne morejo opraviti, zakaj naloga sanitetnega vlaka je prevoz ranjencev. Oddati jih torej morajo v bolnišnico. Ta pa je najbližja v Kazalin-sku. Tja morajo priti. Tam imajo goriva zadosti in živil obilo. Torej do Kazalinska na vsak način, in to čimprej! S takim dokazovanjem so jih naposled le prepričali, da so odnehali in se pomirili. V resnici pa nihče od nas ni zares mislil, da bi v Kazalin-sku ostali dlje, kot je potrebno, da se založimo z gorivom. Tamošnja majhna bolnišnica je bila samo pretveza, da smo bojazljivce lažje prepričali o nepotrebnem strahu pred Taškentom. Kje je še Taškent? Najmanj tri dni vožnje še, če bo šlo vse po sreči. Kako se bodo medtem stvari v Taškentu razvijale in odvijale, kako se bo pošast — kontrarevolucija po okrutnem nastopu dalje uveljavljala, se pa nič ne ve. Eno se pa ve: taškentski delavci vse te dni prav gotovo ne bodo držali rok križem. O tem smo bili vsi enega mnenja. In nismo se zmotili. Odrinili smo dalje, kakor hitro se je naš lukamatija do sita najedel aralskih rib. Nekaj trenutkov je sicer še pihal in krehal, preden je zasneženo kolesje potegnil iz zametenih tirov, potem pa se je splašil in zdirjal po sneženi stepi, da se je kar kadilo za njim. Zato smo v Ka-zalinsk dospeli prej, kot smo predvidevali. Še pred večerom. Črvive ribe so k temu največ pripomogle. V Kazalinsku je bilo na postaji saksaula res na kupe. Saksaul! To vam je nizko, rogovilasto puščavsko rastenje, podobno našemu ruševju v gorskih predelih. V Turke-stanu je saksaul najbolj cenjeno gorivo, bolj kot premog. Po kalorijah ne zaostaja za njim. V dolgi dobi svoje rasti si jih je nabral na vročem puščavskem svetu v obilni meri. Ponekod zavzema obsežne puščavske predele. In prav tam pred Kazalinskom, preden se Sir Darja in Amu Darja izlijeta v Aralsko jezero, je tak obsežen predel. Kdo mu ga je odmeril in prepustil? Vis maior? Obe reki z jezerom v ozadju? Kdo ve? Nemara je pa ta prostor dobil v posest po dogovoru med posestima — Kizilkumsko puščavo in Gladno stepo, ki si v tistem kotu nekje podajata roki. Stepa se od pamtiveka ni bila voljna umakniti pravi puščavi, le-ta se pa ni hotela pomehkužiti s stepnim zelenjem. Zato sta se sporazumeli za širok pas ozemlja med obema in ga prepustili saksaulu v last do konca dni, z nalogo, naj kot stražar skrbi za to, da se stepa ne sprevrže v puščavo. * r rane Valjavec Triglav že stoletja vabi pogumne Več kot dvesto let je že stara zgodovina osvajanja Triglava, ki je na svojem vrhu prvič pozdravil človeka 25. avgusta leta 1778. To so bili »štirje srčni možje iz Bohinja« Luka Korošec ali »ta vel'ki Jurjevec«, Štefan Rožič, Matija Kos in Lovrenc Wilo-mitzer. Triglav je bil osvojen osem let pred zmago na Mont Blancu. To je bil pomemben mejnik ne le našega, temveč tudi svetovnega planinstva in alpinizma. Ljudje, predvsem trentarski in bohinjski lovci, fuži-narji, pastirji itd., so se že pred tem zanimali za Triglav. Matija Ločni-kar je leta 1701 narisal prvo podobo Triglava, mnogo mlajši Janez Diz-ma Florjančič pa leta 1744 prvi zemljevid Triglava. Razen njih so upali v triglavsko pogorje še drugi pomembni možje. Na vrhu Triglava srečamo med prvimi pesnika Valentina Vodnika in kustosa ljubljanskega muzeja Henrika Preverja, ki je leta 1836 našel pot skozi dolino Vrat in Kot. Veliko zaslug za vzpon Bohinjcev na Triglav imata baron Žiga Zois in njegov prijatelj, znanstvenik Balthasar Hacquet. / Kronika Triglava beleži tudi tragične trenutke. Poleti leta 1822 je strela ubila na vrhu Triglava slavnega bohinjskega vodnika Matija Kosa, ki je bil med prvimi možmi na naši najvišji gori. Za njim so številni pogumni planinci umirali na Triglavu ali v njegovi okolici. Ženske niso hotele zaostajati za moškimi. Zgodovina omenja kot prve ženske na Triglavu Rozalko Škantar, Jero Peterman in Špelo Orehnkovo. Tudi severna triglavska stena, visoka 1250 metrov in široka 3 kilometre, ni dolgo kljubovala napadom. Prvi jo je preplezal okrog leta 1890 trentarski lovec Ivan Breginc, Štrukelj po domače. Šele 16 let za njim so bili uspešni avstrijski plezalci novega vala. Leta 1909 se je v steni pojavila tudi prva ženska. To je bila Ana Klauer. 24. avgusta leta 1924 pa srečamo v steni prvo Slovenko Neveno Rebek, ki je plezala v navezi z dr. Slavkom Prevcem in Stanetom Hudnikom. Pravi naval na steno pa se začne po letu 1930. Leta 1932 sta pozimi poskušala dr. Bogdan Brecelj in Stane Hudnik. Za njima sta bila še uspešnejša Tomaž Ravhekar in Pavel Lukman. Uroš Zupančič je uspel istega leta v Zimmer-Jahnovi smeri, Skalaši pa so za njimi premagali tudi Jugovo smer. Triglav je že nekdaj vabil pogumne in to velja še danes. Triglavska stena je preskus za vsakega alpinista, vzpon na Triglav pa cilj za vsakega ljubitelja gora. U. Zupančič A CESTNO PODJETJE V KRANJU objavlja prosta delovna mesta 1. vodje kamnoloma Kamna gorica 2. referenta za vojaške zadeve in informiranje Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1.: uspešno končana rudarska tehniška šola, 3 leta prakse in strokovni izpit iz rudarstva ali ustrezen drug profil tehnika z rudarskim izpitom. pod 2.: uspešno končana srednja strokovna šola ustrezne smeri in šola za rezervne oficirje ter 3 leta delovnih izkušenj na vodenju vojaških zadev in informiranja delovnega kolektiva. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za zasedbo je 10 dni od dneva objave, oziroma do zasedbe delovnih mest. Veliko še nerešenega Takrat smo se namenili nekaj več napisati o krajevni skupnosti Križe, ki je s 620 volilci med največjimi krajevnimi skupnostmi v tržiški občini. Žal nam to popolnoma ne uspeva. S predstavniki krajevne organizacije SZDL smo se dogovorili za pogovor članov našega uredništva s predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Vendar kljub našim prizadevanjem in dogovorom do tega srečanja ni prišlo. Pogovor je bil načrtovan za petek, 15. aprila, ob 18. uri v družbenih prostorih v Krizah. Menili smo namreč, da bi objektivno pisanje o problemih, uspehih in načrtih križke krajevne skupnosti lahko veliko prispevalo k razreševanju teh težav, hkrati pa pripomoglo, da bi čim več ljudi zvedelo zanje. Takšne pogovore smo organizirali že v precejšnjih krajevnih skupnostih na Gorenjskem in povsod so bili z odločitvijo uredništva Glasa, da se pojavlja v krajevnih skupnostih, izredno zadovoljni. Brez dvoma bi bili tudi v Krizah. Zato danes pišemo o krajevni skupnosti Križe bolj skopo kot bi sicer. Kaj tare krajane veliko pove anketa, ki smo jo opravili med prebivalci križke krajevne skupnosti. Lahko ponovimo le, da se je po zadnjem zboru krajanov skupnost odločila nadaljevati urejevanje kanalizacije v Snakovem. Vendar /. odstranitvijo tega problema križkih težav še ne bo konec. Razmišljati bo treba o urejevanju ceste v Gozd, o asfaltiranju krajevnih cest in potov, o javni razsvetljavi, o prešibkem vodovodu v Retnjah itd. Križe bodo sicer dobile letos nov otroški vrtec. Povedali so ... Križe — Pred dnevi smo v okviru obiskov po krajevnih skupnostih Gorenjske obiskali krajevno skupnost Križe v tržiški občini Obiskali smo Križe ter še nekateri' druge zaselke na tem področju. Povzpeli smo se celo do »visoke« vasice Gozd. Prebivalce smo povprašali o tem, kaj menijo, da je za njih največji dosežek v zadnjem času in kaj si še najbolj želijo. Povedali so nam: Mirjana Horvat, dijakinja, doma iz Snakovega pri Krizah: »Kanalizacijo urejamo prav zdaj. marsikje pa bo potrebno položiti še tudi na sedaj prašna makadamska cestišča asfaltno prevleko. Mladi bi želeli biti med sabo tudi bolj povezani. Predvsem bi se morali bolj udejstvovati na športnem področju. Pa z avtobusnimi zvezami nisem najbolj zadovoljna. Obiskujem namreč gimnazijo v Šentvidu in se vozim.« Janez Ahačič, mesar, doma iz Križev: »Najbolj trenutno v našem kraju pogrešamo javno razsvetljavo. To bi bilo potrebno čimprej urediti. Pa tudi trgovina je mnogo premajhna Zato tudi ne more biti dobro založena. Tako moramo odhajati po nakupih velikokrat drugam. Menim pa še. da bi morali bolje vzdrževati naše vrtove in poskrbeti za varstvo okolja.« Bojan Kokalj, zaposlen pri ŽTP Ljubljana, doma iz Retenj: »Najbolj smo veseli, da nam je uspelo urediti javno razsvetljavo ter poskrbeti za moderne šolske prostore. Zelo pa pogrešamo sodobno trgovino in dom družbenih organizacij. Mladina se skorajda nima kje »birati. V najkrajšem času bomo na ceste v kraju morali položiti tudi asfalt ter urediti vodovod.« Kati Zupančič, upokojenka, doma iz Križev: »Bolj malo ,grem ven', zato morda tudi toliko ne opazim napredka, ki ga doživlja naša krajevna skupnost. Vem pa, da je vrtec precej premajhen, saj že dlje časa sprejemam v varstvo otroke iz bližnje okolice. Trenutno imam 'na skrbi' dva. Opažam pa, da imamo tudi veliko premalo kulturnih prireditev. Le v šoli so!« Sonja Horvat, študentka, doma iz Križev: »Na našem področju najbolj pogrešamo telefon. Nimamo namreč daleč naokoli nobenega. Upam, da se bo vse to vendarle končno uredilo, ko bomo dobili novo telefonsko centralo. Precej dela bo potrebnega še tudi pri urejanju krajevnih cest in poti po posameznih naseljih. Nujno bo potrebno položiti asfalt, urediti kanalizacijo ter javno razsvet I javo.« Povedali so ... Ivana Tišler, upokojenka, doma iz Gozda: »Velik napredek je v zadnjem času doživela tudi naša vas. Dobili smo namreč cesto, vodovod, elektriko. Seveda pa mislim, da bi morala biti cesta boljša. Kajti precej strma je in po nalivih močno raz kopana. Več denarja bi bilo potrebno za njeno vzdrževanje. Vsega s prostovoljnim delom ni mogoče napraviti. V vasi je namreč le nekaj več kot dvajset ljudi.« Besedilo J. Govekar Slike: F. Perdan Marija Ravnik, gostilničarka, doma iz Križev: »Vrtec je za nas velika pridobitev. Toda žal ugotav-I lamo. da je že zdaj, po kratkem i';i-u veliko premajhen. Slabo ure- I'no imamo kanalizacijo, pa tudi ut-'oviri't je že zdavnaj premajhna, ('oskrbeti bi morali za samopost rež-po trgovino. Obnoviti pa moramo ludi kulturno dvorano. Leta bi bila za nas izredno velikega pomena,« Andrej Teran, delavec v Peku, doma iz Križev: »Želel bi, da bi do--<^li še večje uspehe na področju (porta. Uspehi v zadnjem času. pred-. < m rok ometaše v, res niso majhni. u doseči bi bilo /, načrtnim delom mogoče še veliko več. Dokaj dobro rum |e uspelo urediti tudi športno jgrišče. Najbrž pa bo kmalu pre inajhno, saj se tu vse več mladih odloča za športno udejst vovnn je.« Kanalizacija j t' glavni problem Siutkovega />n Križa M (na fotografiji). Prvi :grajen, sedaj pa se Križani pripravljajte na nadaljnjo izgradnjo. Po zgraditvi kanalizacije bo treba razmišljati tudi •> urejevanju drugih krajevnih problemov, predvsem asfaltiranju krajevnih cest in potov, javne ra:sre///are itd. (jk) — Foto F Perdan vsak dan V KRANJU od 9. do 19. ure Central UUULI Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, Pristava 80 objavlja delovno mesto vodje gradbene enote Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: I višja i/.obra/ba gradbene smeri, l leti de I o\ ii ili izkušenj pri izvajanju gradbenih del: 2. srednja strokovna i/olua/ha gradbene smeri, i leta delovnih izkušenj pri izvajanju gradbenih del; ■ i. da ima akt i ven odnos do samoupravljanja Kandidat naj pismeno vlogo /. dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, kratkim življenjepisom ter potrdilom o neka/nova nju pošlje na naslov: KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, Pristava 80 — razpisna komisija za medsebojna razmerja v 10 dneh po objavi. vendar s tem problemi na področju družbenega standarda še ne bodo rešeni. Krajevna skupnost kliče po novi trgovini, po urejenem kulturnem domu itd. Velike so želje tudi po boljšem sodelovanju med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela, ki so v krajevni skupnosti. Pripravljenost za sodelovanje je živa na obeh straneh. Obilo dela se ponuja tudi pri urbanizaciji Križev, ki povzroča zadnje čase precej problemov in razprav. Krajevna skupnost se je, vsaj po zadnjem zboru krajanov sodeč resno odločila razrešiti te probleme. Vendar dva ali trije najodgovornejši iz sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij številnim nalogam ne bodo kos. Nujno bo složno delo in sodelovanje krajanov. Na tem temelji tudi nova krajevna samouprava in tako delajo vse krajevne skupnosti, ki se lahko pohvalijo z zavidljivimi uspehi. J. Košnjek Planinsko društvo iz Križev je zgradilo v Gozdu planinsko postojanko, pri kateri se začenja tudi tovorna žičnica za Križko goro. Križki planinci so zgradili postojanko predvsem s prostovoljnim delom. Čeprav Zgradba še ni dograjena. je zavetišče prijeten kotiček za srečanja planincev, ki se jim ob sobotah, nedeljah in praznikih pridružijo tudi drugi obiskovalci Gozda, (jk) — Foto: F. Perdan Še so zakopani eksplozivni predmeti Rja bombi prav nič ne škodi Eksplozivni predmeti resda ne ležijo več tako kot takoj po vojni za vsakim grmom, vendar pa bi komaj verjeli, kaj vse se dobrih trideset let po drugi svetovni vojni še najde: topovske granate, ročne granate, protitankovske mine, r rnjsko Ludvik Kejžar, v kulturnem programu pa so sodelovali moški pevski zbor in dramska skupina KUD Svoboda Podnart in pionirji osnovne Sole OvsiSe. Na prireditvi so prejeli krajevna priznanja OF Jože Treven, Ciril Rozman, Miha Bevc, .Jože K one in Mirko Faganel -C. R. * Bukovica v Selški dolini — Pred dnevi je bila v dvorani kulturnega doma na Bukovici v SelSki dolini zanimiva prireditev pod nazivom »Večer kulture, glasbe in Sporta«. Domaćini BO jo pripravili v počastitev dneva OF. praznika dela ter letošnjih jubilejev — 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije, njegovega K5. rojstnega dne ter 40- letnice ustanovitve K P Slovenije. Pred nabito polno dvorano so se gledalcem in poslušalcem predstavili dekliški sekstet z Bukovice, nonet mladih zadružnikov, obe skupini vodi prizadevni domačin — pevovodja in skladatelj — Franc Potočnik, folklorna skupina s Podhlice ter znani gledališki in filmski igralec Jože Zupan. Program pa sta poyazovala amaterska gledališka igralca PoktkaStiglic in Bdi Sever iz Škofje I.oke. Da pa bi bil program še bolj pester, so do macini na prireditev povabili še smučarska tekača Mileno Kordeževo in Maksa .lelcuca ter smučarska skakalca Zdravka Bogataja in Bogdana Norčiča. Na sliki: folklorna skupina s Podhlice. (F, K.) — Foto: Franc Kotar SLAVNOSTNA AKADEMIJA V ŠENČURJU V počastitev dneva OF, praznika dela, dneva osvoboditve, 40-letnice KPS, 40-letnice vodstva tov. Tita na čelu KPJ in njegovega 85. rojstnega dneva je bila v soboto, 23. aprila, v šen-čurskem domu kulture slavnostna akademija. Pripravili so jo učenci osnovne šole »Stanko Mlakar«, recitatorji DPI) »Svoboda« Šenčur in Senčurski oktet. Slavnostni govornik je bil sekretar OK ZK Šenčur Branko Logar. F. Krzin SLOVESNO V MAVČIČAH Na predvečer 1. maja je bila v Mavčičah slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov naše revolucije in krajevnega praznika, na kateri je /.branim krajanom v zadružnem domu spregovoril Henrik Peternelj, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj. V kulturnem programu so sodelovali člani domačega KUD in pevska zbora osnovne šole Lucijan Seljak. S slovesnosti so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. .(> Alpinistične novice DEJAVNOST OA TRZlC POZIMI Zimska sezona je pri kraju, posamezni odseki so že napravili pregled svoje aktivnosti v zimskem času. 26 aktivnih članov in pripravnikov AO Tržič je v letošnji zimski sezoni opravilo 121 vzponov. Plezalnih smeri je 61, pristopov na vrhove nad 2000 m pa 60. Ce plezalne vzpone razdelimo po stopnjah, dobimo naslednjo sliko: 22 vzponov druge, 25 tretje, 7 četrte in 7 pete stopnje. Največ so plezali v stenah Karavank in Storžiča, kjer so opravili kar 10 zimskih prvenstvenih vzponov, 9 prvih in 2 drugi zimski ponovitvi. Med najkvalitetnejše vzpone sodijo: Steber zahajajočega sonca in Prontarska smer v Velikem vrhu, SZ raz. Storžiča in Smer Pavla lanca v Begunjšči-ci. AO je organiziral zimski tečaj pod storži-čem, tekmovanje v veleslalomu za pokal Pavla Janca in Kramarjev smuk. Ves čas pa so potekale priprave na odpravo v Kara-korum. PRVOMAJSKI TABORI S končano zimsko sezono so se med alpinisti začele živahne priprave na letno sezono, ki pa jih ovira letoSnje muhatsto pomladansko vreme. V okvir teh priprav sodijo tudi tradicionalni tabori pod Klekom in Kuželjem ter v kanjonih Velike in Male Paklenice. Smeri so sicer kratke (največ 400 m) vendar vseh težavnostnih stopenj, potekajo pa večinoma v izvrstni skali. Poleg tega, da ti tabori predstavljajo prvo resno preskušnjo v kopni skali izkuSenim alpinistom, tu svoje prve plezalne izkušnje dobe tudi pripravniki, zato ti tabori predstavljajo tudi vzgojno akcijo in so za vsak odsek precej pomembni. Udeležujejo se jih člani sečnic alpinističnih odsekov m celotnega jugoslovanskega prostora, pogosti pa so tudi obiski alpinistov iz. tujine. To je verjetno največji Zbor jugoslovanskih alpinistov. Z malo organizacije in dobre volje, bi ti tabori lahko postali največja manifestacija našega alpinizma, ki bi na ta ančin Iz boljSim obveSčanjem seveda) naši športni javnosti pokazala na mesto, ki ga alpinizem sicer zavzema meti našimi Športi, mu ga javnost in športni delavci nočejo priznati. VZPONI V KOGLU V nedeljo, 24. aprila, sta Marija Perčič iti Andrej Stremfelj preplezala Zupanovo smer v J steni K ogla v štirih urah in pol. Brata Franci in Peter Markič pa sta ponovila Zeleno zajedo v isti steni (vsi AO Kranj). Rumeno zajedo v K oglu je v nedeljo ponovil Dušan Srečnik s tovarišem (oba AO Tržič). A. S. J ALPETOUR OBVESTILO ALPETOUR TOZD potniški promet Kranj in AVTOPROMET GORICA Nova Gorica obveščata cenjene potnike, da s 1. majem 1977 prične obratovati redna avtobusna linija KRANJ — ŠKOFJA LOKA - PODBRDO - TOLMIN - NOVA GORICA. VOZNI RED 1 2 3 4 D V V D 5.50 18.00 NOVA GORICA 11.30 16.10 7.00 19.00 Tolmin 10.30 15.10 7.55 19.55 Podbrdo 9.35 14.15 8.48 20.38 Železniki 8.47 13.17 9.20 21.20 Skofja Loka 8.15 12.45 9.45 21.35 KRANJ 7.40 12.15 Pod št. 1 in 4 vozi ob delavnikih, pod št. 2 in 3 vozi vsak dan Zaradi zapore ceste na odseku SORICA — PETROVO BRDO vozi avtobus do nadaljnjega po cesti PODROŠT-ZADNJA SORA-PETROVO BRDO Se priporočata ALPETOUR TOZD potniški promet Kranj in AVTOPROMET GORICA Nova Gorica Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Podružnica 51500 Kranj vabi k sodelovanju naslednje delavce: 1. 4 inšpektorje Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; 2. 2 kontrolorjev I za ekspozituro Tržič in ekspozituro Skofja Loka Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; 3. 2 blagajnikov Pogoj: srednja strokovna izobrazba (ESŠ) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; 4. stenodaktilografa za opravljanje tajniških poslov samoupravnih organov in drugih strojepisnih opravil Pogoj: srednja strokovna izobrazba (ESŠ, upravno-administrativna šola) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni in imeti aktiven odnos do samoupravljanja. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter točnim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba SDS podružnica Kranj, Trg revolucije 2. Objava velja 15 dni. O izidu objave bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku ob-javnega roka. MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ KOROŠKA CESTA 1 Prodajalna Naklo pri Kranju telefon: 47-054, 47-055 Cenjene kupce obveščamo, da se preseli prodajalna kuriva in gradbenega materiala v Naklo pri Kranju ob tovorni železniški postaji. Predelava plastičnih mas fermOppi SOVODENJ telefon: (064) 69-012 IZDELUJEMO: _ torbice za kasete albume za kasete — velike in male albume za plošče — velike in male albume za značke — velike in male albume za kovance albume za diapozitive albume za slike albume za vizitke razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Obiščite nas na II. mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 6. do 13. maja 1977. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj, p. 64225 Sovodenj. Kupite jih lahko v prodajalnah Cankarjeve založbe, Mladinske knjige, Državne založbe, Kokre, Tobaka, Jugotehnike, v Maksimar-ketu, Supermarketu itd 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUM EMAJLIRANIM I BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej • možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva • vgrajena avtomatika za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli in servis • ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv 9 samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za delovanje do 110° C • za nizkotlačno paro do 0,5 atm • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 Prodajalna prične s poslovanjem dne 16. maja 1977 z začasnim delovnim časom od 6. do 14. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure. Sprejem naročil za premog in drva v sredah in petkih od 14. do 17. ure v pisarni MERKUR — Jahačev pre hod 2 Nadalje seznanjamo vse cenjene potrošnike, da je v pripravi nova trgovina, na istem prodajnem mestu, z razširjenim asortimanom blaga za individualno gradnjo, ki bo predvidoma odprta v letošnjem letu. MERKUR vas pričakuje v novih prodajnih prostorih MERKUR veleželeznina Kranj »USLUGA« telefon 23-262 PODJETJE OBRTNIH STORITEV STRAŽIŠČE - KRANJ. Seljakova 7 KEMIČNA ČISTILNICA Z ZBIRALNICO V KRANJU. Begunjska 1 2 PRALNICA Seljakova 7, Begunjska 1 2 IZDELOVANJE ŽIČNIH SČETK vseh vrst — za centralno kurjavo, za pile, za ISKRA KOMBI garnituro itd. VULKANIZACIJA gumijevih izdelkov DESTILACIJA trikloretilena in chlorothena PRODAJA GAŠENEGA APNA in DESTILIRANE VODE ZAHTEVAJTE PONUDBE! SOZD TOZD HOTELI BOHINJ objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 31. 3.1977, da bo ODPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV in DROBNEGA INVENTARJA v hotelu »Jezero« v Bohinju dne 14. 5. 1977 od 6. do 8. ure za družbeni sektor in od 8. do 15. ure za privatni sektor. Po potrebi bo odprodaja tudi 16. 5. 1977, ob 7. do 10. ure. Odprodaja hotelske opreme bo po knjižni vrednosti. STALNA RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA sejemska hala i Log, Kranj odprto vsak dan od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. VELIKA IZBIRA IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE dostava na dom potrošniški kredit P3J mali oglasi • mali oglasi prodam Po ugodni ceni prodam črno-beli TELEVIZOR Panorama, električni VRTALNI STROJ, motorno žago STYHL ter MOPED T 12. Poizve se: Lese 7, Tržič 3112 Prodam zakonsko POSTELJO /. Vzmetnicami in nočnimi omaricami. Stirn, Gosposvetska 19/11, Kranj 3113 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Zebec, Gradnikova 1, Kranj 3114 Prodam TELEVIZOR Panorama polux. Gorjanc Darko, Tomšičeva 6, Kranj 3115 Prodam KAMENJE za beton. Grilc, Potoče 14, Preddvor 31 Ki Prodam NAPRAVO ZA PLINSKI POGON z jeklenk o za škodo in EKSPANZIJSKO POSODO 251. Informacije tel. 25-058 3117 Prodam motorno KOSILNICO GUDBROT po ugod ni ceni. Kilban Vinko, Sp. Pirniče 42, Medvode 3118 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 80-basno, 5 registrov. Boštar Ivan, Nazorjeva K), Kranj 3119 Prodam VVC tapeciran bolniški stol, ljubiteljem starih predmetov nudim dve različni visoki OMARI, eno nizko OMARO s štirimi predali m UMIVALNIK s ploščo in ogledalom. Jenkova 2, K ran j 3120 Dva PRAŠIČA po 60 kg težka prodam. Podbrezje 49, Duplje 3121 Prodam KOKOSI nesnice. Zadrega 18, Duplje 3122 Prodam KRAVO po izbiri. Cešnje-vek 22, Cerklje 3123 Prodam KOSILNICO BCS . Jeko-vec, Sr. Bela 7, Preddvor 3124 Prodam DESKE za napušč in obloge. Ribno 31, Bled 3125 Prodam 1000 kosov STREŠNE OPEKE (folc). Jezeršek Stane, Ho-tavlje 64, Gorenja vas nad Sk, Loko VALILNICA NAKLO prodaja vsak dan sveža jajca v trgovini Naklo in Podbrezje, ter vsako soboto v Valilnici Naklo Cena: 1,60 din KZ Naklo - Valilnica Ugodno prodam dobro ohranjeno trodelno OMARO z vitrino, 80-litr-ski HLADILNIK HIMO, trofazno vodno ČRPALKO, TRCALNICO in rabljene PANJE. Pust al 50, Skofja Loka, telefon 064-60-102 3127 Prodam po ugodni ceni 500 kg debelega jedilnega KROMPIRJA igor. Trlic, Vinharje 6, Poljane nad Škof-jo Loko 3128 Prodam PRASlCA za zakol. Gorenja vas 26, R eteče 3129 Prodam malo rabljeno KOSILNICO ALPINA. Pšata 12, Cerklje 3130 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Senturška gora 6,Cerklje 3131 Prodam skoraj nov BRZOPARIL-NIK, vsebina 100 litrov. Avguštin Janez, Gorenja vas, Reteče 48, Skofja Loka 3132 Prodam nov BKTONSKI MEŠA-LEC brez motorja. K riž nar Janez, Godešič 96, Skofja Loka 3133 Poceni prodam čistokrvni NEM-sKl OVCARKI in prednje STE K '-G za škodo. Prislov, Vrba 1H. Žirovnica 3131 Prodam BIKCA za rejo, težkega 2r><>kg. Dražgoše 58 3135 . Po izbiri prodam mladi KRAVI slrnentalko v sedmem mesecu brejo j*i ali KRAVO s teletom. Pod Ion k 7, Železniki 3136 Prodam lepega PRAŠIČA, 120 kg. Hihno51,Bled 3137 Prodam OBRAČALNIK za seno (Pa jk). Arnež Janez, Zg, Stranje 33, "trahovica 3138 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Vidic, Zasip 69, Bled 313?» Prodam dobro ohranjeno H AR ^ONIKO - diatonično, v lesenem 0r»iSju. Meglic Joče, Dolina 25. Tržič 3140 .. Prodam dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Sv. Duh 75, skofja Loka 3141 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836. novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Prodam dve PAPIGI z novo kletko — cena 500 din. Naslov v ogl. oddelku. 3142 Prodam nov RADIATOR 26 členov, klasični 600. Hudobivnik, C. JLA 29, Kranj 3143 Prodam italijanske) KOLO na 3 prestave, znamke SUSY-TIGAR. Titov trg 8, K ranj 3144 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja po izbiri, znamke Kirhner in Dehentrciter. Bučar Vinko, Kratka pot 1, Jezica .3145 Prodam ZAGO venecialko železno z elektromotorjem, MOPED, malo rabljen, MODELE za izdelavo betonskih cementnih cevi profil 10, 15, 20, 30, 40. Telefon 77-472 od 18. do 19. ure. 3146 Prodam mlado KRAVO. Sebenje 36, Tržič 3147 PELARGONIJE, avstrijske brš-linke, prodamo. Šenčur, Kranjska 25 3148 Prodam električni ŠTEDILNIK GORENJE in TELEVIZOR RIZ. Telefon 24-775 3149 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 3, Kranj 3150 Ugodno prodam par dobro ohranjenih ZlMNIC z vložki. Somrak, Stošičeva 4, telefon 22-212 popoldan. Prodam dve ženski beli POROČNI OBLEKI št. 42 in 38. Cotar, Ko-vačičeva 4 B, Kranj 3203 Prodam ŠOTOR za 4-5 oseb, za 2.000 din. Tel. 22-233 3204 Prodam rabljen ŠTEDILNIK TOBI, nov trifazni dvotarifni ŠTEVEC in števčno ploščo. Dorfarje 36, Zabnica 3213 vozila Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1971. Bergant. Kokra 42, Zg. Jezersko 3152 Ugodno prodam R 10 MAJOR, letnik 1966. Pirih Janez, Podbrezje- AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ licitacijska komisija razpisuje licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov zastava 750 Licitacija bo v ponedeljek, 9. maja 1977, in sicer za družbeni sektor ob 8. uri, za ostale pa ob 9. uri. Licitacija bo v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška c. 53/1). Prodam ('EKAI)O za zastavo 750. Telefon 26-742 3154 Prodam TRAKTOR Z L TOK 25 KS, letnik 1972 z originalno Mortel kosilnico. Bašelj Hi, Preddvor 3155 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do 5. t. 1978 in KRAVO s teletom. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 3156 F 125 prodam. Šineva 17, Kranj, Primskovo, tel. 22-268 3157 Prodam AUSTIN 1100. dobro ohranjen. Vreček Andrej, Smledni-ška 112, Kranj 3158 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku 315!» Prodam ŠKODO 1000 MB v nevoznem stanju. Rabič, Skofja Loka, Spodnji trg 6 3160 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Avsenik Milan. Hraše 29, Lesce 3161 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Jocif Miloš, Delavska 49, Kranj Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ahčin, Voklo 88 3163 Prodam TOMOS avtomatik, malo rabljen. Kajzer, Šutna 57, Zabnica 3164 Prodam NSU 110, letnik 1967. Petek, sobota do 12. ure. Mulej Marjan, Dvorska vas 16, Begunje 3165 Dobro ohranjen VW, letnik 1966, prodam. Gogala. C. I. maja 65, Kranj, tel. 25-398 3166 Prodam R 16 TS, letnik 1970. Kranj, Cirče 24 3167 Prodam NSU PRINC, letnik 1967. Sajovic Drago, Predoslje 67 3168 Prodam odlično ohranjen BMW 1600, 10.000 km po generalni. Telefon 21-846 3169 NSU 1000, dobro ohranjen prodam. Šinkovec. Reteče 118. Skofja Loka 3170 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Agnič Ivan, Zg. Bitnje 194 pri Puškami. Ogled popoldan. 3171 Kupim za ZASTAVO 750 novejši tip SPREDNJO PLOŠČO. BLATNIKE, oboje VRATA in PRAGOVE. Naslov v oglasnem oddelku. 3172 Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. Špruk Franc, Lenart 4, Cerklje 3173 Prodam LADO, letnik 1973. Trnove, Duplje 3174 Prodam KATRCO, letnik 1975, lahko tudi za ček. Benedičič Lado, Šorlijeva 4, Kranj 3175 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 z IR motorjem, 12.000 km, spredaj karamboliran. Pred tem generalno popravljen z nadomestitvijo več novih delov in na novo ličan. Naslov v oglasnem oddelku. 3176 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, original priključek za ZASTAVO 101, 4 kom novih GUM SAVA-SEMPERIT radial 145 X 13. Bistrica 43 a, Tržič 3177 KŽK Kranj TOZD Kmetijstvo -Skladišče krompirja v Šenčurju ima še v prodaji krompir za živinsko krmo po zelo ugodni ceni 0,50 din za kg. Interesenti ga lahko dobijo vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure v skladišču v Šenčurju. Kupim MOTOR za Fiat 1100 R. Dolenc Ciril, Hudi graben 7, Tržič 3205 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, potreben popravila, neregistriran. Šolska 2, Kranj 3206 Prodam za zastavo 750 izpraven MENJALNIK. Roblek Andrej, Ravne 1, Tržič 3207 Kupim prednji del za VW (koš s premo). Kavčič Jože, Grahovše 7, Tržič 3208 Ugodno prodam MOTOR in MENJALNIK za ŠKODO 1000 MB. Informacije v nedeljo dopoldan do 10. ure. Jan Drago, Frankovo naselje 74 a, Skofja Loka 3209 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1972 Frelih. Zabnica 4 3210 kupim Kupim KRAVO. 4 mesece brejo. Ljubljanska 24 (Suha), Skofja Loka 3178 Kupim staro rabljeno MIZARSKO MIZO (ponk). Oblak, Kranj, Gradnikova 3, tel. 23-106 3179 NAVIJALNI STROJ AUMAN kupim. Telefon 24-424 3180 stanovanja Mlad par išče SOBO v Kranju ali okolici, lahko neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku. .321 1 Iščem preprosto, lahko tudi staro STANOVANJ F ali večjo SOBO v Kranju, oziroma v okolici. Ponudniku nudim lepo denarno nagrado. Naslov v oglasnem oddelku ali tele Ion 25-165 3212 Mlada družina z otrokom išče GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 3086 Tričlanska slovenska družina išče kakršnokoli STANOVANJ F, lahko tudi sobo z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Nekaj predplačila« 3181 Sprejmem pošteno SOSTANOVALKO. Naslov v oglasnem oddelku. 3182 Iščem SOBO v Kranju ali okolici s kopalnico ali souporabo. Sem poro čena brc/ otrok - možnost moževih obiskov! Mihelič - VVeber Nevenka, Kokrški breg 6, Kranj 3183 Mirno SOBO ali GARSONJERO v Kranju išče samski moški, ki je stalno na potovanjih, s stalnim bivališčem v Beogradu Ponudbe pod šifro »Aerodrom« 3184 dežurni veterinarji Od 6. do 13. maja 1977: Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodam GARAŽO v Šorlijevi ulici. Oglasite se: Gorenjskega odreda 10/19, Kranj, Planina 3186 Prodam ZAZIDLJIVE PARCELE za vikend že razparcelirane. Naslov v oglasnem oddelku. 3187 zaposlitve SLIKOPLESKARSTVO Dežman Alojz, Kokrica, Betonova 2, Kranj zaposlim kvalificiranega SLIKO-PLESKARJA. 3188 Iščem dve KV KUHARICI za sezonsko delo od 15. 6. do 15. 9. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plačam dobro. Javite se na naslov Krčma SIRENA, Boško Orljenko, 51292 Povijana - Pag 3189 HARMONIKAŠ na zarodno zabavno glasbo išče TROBENTAČA BARITONISTA in RITEM KITARISTA. Resni kandidati naj se /.glasijo na naslov Albert Založnik, Gradnikova 115, Radovljica 3190 Zaposlitev dobi KUHARICA in NATAKARICA kvalificirana ali priučena. Hrana in stanovanje v hiši. Marinšek Marija, 64202 Naklo 223 3191 Gradbena dela — zidarska — tesarska — fasaderska opravljam kvalitetno in hitro. Ponudbe pod »DELO«. Sprejmem DELAVCA za popoldansko delo na srednji kmetiji. Hrana in stanovanje v hiši. Polica 2, Naklo 3192 Iščem KROVCA za slamnato streho. Plačam dobro. Okorn Julka, Zgornja Luša 6. 64227 Selca 3193 prireditve OO ZSMS KOKRICA vas vabi v nedeljo, 8. 5. 1977 na PLES ob 18. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 3194 GD KOKRICA prireja v petek, 6. 5. 1977 na Kokrici PLES ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 3195 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 3196 obvestila Ugodne POČITNICE V POVLJA-NI pred sezono in po sezoni. Penzion 120 din, polpenzion 100 din. V sezoni penzion 160, polpenzion 130 din, otroci do 7. leta 80 din. Krčma SIRENA, Boško Crljenko, 51929 Pov-, Ijana - Pag 3197, LASTNIKI PSOV! Klub za vzrejo športnih in službenih psov Skofja Loka obvešča vse lastnike čistopasemskih psov, da bo V SOBOTO, 7.5.1977, ob 14. URI ocenjevanje zunanjosti psov, in sicer v Virskem v Skorji Loki. Izdelujem STENSKE LESENE OBLOGE. STROPE in FASADE ter druge mizarske usluge. Ponudbe oddati pod šifro »Usluge« 3198 izgubljeno 1. 5. 1977 se je izgubil Črn o-bel PES pasme KOKER SPANJEL. Kakršnokoli vest posredujte na naslov: Remic, Zanova 8, Kranj, tel. 21-050 " 3199 Poštenega najditelja FOTO APARATA ZORKI izgubljenega na Zg. Jezerskem, prosim proti nagradi vrnite na tel. 23-573 3200 najdeno Našla se je ženska URA v petek, 29. 4. 77. Naslov v oglasnem oddelku. 3201 Najdeni PONY EKSPRES se dobi: Naklo 84 3202 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem sejmu malega gospodariva v Kranju od 6. do 13. maja boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO CKVLJARSTVO KERNSTANKO Kranj. Partizanska 5. posesti Kupim starejšo HIŠO kjerkoli na Gorenjskem, do i:'» milijonov. Na slov v oglasnem oddelku. 3185 od 10. do 25. maja 1977 razstava in prodaja m POHIŠTVO m DEKORATIVA, PREPROGE £ GOSPODINJSKI STROJI m VSE ZA OPREMO TURISTIČNIH SOB IN TABORJENJE razstava odprta vsak dan odiQ.do19.ure, tudi v nedeljah ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in stare mame Ivane Tišlar Javornikove mame se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči organizaciji ZZB NOV Podljubelj in tov. Vinku Polajnarju za globoko občutene poslovilne besede. Zahvaljujemo 8£ upravi in članom lovišč KOZOROG in TRIGLAV, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Andreju Robiču, ki je storil vse, da bi nam jo ohranil. Hvala pevcem za žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in zasuli njen prerani grob s cvetjem, globoka zahvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Pavla in sinovi Jože, Florijan, Franci z družinami ter hčerka Marija in sin Janez. Podljubelj, 5. maja 1977 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre Frančiške Rozman roj. Ribnikar, p.d. Koširjeve mame iz Gozda 8 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in jo obiskali med njeno boleznijo, posebno sosedom. Hvala dr. Martinčiču za obiske v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za obred, pevcem ter zvonarjem. Zahvaljujemo se govornici pri odprtem grobu. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: hčerke Francka, Tončka in Anica z družinami ter brat in sestra in ostalo sorodstvo. Gozd, 28. aprila 1977 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi mojega moža, dobrega očeta in starega očeta Franca Markič a Podržajevega ata iz Podbrezij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga od blizu in daleč v velikem številu spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustmeno sožalje. Posebna zahvala zastopnikom LIP Bled za obisk, vence in godbo. Najlepša hvala sosedom za pomoč med boleznijo. Iz srca smo hvaležni dr. Farkašu za vsakodnevne obiske in njegov trud, hvala tudi sestri Mariji. Zahvaljujemo se nosačem, praporščakom in gasilcem ter organizaciji ZB iz Podbrezij in društvu upokojencev, domačim pevcem za lepe žalostinke. Hvala tudi č.g. župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala sosedu Stanetu Klemencu za poslovilne besede sredi vasi in vsem govornikom za globoko čuteče besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem in vsakomur posebej — iskrena hvala! Žalujoča žena Ana, otroci z družinami in ostalo sorodstvo Podbrezje, 25. aprila 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti očeta, starega očeta, brata in strica Roka Veternika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali < vet je ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu in duhovniškemu osebju, potniškemu prometu Alpetoura in podjetju D in os. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Gorice, 2. maja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta Matevža Prevodnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju bolnice Golnik, sosedom, gospodu župniku, pevcem in gasilcem za svečan pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Filip, Ciril z ženo in Franc z družino. Podbrezje, 29. aprila 1977 Tek za zdravje Kranj — O teku kot sredstvu za izboljšanje telesne kondicije in zdravja se toliko govori in piše, da je o tem vredno pomisliti. Ne gre za nobeno modo. Do nedavnega je bil človeku tek življenjska nuja; opuščanje količine gibanja pa je na človeku pustilo nevšečne ali celo tragične posledice — obolelost srca, dihal in ožilja. O nedavni javni kranjski prireditvi trim test zdravja in telesne vzdržljivosti ste že imeli možnost slišati oziroma prebrati kratko novico. Kaj pa je pravzaprav trim? Trim je geslo športne rekreacije, ki pomeni duševno in telesno ravnotežje, ravnovesje umskega dela in telesne aktivnosti, dela in počitka. Da bi človek ohranil in vzdrževal kondicijo za premagovanje vsakodnevnih naporov in dela, trimček priporoča redno večkrat tedensko vadbo, ob kateri se boste krepko zadihali. Eden od načinov preverjanja telesne pripravljenosti je test zdravja oziroma Cooperjev test. Gre za preprosto metodo — preskus vzdržljivosti v teku. V Kranju smo se odločili za disciplino teka 12 minut po vzoru TTT, ki je bil tokrat množično prvič organiziran. Udeleženci teka so bili razdeljeni v starostne skupine in temu primerno glede na dolžino pretečene poti dobili oceno sposobnosti. Norme niso pretežke za osvojitev pozitivne ocene vzdržljivosti; če se niste mogli udeležiti testa, lahko preskus opravite sami. Tabela — norme pretečene poti so naslednje: Starost do 29 let 30- 39 let 40- 49 let 50 in več let ŽENSKE srednje odlično 1840 m 2640 m 1680 m 2480 m 1520 m 2320 m 1360 m 2160 m MOŠKI srednje odlično 2000 m 2800 m 1840 m 2640 m 1680 m 2480 m 1600 m 2400 m Če bo vaša dosežena razdalja preskromna, vam priporočamo redno vadbo — hodite, kolesarite, plavajte, sicer boste »potencialni kandidat za infarkt«. Prireditev na stadionu Stanka Mlakarja je lepo uspela glede na udeležbo — 195 testov, organizacijo in dosežene rezultate. Kljub nekoliko muhastemu vremenu so udeleženci zadovoljni odhajali domov in vsi po vrsti zagotavljali, da se bodo podobnih prireditev še udeležili. Iz prijav smo ugotovili, da se je testa udeležilo največ mladih — starosti do 30 let skupaj 11 moških in 23 deklet; starosti 31 — 40 let 38 moških, 2 ženski; starosti 41 — 50 let 18 moških, 1 ženska in starosti nad 50 let 2 moška. Površna ugotovitev, da se mladina navdušuje predvsem za igre z žogo, ne drži; nasprotno: množično se urijo tudi v športni vzdržljivosti. Slabši odziv pa je bil v starejših kategorijah. Ob naslednjih prireditvah upamo, da bo tudi v teh skupinah večja udeležba. Do številnih starejših občanov Se ni prodrla zavest, da je najlaže vzdrževati moči z lahkotnim tekom oziroma pospešenim korakom. Glede starosti, kdaj naj človek tek opusti, ni primernega odgovora. Praksa pa kaže, da tečejo tudi starejši in stari, če so zdravi in trenirani. Ko se je udeležil Gregor Klančnik (60 let) Vasa teka na smučeh na 85 km, je zapisal v svoji reportaži, da »ni boljšega zdravila kot z znojem vzdrževana telesna kondicija«. Vsekakor bo treba ob naslednjih akcijah posvetiti posebno pozornost obveščanju med srednjo in starejšo generacijo občanov v OZD, med rezervnim in aktivnim starešinskim kadrom JLA in ne nazadnje tudi med upokojenci, med katerimi se kaže zadnja leta živahna aktivnost (republiške športne igre). Podobno prireditev in akcijo bo organizator Partizan Kranj izvedel še jeseni. Vsak udeleženec prireditve je prejel evidenčni karton z vpisano dolžino poti ter spominsko značko oziroma nalepko trim tekača. J. Dolenec 10 ekip v občinski ligi v Tržiču TRŽIČ' — V občinski TRIM rokometni ligi BO odigrali drugo kolo. Rezultati: OSM : Peko 20:28 (11:13) TIKO : KŠ 17:36 (111 11; TRIO Križe 20:54 (10:24); Veterani (Tržič) : Merka-tor 40:19 (14:fi); Veterani (Križe) : HPT 15:24 (3:12). Lestvica: 1. Križe 2 2 0 0 89:29 1 2. Vet. (Tržič) 2 2 0 0 68:46 4 3. Klub študentov 2 1 0 1 57:45 2 4. Peko 5. OSM 6. Vet. (Križe) 7. TIKO 8. BPT 9. Mercator 10. TRIO 39:36 45:44 31:35 33:39 33:50 35:65 29:70 Spet teniška šola Kranj — Teniški klub Triglav bo kakor že več let nazaj tudi letos organizator teniške šole za dečke in deklice v starosti od 7. do 10. leta. Šola bo od 9. maja pa vse do konca septembra. Vsi najboljši pa bodo nato vključeni v redne treninge pionirskih vrst. Šola bo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 9.30 in v petkih od 16. do 17.30. Informacije in prijave dajejo v soboto in nedeljo dopoldne in ob zgoraj navedenih urah na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja. Ker je bilo lani veliko zanimanje tudi med starejšimi ljubitelji tenisa, bo TK Triglav tudi letos organiziral začetni in nadaljevalni tečaj za mladino in odrasle. Informacije lahko dobite, tu se tudi že lahko prijavite, v ponedeljek, 9. maja, od 16. do 17. ure na igriščih. -dh Na lestvici strelcev vodi Štefan Jaksič (Veterani - Tržič) s 25 zadetki pred Gosarjem (Križe) 24 itd J. K. V Planici leta 1979 SP BARILOCHE - V tem argentinskem mestu je bilo redno zasedanje mednarodne smučarske zveze FIS, ki pa je SFR Jugoslaviji prineslo še eno svetovno prvenstvo. Mednarodni smučarski možje so namreč izvedbo svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v letu 1979 zaupali Planici. Tako bo dolina pod Poncami po letu 1972, ko je bilo na velikanki prvič svetovno prvenstvo, spet prizorišče najpo-gumnejših letalcev na svetu. Torej letalnica bratov Gorišek v svetu uživa dokaj velik ugled. -dh ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Drakslerja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter podjetju Fnginering in Merkur Kranj, ki so darovali cvetje, za izraze sožalja in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vida s hčerko Ido, Tatjana in Olga z družino, brat Ludvik z družino ter ostalo sorodstvo. Mo.še, 4. maja 1977 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Janez Jelar Na zadnji poti ga bomo spremili 6. maja 1977 izpred domače hiše na Zg. Brniku 89, ob 15.30 na pokopališče v Cerkljah. Ostaja nam lep spomin na zvestega in neutrudnega delavca. DKLOVNA ORGANIZACIJA AERODROM LJUBLJANA - PULA Brnik, 5. maja 1977 IX. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Za start vse pripravljeno PORTOROŽ, 6. MAJA - Za start letošnjem mednarodne dirke Alpe-Adria je vse pripravljeno, saj so tu zbrani že vsi udeleženci te enajste prireditve. Nad 80 udeležencev nestrpno čaka, da bodo jutri ob 11.30 sedli na kolesa in začeli vrteti pedala za prvo etapo — 148 km Portorož — Variona. Letošnja mednarodna zasedba je dokaj kvalitetna, saj se bo za končnega ekipnega zmagovalca potegovalo kar 18 ekip iz Bratislave, Varšave, pet italijanskih moštev ter seveda naših. Jugoslovanske barve bodo zastopali ekipe SR Makedonije, Metalia Commerce (Zagreb), Partizan (Beograd), Radnički (Kragujevac), Sloga (Varaždin), Siporex (Pulj), Beograd, Rog in Astra (oba Ljubljana) ter kranjska Sava. Vsi naši bodo nastopili z najboljšimi močmi, saj je tu na startu zbrana vsa »smetana« jugoslovanskega kolesarskega športa. Tu so Zakotnik, Frelih, Kastelic, Bobovčan, Bedeković, Kahli-na, Čubrič, Gazdič, Janjič, Lajzer, Ple-Sko, Keršič ter Savčani Ropret, Udo-vič, Pečnik in Jože Valenčič. Prav ti pa so tudi med ožjimi favoriti za končnega ekipnega in posameznega zmagovalca. Kot smo že omenili, bo start jutri ob 11.30 v Portorožu, kjer bo pisana karavana začela prvo pot do italijanskega Variona. Drugi dan bosta dve etapi. Prva bo potekala od Variona do Humi-na (Gemone) in od tu, kjer bo start tretje, pa vse do Bovca. Tretji dan, zadnji, bodo kolesarji zjutraj ob 8.30 startali v Bovcu, kjer bo ob 11.50 predviden cilj v Ljubljani. Vsi udeleženci pa bodo nato popoldne nastopili še na »Kriteriju po ljubljanskih ulicah« v počastitev dneva zmage in v okviru prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela ljubljanska Astra, rumeno majico — za vodečega v generalni uvrstitvi - je dala Ljubljanska banka, zelene — za najhitrejšega tekmovalca na letečih ciljih — tovarna Sava Kranj in modro majico — najboljši v gorskih ciljih — pa Slovenija avto Ljubljana. Startne številke je prispevala delovna organizacija Slovenijašport, vsi tekmovalci pa so nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav. I). Humcr Občinsko prvenstvo v veleslalomu Ekipno pionirsko prvenstvo Gorenjske v šahu V Šenčurju je bilo letošnje gorenjsko prvenstvo v šahu /.a pionirje. Tekmovanje je vzorno organiziralo šahovsko društvo Šenčur, ki je najboljšim poklonilo praktične nagrade, šahovska zveza Gorenjske pa diplome /a prva tri mesta vseh skupin in značke za člane teh ekip. Prvaki skupin so pridobili pravico igranja na mošt ve-nem pionirskem prvenstvu Slovenije, ki ho od 14. do (ft. maja na Vrhniki. Vrstni red - STAREJŠE PIONIRKK: 1. OS Stane Žagar Lipnica, 2. OŠ Stanko Mlakar Šenčur, 3. OŠ Prešernove brigade Železniki; STAREJŠI PIONIRJI: L OŠ Padlih prvoborcev Žiri, 2. OŠ Simon Jenko Kranj, 3. OŠ Prežihov Voranc Jesenice; MLAJŠE PIONIRKK: 1. OŠ Stanko Mlakar Šenčur, 2. OŠ Prežihov Voranc Jesenice, 3. OS A. T. Linhart Radovljica; MLAJŠI PIONIRJI: 1. OŠ Prežihov Voranc Jesenice, 2. OS Stanko Mlakar Šenčur, 3. OŠ Padlih prvoborcev Žiri. Lesce v zveznem finalu V hotelu Grajski dvor v Radovljici je ŠI) Radovljica pod pokroviteljstom občinskega sindikalnega sveta Radovljica organiziralo republiški finale v šahu za pokal maršala Tita. 1. mesto je osvojila ekipa '•■esc s 13 točkami, ki si je tako priborila pravico nastopa v zveznem finalu, ki bo od ?*• do 25. maja na Krku. Uvrstitve ostalih gorenjskih ekip: 7. ŠD Kranj, 11. Železarna Jesenice, 12. Radovljica, 16. Bled. V. 1'erovič Jutri okoli Blejskega jezera Bled - Kolesarski klub Mled ho jutri. 7. maja, oh 8.30 organiziral tradicionalno krožno kolesarsko dirko okoli Blejskega jezera. Tekmovali bodo pionirji od 5. do 8. razreda, mlajši mladinci, za katere ho dirka Vt'l.iala tudi za republiško prvenstvo, sta-reJši mladinci, veterani A. H. C in I) in nekategorizirani člani. Pionirji in člani se lahko prijavijo do Ure na startu pred hotelom Park. H.. J. Pred dnevi je bilo na Voglu ohčinsko prvenstvo telesnokulturnih organizacij v veleslalo mu, ki se ga je udeležilo prek sto tekmovalcev iz sedmih organizacij. Rezultati: veterani: 1. Damjan Hafner (Plamen) 58,71, 2. Janez Hrovat (Begunje) 65,35, 'i. Marjan Sitar (Bled) 68,76; pionirke: 1. Alenka Vreček (Rad) 53,27 2. Janja Petrač (Podnart) 55,07, 3. Barbara Crv (Bled) 55,65; mlajše mladinke: 1. Nataša Koželj (Bledi 48,35, 2. Tanja Frejan (Rad) 49,21, 3. Andreja Papler (Pik!) 56,12; starejše mladinke: 1. Alenka Ahačič (Rad) 46,27, 2. Tatjana Ješe (Pod) 52,44; članice: 1. Barbara Pikon (Rad) 44,31, 2. Boža Fon (Bled) 44,85, 3. Petra Zupan Jutri gostuje v Tržiču J adran Jutri oh H), uri gostuje v Tržiču novi republiški prvak — ekipa Jadrana iz Kozine. Za srečanje je v Tržiču veliko zanimanje O rokometni tekmi 18. kola Tržič : Jadran pravi Dane Vidovič, trener HK Tržič: »Zaigrali bomo borbeno. Čeprav možnosti za zmago niso velike, vseeno upamo na ugoden rezultat«. V Stražišču pa ho jutri oh 18. uri Zanimivo srečanje ženske republiške rokometne lige Hi. kola Sava : Kamnik. Zelo zanimivo pa ho tudi srečanje v II. ZRL — sever Alples : Rudar (Labin) jutri oh 16.30 na igrišču osnovne šole v Železnikih. Trener Polde Nastran pravi: »Po nekoliko slabši tekmi z ekipo Zameta, ko zaradi bolezni ni mogla nastopiti ena od najboljših igralk Mira Benedičič, bomo v jutrišnjem srečanju nastopili v popolni postavi in osvojili dve novi prvenstveni točki«. O srečanju II. ZRL — Sever Jelovica : Slatina, ki ho v nedeljo oh 10. uri na igrišču Puštala v Sk. Loki, pravi Igor Stupnišek, trener RK Jelovica: »Rokometaši Slatine so okrepili svoje vrste z dvema starejšima igralcema in v prejšnjem kolu premagali vodečo ekipo II. ZRL — sever — ekipo Slovana. V tem srečanju z ekipo Slatine pride v po-štev edino le zmaga. Računamo tudi na podporo publike«. J. Kuhar • Boljše kot lani KRANJ — S srečanjem Gradiš : Triglav se je končala moška republiška kegljaška liga. Za sam vrh, slovenski naslov, so se v zaključnem delu potegovala štiri moštva: mariborski Branik in Konstruktor, ljubljanski Gradiš in kranjski Triglav. Naslov je ponovno v rokah kegljačev Gradisa, saj so le dvakrat morali priznati premoč nasprotnikom. Na drugo mesto so se tokrat uvrstili kegljači Triglava in tako ponovno dokazali, da so spet prišli v dobro formo in iz krize, ki jih je pestila že nekaj let nazaj. V staro druščino se je ponovno vrnil r*epre-zentant Tone Česen, prej Gradiš, in ekipa je še bolj pridobila na zagnanosti. Tone je potegnil za seboj še ostale. Vendar se ponovno kaže, da en sam ne more narediti vsega. Nekajkrat se je namreč primerilo, da so trije iz ekipe zaigrali preveč ležerno in neborbeno. Če bodo tudi to uspešno prebrodili, bo ekipa spet taka kot nekoč, ko je kot za šalo osvajala republiške — devet-najstkrat zapored — in državne naslove. Torej v zadnjem srečanju so triglavani v Ljubljani nadigrali Gradisa in si z zmago zagotovili drugo mesto v republiki. Za izdatno povračilo za poraz, na domačem kegljišču sta tokrat v Ljubljani poskrbela Jereb in Česen. Gradiš 5252 - M. Križaj 91», T. Križaj 88.1, Janša 834, Zdešar 888, Belcijan 862, Kačič 866 Triglav 5316 - Boštar 847, Marinšek 866. Prijon 842, Turk 904, Jereb 924, Česen 933. Po Divja liga odigranem tretjem in (Vtrlem kolu v i ""iftiniinu i ni ji m i ■ • * » i i » » i ■ i •»"■»• » ho s,a ''' ('v<' "k'!'' lm,/ 1'oniza: Ranch laht Botafogo. Po prikazanem nogometu Seh ■ pr'(Xa'Ko : Ali Starš 3:0 h. h.; B skupina: Bazc-ni«l'-: Zve*de <>:4, Union : Karioke 0:7, Sever 5-2 J.: Vodovod 0:2. Hostaform : Zlato polje "inavci : Feniks 11:2, Meglena hiša : Divi-1'5 n 4' k(>'° ~ A sk"Pma: -Jeleni : Ali Starš ftl;' "'d Klane . Botafogo 4:5, Kamikaze : • a0111 2:1, Sedmina : Kokrica 0:2. Ranch hovs b b ia"ti4:1; B skuI)ina: Karioke: Fenike 3:0 jj- '' Union : Zlato polje 3:0 b. b., Hostaform : Ba, ' 3;3. Severnjaki : Meglena hiša 3:3, yenarji : Vodovod 3:5, Zvezde : Divizija 4:3. kanA lupini vodi Ekipa Ranch hovs s 7 toč-pa ■ .''k01" jih ima tudi Botafogo, v B skupini 8 »,virnaJ° Karioke in Zvezde prav tako po ,0?k- B. Ančik Lestvica: Gradiš Triglav Konstruktor Branik 6 4 0 2 384 8 6 3 0 3 -112 6 6 3 0 3 - 161 6 6 2 0 4 -121 2 -d h (Rad) 47,34: pionirji: 1. Boštjan Pristave. (Bled) 15,27, 2. Marko Noč (Rad) 46,27, 3. Igor Sitar (Bled) 46,70; mlajši mladinci: 1 Matjaž Hafner (Rad) 42,40, 2. Jure Vreček (Rad) 44,91, 3. Grega Remec (Rad) 45,16; starejši mladinci: I. Janko Rožič (Rad) 43,11, 2. Roman Pogačar (Rad) 43,94, 3. Jaka Bahun (BlecP 47,62; člani: 1. Vito Smat (Bled) 42,67, 2. Damjan Hafner (Rad) 43,50, i Aleš Šmit (Bled) 44,09; Ekipni zmagovalec je Smučarski klub Radovljica pred prvo in drugo ekipo Smučarskega kluha Bled. M. Faganel 80 smučarjev na planini Javornik TRŽIČ — Eno najbolj aktivnih športnih društev v tržiški občini. Športno društvu Lom pod Storži čem je v počastitev i. maja pripravilo smučarsko tekmovanje v veleslalomu na planini Javornik. Proga, ki jo je postavil Tone Soklič. je bila dolga 700 metrov in je imela .((i vratio. Tekmovanja se je udeležilo 80 smučarjev in smučark iz Loma in Tržiča. Rezultati: cicihanke: 1. Vera Godnov; 2. Mojca Meglic; .'i. Mojca Ribnikar cicibani: 1. Igor Soklič; 2. Franci Meglic"; .1. Karlo Tolepeček pionirke: I. Suzana Ruparčič; 2. Andreja i )o\ žan pionirji: 1. Darko Ropret: 2. Robi Kralj; 1 Robi Vodnik mladinke: I. Rlanka Ruparčič; 2. Karmen Kodrič; 3. M iri Peraič mladinci: 1. Marko Ribnikar; 2, Marko Šinkovec; 3. Franci Meglic članice: 1. Miri Primožič; 2 Marija Meglic člani: 1. Marjan Meglic; 2. Marko Šinkovec; .1 Franci Meglic starejši člani: 1. Milan Meglic; 2. Tone Soklič; 3. Blaž K lemenc veterani; 1. Ria/ Ropret: 2. Zdravko Stam-car; .'!. Jože Soklič J. K. Elmont Bled in Iskra Otoče Radovljica — Na kegljišču hotela Grajski dvor v Radovljici se je konec minulega meseca končalo prvo občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbenih partij. Na tekmovanju, ki ga je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri OSZS in TKS Radovljica in je trajalo deset dni, je nastopilo 58 moških in 29 ženskih ekip. Za prijetno presenečenje pa sta poskrbeli moški ekipi Elmont Bled, ki sta nepredvideno premagali vse favorite. Rezultati: ženske ekipno — 1. Iskra Otoče 353, 2. Elan Begunje 325, 3. Speterija Bled 312, 4. Iskra Lipnica, 290, 5. LIP Bled 276 podrtih kegljev. Moški ekipno - 1. Elmont Bled II. 729, 2. Elmont Bled I. 720, 3. Veriga Lesce I. 714, 4. SGP Gorenje Radovljica II. 713, 5. LIP Bled 705 podrtih kegljev in vseekipni vrstni red — 1. Iskra Otoče 55, 2. Elan Begunje 46, 3. Elmont Bled 45, 4. Veriga Lesce 40, 5. LIP Bled 38. V. Matijašič Balinarji Verige najboljši Radovljica — Na balinišču v Lescah je bilo 11. občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Tekmovanje je v okviru športnih iger radovljiških sindikatov organizirala komisija za športno rekreacijo pri OSZS Radovljica. Ob lepem vremenu so tekmovanje zelo dobro izvedli člani balinarskega kluba Lesce. Na tekmovanju je letos nastopilo 13 ekip, kar predstavlja rekordno udeležbo. Do sedaj je na podobnih tekmovanjih v balinanju nastopilo največ 9 ekip. Nedvomno, da tolikšen porast udeležbe kaže, da se med zaposlenimi povečuje zanimanje tudi za to zvrst športne rekreacije. Za prijetno presenečenje je poskrbela ekipa Alpe-toura iz Radovljice, ki je letos prvič nastopila in zasedla odlično tretje mesto. Rezultati: I. mesto Veriga Lesce II, 2. mesto Veriga Lesce I, 3. Mesto Alpetour potniški promet Radovljica, 4. mesto Elan Begunje I, 5. mesto Društvo upokojencev Radovljica itd. V. Matijašič BLED - REVIJA JUGOSLOVANSKIH VESLAČ EV - Na Blejskem jezeru se je med prvomajskimi prazniki na tradicionalna veslaški regati zbralo kar 400 veslačev iz 28 jugoslovanskih klubov. Osemnajsta revija naših najboljših veslačev je popolnoma uspela, saj so vsi pokazali, da so dobro pripravljeni za letošnje nastope. Posebno to velja za člane in mladince, medtem ko je žensko veslanje še vedno zapostavljeno. Največ uspeha so ponovno imeli predstavtuki sphtskega Gusarja, ki so si priveslali štiri prva mesta. Osrednji osebnosti te veslaške revije sta bila prav gotovo člana Gusarja Celenta in Mrduljuš, ki sta zmagovala v vseh tistih čolnih, kjer sta nastopila. Od slovenskih tekmovalcev so se najbolje odrezali Koprčani. V dvojcu »z« so veslači Nautilusa osvojili drugo mesto in četrto mesto v osmercu med mladinci. Mariborski Branik je bil dvakrat četrti, Blejčani pa so bili le enkrat peti v dvojcu »brez«, (dh): Foto: F. Perdan Uspela turneja mladih košarkarjev PRVENSTVO JADRALNIH LETALCEV - Jutri. 7. maja, bo v Lescah končano 15. republiško prvenstvo jadralnih pilotov, katerega otvoritev je bila v petek, 29. aprila. Organizator je Alpski letalski center iz Lesc. Na republiškem prvenstvu, ki bo dalo republiškega prvaka in bo osnova za sestavo reprezentance SRS za državno prvenstvo jadralcev v Zrenjaninu, sodeluje 22 jadralnih pilotov iz Ajdovščine, Lesc, Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Ptuja in Sovenjgradca. Vodstvo tekmovanja vsak dan sproti določa na osnovi vremena tekmovalne discipline, ki temelje predvsem na ocenjevanju hitrosti in dolžini preletene razdalje. Do včeraj, 5. maja, so jadralci prestali štiri tekmovalne dneve. Prvi dan je bil na sporedu hitrostni prelet od Lesc do Celja in nazaj. Najhitrejši so bili Janez Stariha (Ljubljana), Miloš Pešec (Celje) in Igor Ktdarič (Ptuj). Drugi tekmovalni dan je obsegal trikratni hitrostni prelet trikotnika Lesce —Srednji vrh nad Martuljkom — Lesce. Najhitrejši so bili Janez Pintar (Lesce), Albin Luin (Ljubljana) in Zmago Jeršan (Ljubljana). Tretji tekmovalni dan je terjal od jadralcev trikratni prelet razdalje Lesce — Podkoren — Koprivnik — Lesce. Najhitrejši so bili Ljubljančan Albin Luin in Celjan Vojko Starovič in Miloš Pešec. Četrti dan so Janez Pintar (Lesce), Janez Cuš (Ptuj) in Miloš Pešec (Celje) najhitreje prejadrali trikotnik Lesce — Podkoren —Celje — Lesce. Po štirih tekmovalnih dneh so najboljši Albin Luin (Ljubljana), Janez Pintar (Lesce) in Miloš Pešec (Celje). Včeraj so jadralci leteli slovenski trikotnik, dolg 300 kilometrov, Lesce — M a ribor—Novo mesto— Lesce, (jk) — Foto: F. Perdan KRANJ — Mladinska košarkarska vrsta domačega Triglava se je pred prvomajskimi prazniki vrnila z dokaj uspešne turneje po SR Srbiji in SR Bosni in Hercegovini. Moštvo trenerja Gorana Valiča je na pot odšlo z željo, da bi videlo koliko namreč veljajo v jugoslovanskem mladinskem košarkarskem prostoru. V Beogradu in Sarajevu so gostovali in igrali z mladinskimi ekipami tamkajšnjih prvoligašev. Srečali so se z mladinci beograjskega Partizana in Radnički FOB ter Bekom, v Sarajevu pa z Igmanom in Bosno. Povsod, kjer so igrali so bili prisrčno sprejeti, s svojo igro so dokazali, da njihova pot ni bila zaman, saj so se, čeprav so trikrat morali priznati premoč gostiteljem, veliko pridobili. To dokazujeta tudi dve zmagi in pri tem je pokazatelj tak, da slovenska mladinska košarka ne zaostaja za jugoslovansko. BEKO : TRIGLAV 90:91 (42:41) Prvič so se Kranjčani v jugoslovanski metropoli predstavili v igri z Bekom. V enakovrednem srečanju, ekipi sta se ves čas menjavali v vodstvu, so gostje v finišu dokazali, da ni z njimi dobro zobati češenj. Koše za Triglav so dosegli: Erlah 6, Prosenjak 4, Beladjija 17, Hafner 7, M. Zu-ra 8, Omahen 10, Kutnjak 7, Benčan 17, Strniša 15. PARTIZAN : TRIGLAV 87:60 (34:35) Gostujoče moštvo je v prvem delu presenetilo favorizirane mladince beograjskega Partizana. V drugem delu pa jim je pošla sapa, povedati pa je tudi treba, da so oboji igrali na odprtem igrišču v mrzlem in vetrovnem vremenu. Šenčur v vodstvu V nadaljevanju nogometnega prvenstva kranjske občine je pri članih prevzel vodstvo Šenčur, ki je v zadnjem kolu v gosteh premagal Savo. Rezultati: člani A skupina: 5. kolo: Pilmarji : Sava 1:0, Primskovo . Triglav 2:1, Šenčur Naklo 1:0. Korotan : Britol 2:1. 6. kolo: Sava : Šenčur 1:2, Britof : Triglav 0:3, Korotan : Fil-marji 4:1, Naklo : Primskovo 3:3. Vodi Šenčur z K) točkami pred Triglavom in Nakloni s 7 toč kami. B skupina: 5. kolo: Trboje : Grintavce 7:2. Preddvor : Podbrezje 1:3, Primskovo B Kokri ca 1:1, 6 kolo: Podbrezje Trboje 2:0, Kokrica Preddvor 5:2. Vodi Kokrica pred Podbie/.jatni. ki imat a po 5 točk. Mladinci: A skupina: Naklo: Primskovo 6: 1. Šenčur ; Filmarji 3:0, Korotan : Triglav 0:12. Triglav : Naklo II. Fihnarji : Korotan 3:3, Primskovo : Šenčur 2:2. Vodi Naklo s 7 točka mi. B skupina: Kokrica : Preddvor 3:1. Trboje : Podbrezje 2:0. Podbrezje : Kokrica 5:1. Preddvor : Trboje 5:3 Vodi Preddvor s 1 točkami. Pionirji: Korotan Naklo 2:2, Sava B Kokrica 7:0. Primskovo : Triglav A 3:1. Šenčur : Triglav B 3:0, Triglav B : Primskovo 2:2. Kokrica :■ Šenčur 0:2. Sava A : Korotan II. Naklo : Sava B 2:1 Vodi Korotan s 5 točkami. Občinska liga Skofja Loka; člani: I.TII : Alpina 7:1. Alples Reteče 1:2. Tehnik : Koli dor 2:0. Vodi I.TII s 3 točkami. Mladinci: Alpina : Alples 6:0. I.TII Sv, Duh 7:0: vodi I.TS s 3 točkami, Pionirji: Alples : Kondor 0:3. I.TII Alpina 3: I, vodi Kondor / 2 točkama Medobčinska liga Radol jica — Tržič-Ieseni-co: člani: Bohinj : Tržič 0:2. Blc-cl Lesce 0:3. Plamen : Jesenice 7:2, po 1. kolu je v vodstvu Tržič s 6 točkami. Mladinci: Bohinj : Tržič 0:2. Bled Lesce 0:6. Vodijo Lesce s (i točkami. Pionirji: Bohinj : Tržič 1:0. Bled Lesce 2:0 Vodi Bled s 5 točkami P Novak II. zvezna odbojkarska liga Bled : Izola 3:1 Bled — V zaostali tekmi predzadnjega kola v II. /vezni odbojkarski ligi so Blejci z zmago nad Izolo s 3:1 (6, —11,7,5) sklenili letošnjo sezono na domačem igrišču. Igra je bila vseskozi trdo v njihovih rokah, tako da gostje razen v drugem nizu niso nudili resnejšega odpora proti razigranim domačinom. S to zmago so blejski odboj-karji ostali na petem mestu prvenstvene razpredelnice. V zadnjem kolu, ki bo 15. maja, se bodo Blejci v Karlovcu proti istoimenskemu moštvu še zadnjič v letošnji sezoni borili za prvenstvene točke B. Rauh RADNIČKI FOB : TRIGLAV 76:73 (37:28) Tudi tretji nasprotnik Kranjčanov v Beogradu je imel težko delo, saj si je šele v finišu srečanja zagotovil zmago. IGMAN : TRIGLAV 67:72 (28:32) V Sarajevu so triglavani pokazali eno najboljših iger nasploh. To ne gre namreč toliko na račun zmage, temveč predvsem zato, kjer so zaigrali tako, da so presenetili vse. Koše so dosegli: Erlah 4, Belandjija 15, Omahen 14, Kutnjak 20, Benčan 9, Strniša 8. BOSNA : TRIGLAV 79:61 (39:27) Še pod vtisom zmage nad Igmanom in pa tudi štirje dvometraši Bosne so opravili svoje. Če bi kranjski košarkarji zaigrali le nekoliko bolje kot so, bi bil izid srečanja prav gotovo ugodnejši. Za triglavane so nastopili: Erlah, Prosenjak, Belandjija, Hafner, M. Žura, Omahen, Kutnjak, Petrič, Benčan, Strniša, J. Žura. -dh Lokostrelstvo Fock tretji POREČ — Na tradicionalnem prvomajskem turnirju, ki ga vsako leto organizira Plava Laguna, je sodelovalo 50 lokostrelcev iz Nemčije, Italije in Jugoslavije. V disciplini FIELD in HUNTER je član kranjskega EXOTERMA Mihael Fock zasedel odlično tretje mesto za Postružnikom in Legišo. V disciplini FITA Star je zopet slavil Postružnik, medtem ko je bil Oblak 5., Fock pa 6. Vse štiri dni tekmovanja je pihal izredno močan veter. Povedati je treba, da sta bila v FITA Star, zaradi pristranskega sojenja sodnika in slabe organizacije Oblak in Fock oškodovana za dve mesti. Reprezentanca SŠD Loke prvak za leto 1977 Komisija za košarko pri Telesnokulturni skupnosti Kranj je skupaj z regijskim centrom Za košarko uspešno izvedla regijsko prvenstvo občinskih reprezentanc ŠŠI) gorenjskih občin. Nastopilo je pet pionirskih reprezentanc. Najuspešnejša je bila ekipa iz Škofje Loke, ki je pod vodstvom Janeza Nastrana osvojila prvo mesto brez izgubljene tekme. Prav tako so na turnirju presenetili pionirji iz Tržiča, dočim je reprezentanca iz Kranja z uvrstitvijo razočarala. Izidi: Radovljica : Kranj 36:35 (13:19), Jesenice : Tržič 48:43 (15:16), Skofja Loka : Kranj 48:27 (23:10), Radovljica : Jesenice 28:31 (15:15), Tržič ; Skofja Loka 28:18 (14:24), Kranj : Jesenice 46,37 (20:22), Tržič Radovljica 44:35 (22:16), Jesenice : Skofja Loka 25:58 (6:29), Tržič : Kranj 35,32 (17:11), Skofja Loka : Radovljica 38:18 (25:10). Lestvica: Skofja Loka Jesenice Tržič Radovljica Kranj 193: 98 141:175 150:164 117:146 140:156 čm H. Glass v Sebenjah in Kranju Znani trener vzhodnonemških smučarskih skakalcev Hurv Glass je bil v ponedeljek na obisku pri skakalcih Partizana Križe in v torek pri SK Triglav v Kranju. Na dokaj zanimivem srečanju s skakalci, trenerji in smučarskimi delavci je strokovnjak iz NDR razložil sistem dela s skakalci in organiziranost smučarskega športa v Vzhodni Nemčiji. V obeh krajih je vodil celodnevni trening s skupinama skakalcev po vzhodnonemški metodi. Iz predavanja, ki ga je imel s trenerji in delavci, smo lahko razbrali, da so v NDR štirje veliki skakalni centri, kjer vsekakor delajo zelo strokovno, saj imajo vse pogoje za razvoj (profesionalni trenerji, dovolj različnih objektov ipd.). J. J. Loški planinci v snežnem objemu Člani planinske sekcije na škofjeloški gimnaziji so se v sredo, 27. aprila, odpravili v znano italijansko zimsko smučarsko in športno središče Cervinio — Njihov namen je bil povzpeti se na 4165 metrov visok vrh Breithorn v švicarskih Alpah — Mlade planince je na poti presenetilo slaho vreme: gosta megla, sneg, toča in mraz — Več kot Štiriindvajset ur odrezani od sveta — Pomoč italijanskih in Švicarskih gorskih reševalcev — Uspešna pomoč pogrešanemu Jordanu Urhu, Klemena Križaja pa kljub vsem prizadevanjem še vedno niso našli — Kje iskati vzrok za nesrečo, ki bi bila lahko prava tragedija? Skofja Loka — Planinska sekcija na škofjeloški gimnaziji uspešno deluje že vrsto let. Med tem Časom bo se mladi Škofjeločani, mnogi so v tem rasu opravili tudi planinsko šolo ali celo šolo za planinske vod-"like. povzpeli že na mnoge okoliške vrhove, na planine v Julijcih, Karavankah in pogorju Kamniških planin, podajali pa so se že tudi na zahtevne vzpone v tuja gorstva. In to poleti in pozimi. Tudi sneg in led jih ni motil. Med svoje največje do sežke pa seveda štejejo vzpon na »streho Kvrope«, na Mont Blanc v Franciji, ki so ga opravili pred dvema letoma. Ta podvig jih je kajpada prepričal, da so sposohni doseči še kaj več. Zato so kmalu začeli načrtovat i nove pohode.. . V letošnjih prvomajskih praznikih so se tako odločili za vzpon na 4165 metrov visok vrh Breithorn v Švicar skih Alpah. Ker je bilo prijavljenih članov planinske sekcije na škofje loški gimnaziji za »pohod«, torej poln avtobus, premalo, so s seboj povabili še nekatere študente i/. Ljubljane in drugih krajev. Skupina de vet inštiridesetih planincev, ki sta jo vodila izkušena planinca Tone Lo-gohder in Branko Kohlek, se je podala i/. Škofje Loke na pot v sredo, '27. aprila, v zgodnjih večernih urah. Veselja pred odhodom ni manjkalo. Mladi planinci so bili presrečni, da bodo priče še enemu podvigu, kajti večina izmed njih bi se prvič povzpela nad »magično« mejo 4(KM) metrov. Toda veselje na začetku bi se kmalu sprevrglo v pravcato žalost . . . Ze v petek v zgodnjih popoldanskih urah 80 namreč i/, znanega italijanskega turističnega zimsko športnega središča Cervinie začele prihajati novice, ki niso bile nič kaj razveseljiv«'. Resda so bile vesti agencij, radia, televizije in časopisov dokaj skope in dokaj nasprotujoče, vendar se je iz njih vseeno dalo razbrati, da je s »škofjeloško odpravo« nekaj narobe. .Škofjeloški planinci se namreč v predvidenem času niso vrnili v dolino, vreme pa se je med tem časom močno poslabšalo. Vrhove v švicarskih Alpah je zagrnila gosta megla, začelo pa je tudi snežiti. Napetost se je v dolini stopnjevala iz minute v minuto. Kajti grozila je tudi nevarnost plazov . . . »Nisem vedel, kaj naj pravzaprav storim,« pripoveduje šofer Alpetourovega avtobusa Marjan te dni po svetu SE ENA ŽRTEV LETALSKE KATASTROFE V bolnišnici za zdravljenje opeklin v San Antoniu je pred nekaj dnevi umrl se en potnik, ki se je hudo ranil med trčenjem dveh letal na letališču Kanta Cruz na otoku Tenerife. Tako se je število žrtev te največje katastrofe v zgodovini civilnega letalstva povzpelo na 581. Trije potniki so Se vedno v kritičnem stanju. VEČ: KOT 200 OTROK SE JE OPEKLO \ <■(' kot 200 otrok je bilo hudo opečenih, ko |e eksplodiral plin, s katerim BO bili napolnjeni haloni Nesreča se je /godila na proslavi v Mehiki, ka so jo pripravili kot uvod v desete jubilejne mladinske športne in kulturne igre. Med poškodovanimi otroki jih je največ starih od h do i<> let i'o prvih poročilih je eksplozijo plina povzročil ne-dogovorni gledalec, ki se je s cigareto dotaknil enega pisanih halonov Krivca nesreče so že zaprli. NAGRADA ZA DOSEŽKE V GLASBI Bethovnovo nagrado za leto 1977 so podelili francoskemu skladatelju, arhitektu in umetniku grškega rodu Yan-nisu Xenakisu. Visoko priznanje, ki ga Sejem malega gospodarstva Kranj - Danes ob K), uri bodo v razstavnih dvoranah Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju odprli II. mednarodni sejem malega gospodarstva. Udeležuj«' se ga prek 200 razstavljavcev iz šestih držav, razstavne površine pa so za 30 odstotkov večje kot lani. Sejem, odprt bo do 13. maja, bo svečano odprl pod predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Katko Sviler. -jg Slegl, ki je pripeljal celotno skupino v Cervinio. »Toda najbrž sem se tokrat odločil za najboljšo možnost. 2e v zgodnjih večernih urah sem namreč o celotnem dogajanju obvestil italijansko policijo in gorske reševalce. Le-ti so se takoj podali v akcijo. Najprej so reševalci precejšen del terena, kjer naj bi se zadrževala skupina, .prekrižarili* z .ratracom', pogrešane planince pa so iskali tudi na druge načine. Uporaba helikopterjev je bila zaradi noči in goste megle naslednji dan kajpada povsem nemogoča. Medtem ko so reševalci neutrudno iskali, sem o nastalem položaju obvestil tudi naše veleposlaništvo v Italiji in podjetje Alpetour.« Glas o morebitni nesreči je v petek popoldne in v soboto dopoldne šel po Skofji Loki in po krajih, kjer so doma pogrešani planinci, od ust do ust. Še posebno zaskrbljeni so bili starši pogrešanih, njihovi svojci, znanci in prijatelji. Telefon na škofjeloški avtobusni postaji je zvonil iz minute v minuto. Alpetourovi predstavniki pa so potrpežljivo odgovarjali in zagotavljali, da se najbrž ni zgodilo nič hudega. V petek je iz Cervinie res prišla razveseljiva novica. Glasila se je: vsi škofjeloški planinci so prišli v dolino živi in zdravi. Le nekaj jih ima manjše ozebline. Toda žal ni bilo tako! Na mejnem prehodu v Fernetičih pri Sežani, kjer sem skupaj s predstavniki Alpetoura v soboto zvečer čakal skupino skoraj štiri ure, so nam namreč posredovali novico, da dveh članov odprave na Breithorn v avtobusu ni! Za enega, Klemena Križaja, so trdili, da so ga zagotovo videli v dolini, za drugega, Jordana Urha, pa so bili skoraj enotnega mnenja, da je ostal v švicarskih gorah. Vzdušje v avtobusu je bilo zares moreče. Prav vsakdo je bil še vedno pod vtisom dogodkov prejšnjih dni. Za nesrečo so vedeli tudi obmejni organi, ki so prav tako hoteli zvedeti novice iz »prve roke«. Utrujenega šoferja Marjana Slegla, ki domala ni zatisnil očesa dve ii(K i, je na Fernetičih zamenjal Stane Kolman, predstavniki Alpetoura pa so medtem poskušali navezati telefonsko zvezo s Cervinio, da bi zvedeli za usodo dveh pogrešanih planincev. V Cerviniji sta namreč ostala še dva člana odprave, ki naj bi reševalcem pokazala pot, po kateri vsako leto podeljuje mesto Bonn za izjemne dosežke v glasbi, bodo umetniku izročili na slavnostnem koncertu septembra letos. JUGOSLOVANI V PARIZU Več jugoslovanskih likovnih umetnikov Bodeluje te dni na mednarodnih ah samo stojnih razstavah v Parizu Tako se »majskega salona« udeležujejo slikarji Branko Omčikus. Radovan Kragulj, Kadivojc Knežević - K ne/ m kipar Ante Marinko- vič. Na mednarodnem salonu »mladega slikarstva« razstavila mladi Miloš Šohajič. V eni od pariških galerij samostojno razstav Ija Dragojle Vukadinovič, v drugi pa Aziza Nimanija ter le nekateri drugi naši umetniki. NAGRADA ZA POEZIJO Mednarodna nagrada založnikov sedmih zahodno evropskih držav je letos pripadla nemškemu pesniku Ericu Friedu za njegov«) celotno ustvarjalnost. Nagrada znaša 4900 dolarjev in so jo pesniku podelili za »korenito preobrazbo politične poezije v Nemčiji«. Vse založbe, ki sodelujejo pri podelitvi nagrade, bodo pesniku prihodnje leto izdale izbor njegovih del. BOMBNIK PADEL V VAS Na vas Hartford zahodno od Canibridgea v Veliki Britaniji, se je zrušil britanski bombnik. Pri tem je Izgubilo v vasi življenje šest ljudi, vsi trije člani posadke, več ljudi pa je bilo ranjenih Med žrtvami so tudi trije otroci. VALOVI RAZGANJAJO NAFTO Veliki valovi, ki jih žene severozahodni veter, so razgnali in razredčili nafto, ki je po prvih podatkih prekrila okoli 2850 kvadratnih kilometrov površine Severnega morja. Sedaj je nafta iz podmorske vrtine Bravo, ki je vdrla v morje, ker je baje odpovedal varnostni ventil, razlita le še na površini 400 kvadratnih kilometrov. Sodijo, da je vrtina izbruhala na površino morja okoli 20 tisoč ton nafte. Po vsem tem se zdi, da bodo posledice katastrofe v Severnem morju le precej manjše od pričakovanih. Se vedno pa ni jasno, kakšne posledice bo imel izliv nafte na živi svet v Severnem morju. so hodili v prejšnjih dneh. Kljub vsem prizadevanjem telefonske veze ni bilo mogoče dobiti. Avtobusna postaja v Škofji Loki je bila že kmalu po polnoči pravo mravljišče. Vse do poltretje ure so »vzdržali« starši in svojci planincev, da bi se končno otresli strahu, ki jih je »pestil« skoraj dva dni. Po prihodu avtobusa so se vrstili topli stiski rok, objemi, pa tudi solza radosti ni manjkalo . . . Zal pa je mnoge pretresla tudi vest, da dveh mladih fantov v skupini ni! In kako so vzpon na Breithorn doživljali nilad i planinci? »Iz Škofje Loke smo odpotovali v sredo, 27. aprila, malo pred osmo uro zvečer,« mi je pripovedoval v imenu udeležencev odprave Damjan Borštnar. »V Cervinio smo dopotovali naslednji dan približno ob sedmih zjutraj. Že čez tri ure (!?) smo se podali na Plateau Rosa z namenom, da bi se aklimatizirali in privadili na višino. Ker smo zvedeli, da je planinska postojanka tu zaprta, smo se odločili za pot naprej do Refugia Tendella, kjer je bila koča odprta. In ker bi bilo nazaj v dolino daleč, ker bi zanjo rabili več časa kot za vzpon naprej, je padla odločitev, da pot nadaljujemo. Vreme je bilo takrat dobro: jasno in nebo je bilo prekrito le z rahlimi meglicami. Toda nenadoma, takrat ko je bila prva naveza tik pod vrhom, se je poslabšalo. Sklenili smo se vrniti nazaj na Plateau Rosa. Toda v tistih trenutkih se je nekaterih že ,lotila' višinska bolezen. Zgrešili smo pot in prišli precej niže pod planinsko postojanko. Tu smo izkopali bivak in noč prebili v megli, snegu in mrazu. Naslednji dan smo hoteli priti do ,razkriž-ja', kjer smo zašli. Toda sreče nismo imeli. Zašli smo še v bolj napačno smer. Končno smo le našli pot, ki nas je pripeljala do prvih naselij. Vendar povsem na drugi strani grebena. Še pred vasema San Jacques ter Blanchar-de pa so zadnjo skupino že dohiteli tudi italijanski reševalci, ki jih je .alarmiral' naš šofer Marjan Šlegel. Zatrdili so, da je bil ledenik, ki smo ga prečili, doslej po njihovem mnenju neprehoden.« V San Jacquesu pa so na svoje veliko zaprepaščenje Škofjeločani ugotovili, da v skupini manjkajo trije planinci. Med tem časom je namreč šofer Marjan Šlegel že prišel iz Cervinie okrog grebena, po poti, ki je bila dolga 160 kilometrov. Po prvih vesteh naj bi bil eden od pogrešanih planincev v bolnišnici v Aosti, za druga dva pa so menili, da se domov vračata z avtostopom. Bilo pa je, kot se je kasneje izkazalo, dosti drugače. Marko Murn, ki naj bi bil domnevno v bolnišnici, to pa ni bilo res, je skupino dohitel v Cerviniji. O Klemenu Križaju in Jordanu Urhu pa novic ni bilo. Šele v ponedeljek je iz Švice prispela vesela novica. Gorski reševalci so s pomočjo helikopterja namreč našli 20-letnega Jordana Urha iz Škofje Loke, ki je med svojo borbo za življenje staknil le prehlad in rahle ozebline. Zdaj je na nekajdnevnem okrevanju v bolnišnici v Wisku v Švici in so ga že obiskali Svojci. Jordan je imel v sredo rojstni dan, prav gotovo pa se zaveda, da je najbrž imel enega že v ponedeljek, ko je bil rešen iz »snežnega objema«. 17-letnega Klemena Križaja kljub vsem prizadevanjem še niso našli. Kje bi bilo torej mogoče iskati vzroke za nesrečo ali celo morebitno tragedijo? Nepravilnosti je bilo kot kaže kar precej. V prvi vrsti je najbrž vsekakor potrebno omeniti, da sta za vodenje tako številne skupine dva izkušena planinca — vodnika — kljub vodnikom gimnazijcem, torej njunim pomočnikom, odločno premalo. Poleg tega je treba po doslej zbranih podatkih omeniti še to, da so mladi planinci odšli po dolgi poti na vzpon domala neprespani, da mnogi poti niso bili kos, saj so bili doslej še najvišje na Lubniku ali niti to ne, da so se navzgor napotili kljub temu, da je po napovedih grozilo slabo vreme, da so spričo tega, ker so menili, da gredo le na aklimatizacijo in privajanje višine večino opreme in hrane pustili v avtobusu, da se je pojavljala pri nekaterih nedisciplina .. . Skratka: kaže, da je bilo nepremišljenih potez precej. Koliko, pa bo najbrž pokazala nadaljnja preiskava! Obenem pa je to tudi poduk, da se ne gre spuščati v avanture. Kajti tudi pri nas imamo veliko lepih in za poprečne, pa tudi izkušene planince, laže dostopnih in manj muhastih vrhov. J. Govekar POŽAR UNIČIL GOSPODARSKO POSLOPJE V VOPOVLJAH PRI CERKLJAH — Kot smo že poročali je 27. aprila požar, kije ob 3. uri izbruhnil na gospodarskem poslopju Janeza Erzarja v Vopovljah št. 20, do tal uničil 28 metrov dolgo leseno gospodarsko poslopje, v katerem ni bilo električne razsvetljave. Delno je pogorelo tudi ostrešje zidanega hleva ob gospodarskem poslopju, v katerem je bilo devet glav živine, in so jo še pravočasno rešili. Ogenj je uničil vse kmetijske stroje in gospodarsko orodje, nekaj ton krme, osem kubičnih metrov borovih plohov in drugo. Skoda je ocenjena na 25 starih milijonov. Prvi so bili na kraju požara gasilci iz Spodnjega Brnika, ki so rešili stanovanjsko hišo in garažo pred požarom, kjer sta bila v garaži traktor in avtomobil. Takoj za njimi so prihiteli gasit požar tudi gasilci iz Zg. Brnika, Zaloga, Cerkelj in Lahovč, požar pa so gasili tudi kranjski poklicni gasilci. Vzrok požara še vedno raziskujejo. — J. Kuhar nesreče Motorist v avto V petek, 29. aprila, nekaj pred 14. uro se je na regionalni cesti med Kranjem in Zabnico v Sr. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Milan Hafnar (roj. 1952) iz Dorfarjev je začel prehitevati nek avtobus, pri tem pa je izgubil oblast nad krmilom; voznik tovornjaka Milan Benko iz Trbovelj ki je pripeljal iz nasprotne smeri, se je uspel motoristu umakniti skrajno desno, prav tako se mu je umikala voznica osebnega avtomobila Marija Maček iz Kranja, vendar je motorist zapeljal skrajno levo in trčil v njen avtomobil, padel ter obležal huje ranjen. Otrok pritekel pred avto V soboto, JO. aprila, dopoldne se je na Orehku pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ana Zevnik (roj. 1943) z Orehka je peljala proti Kranju; na desni strani so v gruči stali otroci, zato je zmanjšala hitrost. Prav tedaj pa je nenadoma iz skupine otrok stekla čez cesto 2-let-na Nataša Kalan, tako da jo je avtomobil zadel. Nataša si je zlomila nogo in dobila še druge poškodbe. Nenadoma s ceste V soboto, .'JO. aprila, ob 8.20 se je na magistralni cesti na Polici pripetila prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Antona Sinti-ča (roj. 1937) s Hrušice je iz neznanega vzroka zaneslo v desno s ceste, kjer se je prevrnil na travnik. V nesreči sta bila sopotnika Rozalija in Alojz Sintič huje ranjena in so ju prepeljali na zdravljenje v Klinični center. Škode na avtomobilu je za 5000 din. Nezgoda pri prehitevanju V soboto, 30. aprila, ob 16.10 se je na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik vojaškega terenskega vozila Milan Stojanovič (roj. 1957) je pri križišču za Blejsko Dobravo dohitel voznika osebnega avtomobila Ignaca Tomšiča /. -Jesenic in ga z vključeno sireno začel prehitevati v delno preglednem ovinku. Vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Mladžen Vranješ (roj. 1945) z Jesenic. Voznik Stojanovič ni mogel več zapeljati nazaj na svojo desno stran, tako da sta avtomobila silovito čelno trčila. V nesreči je bil voznik Vranješ hudo ranjen, njegova sopotnika pa lažje, v vojaškem vozilu pa so bili lažje ranjeni voznik in dva vojaka. Škode na avtomobilih je za 45.000 din. Pokvarjena zapornica V nedeljo, 1. maja, ob 11.40 se je na lokalni cesti, ki povezuje Cesto železarjev in Cesto Franceta Prešerna na Jesenicah, pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Martin Ferčej (roj. 1961) z Jesenic je peljal čez odprt železniški prelaz; ena od zapornic pa je bila pokvarjena in zato zaprta, vendar je to voznik opazil šele v zadnjem trenutku; čeprav je zaviral, mu ni uspelo ustaviti in je trčil v spuščeno zapornico ter si zbil nekaj zob. Padel z motorjem V nedeljo, 1. maja, ob 18.30 se je na cesti Hudo—Kovor pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Ferdinand Leibacher (roj. 1923) iz Bistrice pri Tržiču se je s sopotnikom Srečkom Studnom iz Bistrice peljal proti Kovorju. Med vožnjo pa je nenadoma zavil s ceste na bankino, trčil v kup zemlje in padel. Sopotnik je bil pri tem le lažje ranjen, voznik pa si je zlomil ključnico in dobil druge poškodbe. Sopotnik padel z motorja V torek, 3. maja, ob 20.25 se je na lokalni cesti v H rast ju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Rajko Jenko (roj. 1959) iz Trboj je peljal proti Smledniku brez prednje luči in po sredini ceste. Zaradi tega je pri srečanju z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Anton Perčič iz H rastja, njegov sopotnik na motorju Miran Oblak iz Trboj s komolcem roke in z nogo oplazil avtomobil ter zaradi tega padel in obležal huje ranjen; prepeljali so ga na zdravljenje v Klinični center. Prehitro v ovinek V sredo, 4. maja, ob 20.50 se je na cesti med Kropo in Kamno gorico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miro Noč (roj. 1933) z Jesenic ni mogel zvoziti blagega ovinka in je trčil v steber ograje na mostu ter obstal. Pri tem je bila sopotnica Darinka Korošec z Jesenic ranjena. L. M. Vloma na Jesenicah V noči na ponedeljek, 2. maja, so neznanci vlomili v mesarsko poslovalnico 5 in 6 Ljubljanskih mlekarn, tozd Klavnica Jesenice in v poslovalnico Tekstilka trgovskega podjetja Zarja na Jesenicah. Vlomilci so preplezali visoko ograjo in vlomili v mesarsko poslovalnico ter v hladilnico, vendar od tu, čeprav je bilo precej mesa, niso odnesli ničesar. Pač pa so vzeli izvijač in mesarsko sekiro, kar so uporabili pri vlamlja-nju v poslovalnico Tekstilka. Iz trgovine so odnesli več potovalk, kovčka ter več oblačilnih predmetov v vrednosti približno 20.000 din. Ogenj v spalnici V nedeljo, L maja, dopoldne je v stanovanju Petra Križaja v Pristavi pri Tržiču začelo goreti. To so opazili sostanovalci, ki so vdrli v stanovanje in ogenj pogasili. Vnelo se je v spalnici, v postelji, kjer so pozabili vključeno električno blazino. Zaradi pregretja se je postelja vnela, ogenj pa se je razširil Še na drugo pohištvo. Škode je za okoli 2000 din. Vlom v cerkev V času od 10. do 29. aprila je neznanec vlomil v cerkev na Jamniku. Razbil je steklo na oknu zakristije in skozi kovinsko mrežo segel v notranjost ter snel sliko, ki prikazuje 13. postajo Kristusovega križanja. Sliko je ob oknu izrezal iz okvirja ter odnesel. Slika je velika 58 X 79 cm in je vredna 10.000 din.