PoStno tekoči raČun a 24. St. 52. Posamezna šte*. — 20 stotink. V ttortal, ev. V ta namen je treba povzdigniti društ- veno življenje. Vsa prosvetna d.ruštva, ki smo jih imeli pred vojno malone v vsaki najmanjSi gorski vasici, je treba, da zopet oživijo k novemu čim vztraincjsemu delo- vanju. Slovenska knjiga naj bo doma1 v vsaki hiši. Delajmjo za svoj narod vsak po svojih močch. Vsakdo izmed nas ima prilike do- volj. Od najpriprostejšega človeka do naj- višjega inteligenta. Iilagostanje v^sakogar izmed nas pameni bl-agostanje naroda. Oo- spodarska neodvisnost vsakega ix>samez- nika je potrebna za — skupnost, kakor so [x;trebna tiri kolesca, kolescem zobei, da se vrti ecl stroj. Ako bo ta velika ura toč- no delovala — in to bo, o tem smü prepri- eani — potem ;iam i>rinese z novim letom srečnejše in veselejše case. V to pomozi Bog in sreča junaška! Pravica državljanstva z ozirom na določbe oenzeannenBke pog^odbe. (Dalit.) In kako je kriviena ta dolo.";ba, s ka- icrc se odreka državljanstvo vsled tega, ker je kdo pridobil domovinsko pravico na ix>dlagi javne službe, se vidi že iz tega v.lučaja, da je marsikateri uradnik bival v fvrajo, kjer ima domovinsko pravia> vsled službe, nad 10 let, kjer bi bil tarej lahko pridobil domovinsko pravico vsled deset- ietnega bivanja, pa je ni zaprosil, k)er je imel že domcvinsko pravico vsled javne '•luzbe. DoJočbe členov stnžerrnenske pogoü- i>e o državljanstvu so splošne in ne uava ;ajo posebnih slučajcv. Cl. 78 se i)avi pa i, opciio v slučaju, da je kdo ix>stal držav- Ijan na p /Jlagi svoje sedanje pristojnosti. je pa poprej imel drugod svojo demovin- ! ko pravico. Tale lahko cptira j.icd nave- «Icninii pogoji za pripadnost k oni državi, 'cantor je bil prvotno pristojen. Da naveden praktičen slučaj: Nekdo s bil pridobil na pcdlagi ctesetletnega bi- "anja v štajerskem delu Jugoslavije leta 910 domovinsko pravico, Preselil se je a tjekaj iz nekega dela sedanje Julijske i 'enecije, kjer je bil rojen in pristojen. Ju- '• lc ^k-vensko državljanstvo je pridobil ii>- so jure, t. j. saino ix> sebi, ker je bil tam- kaj pristojen. Sedaj ima pravico po čl. 78 vzlic temu optirati za svojo prejšnjo pri- ! stojnost. Nastane vprašanje praktične vredno- sti za naše razmere, namrcč ali imajo vsi o avstrijskem zakonu se s podelitvijo časti (n. pr. cast tajnega svet- nika), s pridobitvijo naslovov in častnih mest (n. pr. svetnika, dektorske diplome), s podelitvijo plcmstva, ni pridobilo drzav- ljanstvo. Vsi ti so torej dobili sedaj samo začasno te časti oz. urade bodisi kot po- slanci od st ranke, bodisi kot profesor, n- radnik itd. od začasnih vlacr v<->- ni bilo ustavotvorne skupščine, je državtiopravna moč državne oblasti nekak Provisorium, ki nadomešea pravo državno oblast. Kol bo kenstituanta določila ustavo, tedaj pri- dobi tudi nastavljanje uradnikov stalno o- bliko. Do konstituante pa so smatrati vsi uradniki kot provizorično nastavljeni, ker iih je nastavila provizorična državna> o- blast, ki je pridobila svojo oblast lc iz biv- še monarliije, docim bode inicla prava o- blast svoje pravice iz ustave, sklenjene cd vseh izvoljenih zastopnikov naroda na ustavotvorni skuščini. Ker vse take ose- be niso izgubile svojega državljaiistva, je i vsak čas iahko izvajajo. četudi žive v Ju- | goslaviji — seveda vedno pod pejgojem, da si driavljanstva tamkaj niso p-ridobili oziroma da se niso prighisili za jugoslo- vensko. državijanstvo. Posebno vrsto opcije vseouje čl. 80 senžermenske pogodbe. Ta člen omogoču- je opcijo na podlagi narodnostnega prin- cipa. Ker je naravno, da vsakega vleče tje, kjer žive njegovi sorojaki, predvide- va se opcija onih rojakov iste narednosti. N. pr. Slovenec» ki biva na čehoslova- škem ozemlju nekdanje Avstrije in ki bi zdaj pridobil čehoslovanško državljanstvo samo ix) sebi, ima pravico optirati za ono državo, kjer biva večiua njegovili roja- k'Ov, t. j. za Jugoslavijo. Glcde Slovencev je stiti/.acita.- tega čltna. malo težje uporab- liiva. Pravica opcije se nanaša na Avstri- jo (riemško), Halijo, Poljsko. Romunijo, Jugcvslavijo ali Čehoslovaško, kakor se- stoja večina prebivalstva tamkaj (t. j. v državi, za katero optirajo) iz oseb, ki go- ^'orc isti jezik in pripadajo istemu pieme- nu. Vprašanje je namreč, ali Slovcnci. ki po plemenu ne tvorijo večine prebival- st\ra, lahko optirajo za Jugoslavijo, kjer jih živi en milijon, ali pa za Italijo, bolje rečeno Julijsko Benečijo, kjer jih živi pol milijona. V tem oziru bi bilo to vprašanie gotovo rešiti na podlagi njihovega rcijstvaj odnosno prejšnjega pripadništva. Toda a tern pazneje. Kakor si je italijanska vlada na eni strani pridržala v čl. 73 pravico, v posa- meznih slučajih odkloniti opcijo, tako se je po drugi strani zavezala z drugimi skle- pajocimi državami vred v čl. 81, da ne Ixa '• nikakor ovirala izvrševanje opcijske pra- obupali nad njegovo vzpostavitvijo, le edi- in jaz naj bi delal čudeže in napravil z sta- rine lepo, pripravno, vztrajno, simpatično, praktično novino in kar se sploh še zahte- \~d lepih in dobrih lastnosti, vse več kakor jih navajajo v soli. StorH sem, kar je bilo drugim malone nemogoče; gorenji del je imel ncšteto luken], treba je bilo osem krp; spodnji del je bil prekratek. treba ga je bilo podaljšati. No, in sedaj je strašilo gotovo.« »In to strašilo naj dam otroku! Ne bo se ga mogel iznebiti niti kot starine; vse se mu bo smejalo ...« »Toliko bolje! Ce bi se jokali, bil bi tudi jaz sam ginjen do solz, tako pa se bom smejal, bem vesel in zadovoljen. Si- cer pa. veš, kako se najlažje pomaga: kupi novo prevlado in dežnik bo vsaj na zunaj izglcdal prav dobro.« Pa mi je odrinila par lir rekoč: »V dežju gleda vsakdo, kam bi stopil, zato nima časa opazovati, kaj nošiš nad glavo. Ob lepem vrcmenu pa bo nova cblekai skrbno zakrivala staro kožo in stare ko- stj.« In student je nastopil dolgo in težavno trdnjevo pot do boljše prihodnosti, v ro- kah novi dežnik, to je: staro marelo v no- vi prevlaki. Po dolgem, dolgem čaJ^anju sem pre- jel naslednie obvestilo: Dragi oče! Naj Vam na kratko opišem zgodbo Vasega deznika. Nosil sem ga skrbno, ker mi ga je izročila mama s solzami v očeh. Razumel sem, kaj so pomenile te solze, zato mi ni bilo posebno težka pri srcu. Podal sem se v svet, kakor se to spodobi. Primoral sem srečnoi do Podbrda, aJi ka- kor se sedaj imenuje »Piedicolle«. Tarn pa so me prijeli kar po laški. Zdi se mi, da so mi predbacivali novr dežnik. Dasi so me v Soli dolgo časai preparirali, jim nisem mo- gel drugače iwvedati kot po svoje: »2e beča inarela, le poglejte bene.« In v dokaz sem izvlekel marelo iz prevlada in jo raz- grnil nad glavami rumenih financarjev, da je scJnce zatemnelo, da so strogim gospo- dom iblajtarjem zlezli obrazi iz lima in da so se jim.tresli trebuščki od smeha. Rešen sem bil nadaljnih sitnosti. Onstran premirne cite je rosila Imel sem zato dežnik odprt. Morda je to poma- galo, da sem nadaljeval svojo pot brez- vsakterih ovir. Na postaji v Ljubljani, kjer sem izstopil, se mi je ponudil mJadenič mojih let, da mi pomaga prenesti prtljago v mesto. Brez obotavljanja sem mu pre- pustil tudi dežnik. Opazil sem, kako; so se mu iskrile oči, ko ga je motril v njegovi svetli prevlaki. Trdno sem se nadcjal, da se ga polasti, ako bo prilika ugodna. In da je bila prilika ugodna. sem pri prevze- rnanju peskrbel po svojih najboljših mo- čeh. Hipoma sem se ustavil v ulici, ki je bila riajbolj temna: »Hvala, sem že do- ma«. Porinil sem mu svotico v desnico. — levico z marelo je skrbno skrival za hrb- tom — in v upu in strahu se je zahvalil, jaz pa sem jo urno odkuril v sosedno uli- co. Pa, glej, smola! Nisem bil nadaljeval poti še dobrih sto korakov, ko sem ga že zailišal za, seboj: »Dežnik ste pozabili!« Naredil sem se, da ne slisim, pa sem smuknil v bližnjo; Vežo. Nič ni pomagalo. »Dežnik ste pozabili«, }e prikričal za ma- no v vežo in mi ga porinil pod nos. Urnih krač jo je zopet odrnahal, da mi ni bilo č.asa, zahvaliti se... Obiskal sem sošolca Poldeta. Komaj sva se pozdravila in je ^igledal moj dez- nik v svetli novi prevlaki, mi je začel to- žiti, da njemu ne zaupajo več niti najsta- rejše marele, ker vsako pozabi ali pa mü jo ukradejo. Po aii nezgodi, ki se mi [e bila pripetila z nosačem prtljage, sem že hotel takrat poslati dežnik po Ljubljanicl v Belgrad. Na srečo je bila struga suha. Ko sem poslušal prijateljeva tožbo, se mi je porodilo novo upanje v obupanem srcu. In ob slovesu sem dežnik »p&zabil« v pri- jateljevi sobi. Vesel me je spremljal do vežnih vrat. Bal se je, da zamiudim vlak. Dasi sem sam gledal, da čimbolj pospešim korake, porinil me je naravnost siloma na cesto: »Hiti, hiti, ker drugače gotovo za- mudiš!« Pa sem hitel in hitel. da mi jc sa- pa zastajala. Oddahnil sem se sele na ko- lodvoru. Še par minut, pa bo vlak tukaj in rešen bom, sem si mislil. No, in res sem po par mnutah že sedcl v vlaku. Toda člo- vek obrača. Bog pa obrne. Naenkrat so se vrata sunkoma odprle in pred očmi se | mi je zabliskal deznik v svoji svetli novi ! prevlaki. »Dežnik si pozabil pri meni; pat ! saj veš, malo denarja imam. V^tosim te* vrni mi krono, ki sem jo izdal za vstop^ nico na peron ...« Med vožnjo se mi prldruži potirik. Qovoril je slovenski. Drugega ne vem ni- vice in dovclila vsakomur, ki ima do pred- I pisih senzermenske pogodbe -cxlprto pot do opcije, da pridob drugo zaželjeno dr- žavljanstvo. Smisel lcži v tern, da se ho- če dati proste roko vsakomur, ki se ne bi počutil zadovoljen v dosedanji dfžavi, da po svoji žclji — v ineji določb -- optira tja, kamer ga žciie srce. Nastane še vprašanje, kedaj je sma- trati, da stopijo določbe senzermenske po- godbc v vcljavo glede prebivalccv, ki ži- ve na ozemlju Julijske Benečije? Ali je merodajtii dan, ki je splošno določcn rok pravoveljavnosti senzermenske pogodbe, t. j. 16. junij 1920, ali pa je mcrodajna ra- tifikacija (odobritev) rapalske pojrcdbe? Senicrmenska pogodba je mednarod- na pogodba, sklcnjcna dnc 2. septcmbra 1919 v Sen Žermanu pri Parizu med Zdru- 'ženimi državami Amerike, britansko dr- žavo, Francija, Italijo in Japonsko in s te- mi velesilami aliiraninii državami toot JBclgija, Kitajska, Kuba, Grčija, Nikaragua, Panama, Poljska, Bortugalska, Romunija, i Jugoslavia, Siam in Cehoslovaška na eni st rani in med Avstrijo na drugi strani. Po- gtcdba je smatrati ratiiicirana (odobrena) od avstrijske strani in obratno z dnem 16. julija 1920. V sen žer men ski pegodbi se'spominja, da bodo sklenile posameznc . države medŠebojne pogodbe glede odpr- tih vprašanj. ki niso bila rešena v senžer- menski, verseljski, trianonski neil}ski ali sevrski pogodbi. S tega yidikai je smatra- ti, da stopajo za te države njihovi odnošaji -1 akcravnd v gotovih ozjrih določene že v senžermenski pogodbi — definitivno v pravoveljavnost šele z rešitvijo pogod- benim potom medsebcjnih mcj in prizna- nja suverenitete na tern ozemlju. Določbe v senžermenski pogodbi so torei smatra- ti odc-brene šele po ratifikaciji (odobritvi) rapalske pogodbe in od tedaj bodo tekli roki, določerii v senžermenski pogedbi. Glavne pofeze i volilnega reda za novo- osvojeno ozemlje. (Konec.) Da izvemo, kdo je izvoijen, je treba deliti število glasov vsake stranke naj- prej z 1, 2, 3... in tako dalje. da pridemo do števila poslancev, ki se morajcx izvo- liti. — N. pr: komunistična strankai je dobi- !a 5580 glasov, meščanska stranka je do- bila 3430 glasov, ljudska stranka je dobi- la 6325 glasov. Volilno okrožje voli 5 poslancev. Ljudska stranka: 6325:1, 3162:2, 2108:3. Komunistična stranka: 5580:1, 2760:2, 1860:3. Meščanska stranka: , 3430:1. Ako vzameino pc velikosti količnikn, vidimo, da so bili izvoljeni pri liudski stranki prvi kandidat s 6325, drugi s 3162, pri koinunisticni stranki prvi kafididat s 5580, drugi z 2760 in pri meščanski stran- ki samo prvi kandidat s 3430 glasovi. S tern so vsa pcslanska niesta tega volil- nega ckrožja popolnjena. Kot količnik je vzeti v tern slučaju najnižje število, s ka- terim je zmagal peti poslanec in siccr v tem slučaju 2760. AkC' vzamemo sknpno število ene stranke, n. pr. Ijudske: 6325 in delimo s količnikom 2760, najdemo število, koliko poslancev je debila dotič- na stranka, t. j. 2. Ako isto ponavljamo pri komunistični stranki, dobimo tudi 2. česar o njem •otmeniti, ker nimam še onih sprctnosti, da bi presojal Ijudi po njihovih nosovih in obnašanju. Opazil sm pa, da je vrgel pogled na moj dežnik. Stal je v kicitu in novi potnik je položil k njeinu tudi svojega. Delal sern se, kakor bi bil dežnik že popolnoma pozabil, tembolj pa ga je ogledoval moj scrpotnik. Seveda sem bil toHko previden. da nisem tega opazil. Ko se jc viak na Zidanem mostu ustavil, je moj sopotnik vstal. Odprl sem, okno in zrl v nasprotni hrib. dokler mož ni izstopil. Sele takrat scm se previdno ozrl in videi, üa je izginil tudi moj dežnik v novi svetli prcvlaki. Mislil sem si: »Zamenjava je le meni v prik>g« in sem si zadovoljno mef roke. Pa zopet smola! Videl sem, kakote- ka mož okoli vozov. Očividno me je iskal ir» c^'-f^a fp.noslcd tucli našcl. Stopil \c v kupej in vzkliknil: »Oprostite. dežink sem Vam zamenjal!« Pripomnil sem, da ni nič hi cega. pedal inu zamenjani dežnik in za- dova je bila s tem rešena. Dospel sein na določeni kraj. Stric in te;'( °ia me sprejela, kakor se sploh spre- jon'ai'o sorodniki. ki ?c obešajo scirodni- kom na ramena. Pri teti ie vzbudil dežnik v rtovi svetli prevlaki največjo pozornost. »O. Irako lep in popolnoma nov. Kdo ti otom zakona ni ¦ izključen cd pasivne volilnc pravice. Iz- voljeni ne morejo biti funkeijonarji in u- radniki, ki dobivajo svoje prejemke iz državnih zalogcv. Iz vzeti pa so: i a) ministri, državni tajr.iki, državni pod- j tajniki, minister kndjeve hise, — p."- ! vi tajnik mavricijanskega reda; ! b) predsednik, oddtelni predsedniki, svet- ¦ niki državncga sveta in generalni ad- } vokat; j c) prvi predseduiki, predsedniki in svet- j niki kasacijskega sodišča (najvišje- j ga sodišča): . I č) prvi predsedniki. predsedniki in svet- ; niki prizivnih sodišč; d) generalni ciicijali in vi^ji ofiijuli kr. vojske in mornarice; e) člani višjega šolskega sveta. višjega zdravstvenega sveta, višjega sveta za javna dela in f) rcdni profesorji kr. univcrz in istim j ravnih zavodov. Pasivne volilne pravice nimajo du- ! liovniki-dušcbrižniki, ki imajci juristic- j cijo z obveznostjo stalcža, njihovi m- ' mestniki in kapiteljski člani. f Vsak poslancc dobi letno kct nagra- '' do 15.000 lir. | Ta volilni red, ki je moderen in od- govarja duliu časa, pomenja kcrak nn- prej. Majorizacija od strani takozvanili \ večinskih strank je ncmogoča. Vsaka, tu- | di najmanjša stranka, dobi svejega za- j stopnika, ako doseže štcvilo količnika, j kar odgovarja medernim parlamcntarnim j zahtevam. Opozicija v parlamentii, ki se rekrutira iz manjšiniskih strank, pride j iavno na ta način do veljavc. Tudi z narodnostnega stališča je iak j volilni sistem na podlagi sorazmeria i (proporca) pravičen. Vsaka narodnost je : zastopana. Volilna gconietrija preneha. j Dosedaj si je vlada — mislim prejšnjo av- j strijsko — poiriagala na ta način, da je • volilne okraje tako zaokrožila, da je po- j mešala. v slcvcnske volilne okraje —- kjcr j I je to imclo izgled na nspeh — precejšno j j število ncinških volilcev in na ta način ! 1 zaokroženjai okrajev pridcbila za Nemce •; ' poslanska mesta, ki bi jih sicer ne dobiia. i \ S proporcfjonalnim vxlilnim sistemom je j I to izkljnčcno. Vse modernejšc- državc i- ! ; majo uveden sorazmerni (prcporcijotial- i \ ni) volilni sistem. Izmed vseh principov i ', proj>orca je D'liondtov način izračunava- | : nja pcslanskili most najpravičnejši, kcr upošteva vsako najmanjšo stranka ali striijo, ki je postavila svojo kandidatnc listo. V zadnjem času so nam volitve v. , Jugoslaviji za kensh'tuanto, ki so se vrši- Je po sorazmernem sistemu, pokazale, da prid*e ljudska volja na ta način mnogo iz- Spravila je dcžnik lepo, kakoi- je spra- vila vse, kar sem prinesel s seboj. Nevo- Ijen sem bil pri tolikih vprašajih, da ne vpraša, kar mi je bilo glavno: ali sem la- čen. Resnici na ljubo naj omenim, da sem se tega. vprašanja skoraj bal. Lačen sem bil, da sern komaj stal na nogah, pa ker to zahteva oniika — vsaj tako pravijo — bi bil moral vprašanje zanikati. In ko je po dolgem času vendar le prišlo tudi to vpra- šanje na dnevni red, sem cdgovoril hra- bro: »Sem!« — Bal sem se namreč, da ne bi premalo skuhali... Nekoč, ko sem se vrnH iz sole, me je teta resno prijela: »Mirko, kam si zapravil novi dežnik? Ali si ga zamenjal? Ker si v tej draginji ne moremo privcščiti Iastne- ga dežnika, vzela sem zjutraj tvoj dežnik na trg. Slopivsa na cesto sem ga odprla in nič hudcga sluteč šla po svoji poti. Bila sem nemalo ponosna z namišljenim dežni- kom. Nedolgo od tcga sem bila pri gospe kC'iitrolorjevi. Kcr jc deževalo, mi je peso- dila takrat svoj dcžnik. Gospa kontrolor- jeva ninia lepega dežnika; star j»e in ob- ledel, da se mu prvctna baiva že ne po- zna več. Zato sem mislila, da ji ni prav nič več na dežniku, ki mi ga je bila poso- dila. Po štirinajstih dncvih pai — v stiri- najstih dnevih bi bila gospa kontrolorjeva lahko pozabila na svoj oblcdeli dežnik, ako bi bila količkaj fina dama — po Stiri- najtih dnevih torej mi pošljc gospa svojo služkinjc v hišo, naj ji vrnem dcžnik. Ta- ka neotesanost! Poslala sem služkinjo do- mov z naročilom, naj pove svoji mil-ctstlji- vi gospe, da prinesem sama dežnik. In ne- raziteje v veljavo kot pa po prejšnjem ] avstrijskem volilncm sistemu, kjer prc- glasovane stranke sploli niso imele za- stopstva. Boj za proporcijonalni volilni sistem sega že v davno preteklost. Na- predne države, kot Belgija itd., ga irnajo že dokaj časa uvedenega. Ljubljanski ob- čimski volilni red — leta se ne morem j spomniti — je bii tudi na tem sistemu po- stavljen. Toda vseeno moram reči, da ni bile- treba tako liudih borb za uvedbo te- ga sistema, kot se je borilo za splošno in enako volilno pravo. Naravno, ker je od- prla svetovna vojna; državnikom cči, da je treba korakati z duhom časa, da nzis ia ne pregazi. Dr. O. 0 vojni odškodnini. Rok za prlglašanje vojne odškodnine po- daljšan do 31. oktobra 1921. Uradni sjst »Osservatore Triestino« z due 7. decembra t. 1. St. 265 naznanja-, da je centralni urad za nerve dežele izja- vil. da izide v kratkem času odlok, s ka- terim sc iKsedilo člena 23 zakona o vojni odškodnini, ki je bil svoj čas razveJjav- Ijen, zopet uveliavi. Navcdcni čien 23 pravi, da potečc rok za vložitev prof-en j za vojno odškcdnino eno leto po razglasitvi miru. Kr. odredba z dne 30. novembra t. I., St. 1389, dC'leca v prvem clenu doslovno: Za vs*e posledice sc smatra, da je vojno stanjc prenchalo z diiem 31. oktobrom 1920. Potcmtakcm se v smislu gori navc- denega uradnega naznanila v »Osserva- tore Triestino« mbra smatrati, da; je rok za vlaganje prošenj za vojno f-uškodnino podaljšan do 31. oktobra 1921. Nekateri liočejo vedcti in znati, da je za naše dežele rok podaljšan do 11. no- vembra 1921 t. j. za eno leto po sklenitvi rapaJske pogodbe, Ta interpretacija ne utegne biti prava, kcr v Rapalu sc ni sklenil nikak mir, ampak le sporazuin glede mej med Jugoslavijo in Italijo, ki nista bila nikdar v vojnem stanju, pač pa zaveznici. Zadruga yojnih oškodovancev. S kr. odlokom — zakonom z dne 29. marca t. 1., St. 605, so se izdale za kralje- vino Italijo v starih mcjah dcločbc o usta- novitvi in poslovanju »zadrug VL'jnih o- škocloivancev«. Ta zakon se v kratkern uveljavi tudi za naše kraje in bode za obnovitev nasc dežele izrednega pomena. » Smisel tega zakona je, da se pospeši obnovitev neprciničnin s samopomočjo. Zadruge vojnih oškodovancev se morejo ustanoviti z edinim namenom zö- petne uporabe vojne oškodnine za .cibno- vitcv ali pppravo nepremičnin in delujejo v obrriicčju ene same občine, če se prigln^i najmanj 10 (desct) oseb, ki so predložile proSnjo za vojno cdškodnino. Izkliučen je I Vsak dobičkarski narneii. | Zadruga si voli predsednika, upravnj i odbor in ravnatelja ter skrbi za vse čla- ¦ ne, da se izpcsliije likvidacija vojne od- | Skodnine in da sc vojna odškonina upo- : rabi za obnovitev in popravb nepremič- nin po člamh samih ali potom zasebiiih podjetnikov ali stavbinskih zadrug. j Zadruga bode posredovsla za svoje j člane skupno in bode dobivala vojno od- škodnino nepesredno od državnih uradov. Na ta način se prihranijo posameznim strankam potni stroski m zamtida časa sla sem ga ji sama. Pa sem ji pri "tej prill- • ki razložila, kaj se naprant meni spodobi ! in kaj se ne spodctoi, kaka mora biti mani- • ra v olikanih družinah in da naj ne raču- ¦ na več na moje prijateljstvo. Jaz sem di- stingvirana dama in kot taka moram biti previdna pri izbiränju svojih prijateljic. A'oj ponos ne trpi pri prijateljicah starih ogubljenih dežnikov. Po dežniku presojam • omiko človeka. Tako se ji bila raziožila svojc mnenje. No, in ko sem danes stopa- la na trg s tvojim dežnikom, sem sklenila, . da mora gospa kontrolorjeva videti moj novi dežnik. Dolgo >e ni bilo. Scveda mi- lostljiva gospa kontrolorjeva spi bolj dol- go. Pa je končno !e prišla. »Dobro jutro, gospa kontrolorjeva,» scm jo pozdravila. Ne da bi bila odgovorila na moj pozdrav, se je prezirljivo nasmehnila. »Po dežniku presojam omiko človcka«, mi ie zapela kažoč s prstom na moj — hotela sem re- či: tvoj dežnik. Šele takrat sem pogledala In videla, kaj držim nad glavo. Taka s:a- mota! Tak Skandal! Taka blamaža! ... Pa da ne pozahim, Mirko: nimam,o pro- stora, da bi te se nadalje držali pod svojo strcho. Ni mogočc niti en dan več. Kar da- nes pojdi pa si poišči stanovanja in kar se rabiš drugod ... Oh, ta blama'Za .. !« Tako, dragi o6e! Sedaj sem na ulici. Pa da bi bil sam. ali z menoj je dežnik v • svoji novi svetli prevlaki! Sebe bom že I kam spravil, ali marclo, marelo ... Tvoj hvaležni sin Mirko Krpar. ter se olajŠa uradno paslovanje. Take za- druge bodo imele tudi posebne ugodnosti in prednosti. Pc inicijativi dežeJnega komisarja Dr. Pettarina je priredil gen. inž. Andrea Miggiorotti z deželnim uradnikom Dr. Leopoldom Ikižičcm v sred-a dne 15. t. m. sestanek v Mirnu, katerega so se udele- žili občinarji tudi soscdnih Qbcin. Raz- pravljalo se je o vojni odškodnini v sploš- nem ter o zadrugah vojnih oskodovancev posebej. Meseca januarja bode ziičel deželni urad ustanavljati take zadruge v goriški dežcli. (Opomba urednštva): SliŠimo, da se v pesamcrnih občinah oglaSajo raz-ni in- dividui dvein 1 jive vrednosti, ki vabijo vojne oškodovancc v obnovitvena dru- stva, pri čemur iščejo seveda ktstnega dobička. Svarimo radi tega vojne ošlco- dcA'ance, da ne zaupajo drugim kakor eh dino le oyebam, ki pridejo v občino po naJogu za ia poklicanih oblastev.)s Dopisi. — Graclišče nad Prvačino. Iz vseh krajev sliSimo, kako sc obnavlja dru$tve- no življcnje. Kaj pa pri nas? Ali spi pri nas vse v sladkem snu ? Pred vcjno smo imeli dvoje društev: Pevsko braino in Sokolsko, ki sta s svojimi prireditvami ši- rili med narodom izobrazbe. Ali vojna ne- vihta je scveda vse umorila. Pevsko dru- stvo je imelo svoj dobro izurjeni pevski zbcf, ki se je odlikoval napram marsika- teremu drugemu pevskemu društni. Se- daj pa molči vse, vse spi v dolgem zim- skem spanju. Cas bi bil ugoden. da se tu- di pri nas oživi društveno življenjc. Prišle so med nas izobražene moči, ki bi mogle v tern pcgledu na nas ugodno vplivati. Pred vsem je to naš novi šolski voditelj, g. Josip Gcrjup, ki nam je znaai kot vrl narodnjak in ljubitelj sloveuskega jx^tja. Prepričani sim-, da nam bo sedaj, ko ga imamo v svoji sredi, rad priskočil na po- moč in nas podpiral. Isto pricakujemo tu- di od našcga pewvodje, g. Z. Saksida. Vi, mladeniči, pa dajte si roke in stopite na ru>gc. Cas je priličen, da najn oživite na- ša prepotrebna društva. ¦—• Gradiškovec. — Rejiče. Dne 17. t. m. umrla je tu gdč. Karolina Vrt-cvec, večletna predni- | ca Marijine d.ružbe. K zadnjemu počitku | jo jc spremila družba z zastavo ter jej v j slovo zapela nagrobnico. Naj počiva v miru. — Iz Levpe. Šolska oblast, zdi se, da | nimia! več srea. Lcvpski otroci morajo biti j bre'z sole skoro nepretrgoina, cdkaT je za- i čela vojna z Italijo. Občinarji so poslali i nrošnjo o zadevi sole na pristcjno mesto j in se tudi sami potrudili osebno v Gorico. ! Ali o kaki soli ni nc duha ne sluha. Za šolo ; nnpravljeno barako sta zima in burja ob- | čutno poškodovali. Protestirati moramo ! proti takemu postopnnju kj je vse prej ne- i o:c= v skladu z onimi velikimi obljubami v Rimu. —¦ Občinarji. I Sofcaii. Solk.atici pozor! Približuje se nam nia žlata dö'ba, ki ne pozna ne trpljenja Iv, ne bolezni. O, kako srečni bo- mo! Obeta se nam diktatura proletarija- ta, kakor pise »Delo« z due 26. novem- bra. O, srcčni mi, da smb dobili take mo- zc. kateii hocejo uresniciti dikt.afu.ro pro- letarijata! Pod to srečno diktaturo poj- demo vsi živi v nebesa. Odstranili se bo- do vsi gnili parasiti. ki z-ajedajo človcškio družbo; pod diktaturo bomo prosti četr- te, pete, šeste in sedme zapovedi; dovo- ljcna. bo prosta ljubezen. rfodili bomo o- borpžcni okreig in kdor mi ne bo liub in .drag, proč z njim! Ljubil bom, kogar bom sam hotel in kadar se mi bo polju- bilo. F>lesali in veselili se bomo lahko vedno ter uživali prekrasno stvarstvo. kakor bomo hoteli. Moje je vse, moj je eel svet! O hvala Bogu! Živela diktatura prolctarijata. Pametnemu dovolj! Diktaturo hoče.te, ker Vas sedanji diktLLtori preveč izkoriščajo. Kdo pa so ti diktatorji? G. dekan, g. kapian, odbor stare citalnicc ali kat. izct>raževali^ega društva? Ved'ite, da pri nas ni ne lit>eral- cev in ne klerikalcev v takem pomenu besede, kot mislite, ampak smo zavedni Slovenci in pravi rfemokrati. Diktatorli hočctc postati, ali ni to proti vasemu cilju in namenu? Prasimo, povejte nam: zaje- da-lce ljudstva, ki žive med1 nami? Ali so , morcbiti to trgovci? Kje je vase znanje socijolcpije? Se morda bojite za svojo konsumno društvo? Ali mar ne živi vsak izmed nas od dela. svojih rok? Da ste pa drugi, ki ste v komunističirem društvu «Ljudski oder« tako popolni, da1 delite mi- loščino in živite ad milo^čine, tega vam nihče ne verjame. Če imate svoje chu- Štvo, vam' nismo nasprotni, temveč kliče- mo vam: Mnogo sreče! Delajte vestno in točno v narodnem diihu v izöbrazbo in ne v pogubo ljudstva; to vam želimo iz srea. Če pa hočemo tudi mi delati v društvih, ali ste nam mar nevoščljivi? Delajte pridno, pa ne z obrekovanjem po časopi- sju. Ak-1 ir»i hočemo poživiti svoja dru- štva, kaj vam mari! Pustite nas v mira! Prlloga „Gor Straže" stv. 52. NAROČNIKI „Goriške Straže", ob- novite in plačajte čim prej naroč- nino za prihodnje leto ! Pridobite listu novili raaročnikov ! „Goriška Straža" za leto 1921 stane: Celo- letno 12 Lir, mesečno eno Liro, posamezna štev. 20 stotink in za inozemstvo celoletno 16 Lir. List zamoreino pošiljati le onim, ki piačajo NAPREJ. Zato prosimo po- žurite se, da bo čim prej red! Pridno. in stvanio delo brez kričanja po časopisju je najboljša agitacija. Vemo či- sto natančno, na kak način ste lovili fan- te in dekleta v svoje društvo. Ali mislite, da je član, zapisan na papirju, že pravi član društva? Število imate veliko. V- prašamo vas pa, kaj ste pa do sedaj na- pravili? Torej če hočete vestno in prid- no delati začnite že enkrat. Mi nestrpno čakamo, kdaj bcste kaj pametnega poka- zali. — Solkanec. — Kamnje. Umrl jc 1 t. L. ohčeznani Filip Vüdoi'ivcc. Pokojni je včakal visoko starost 92 let. Do zadnjcga dne sc jc živo zanimal za svt-tovne in domače dogodke. ^ilnc rad je prcbira! časopise in ciruge no- vosti tcr se i-'v/il čez današnjo iv.ladiiio. ki nerada čita in se malo zanimaza branje in ne&ovarijc dušnc izcbrazbc. Bil ]e pn vseh rriljubijcn, kur jc tudi poka/a' nj^gov po- greb. Naj počiva v Oos':ccui! — — Tatovi na delu. V noči od 23. in 24. decembra jc vodil po Prapctnem, župnija Št. Viška g-cra, po stranskih poteh in ste- zah neki moški konja. Ker se je zdcl mo- žem na Prapetnem mož s konjcm v po- nočnem času sumljiv, so udarili za njim, ga vjeli ter izročili pravici. Dne 24. deccmbra zjutraj med 6. in 7. uro tekcin zornic je nameraval nekdo pri farovžu na Pečinah poskusiti svojo srečo. Po zornicah so se namreč našle pred fa- rovžem lojtre in pikon. Okrog farcvža pa so bile v snegu velike stopinje. Kaj je tatu odpodilo, da ni izvršil svojega namc- na, ni znano. Najprej jc kdo takrat inirno šel, na kar je tat pustil lojtre in pikon ter zbežal. V noči od 25. na 26. deccnibra je ob- iskal tat na Pečinah trgovino pod Ore- honi. V vasi je vzel lojtre, po katerili je pri- šel do oikna trgovine, okno namazal z bla- tcm, da ni bilo slišati poka, ko je je razbil, nato zlezel v trgovino ter pcbral vse. K sreči v trgovini ni bilo veliko blaga. Pu- stil je samo moko, katero je iz vreče stre- sel na sredo izbe. Vrečo je napolnil s to- bakorn vrednim okrog 500 Lir, s svečami, sirom itd. Mncnje pisca je, da je tat, ki je vrečo izpraznil in pustil moko, v kateri je ostaJa sled njtgovu stopinje, nan;(er;Jval nekaj drugega. Podorehar je nainreč prej- šnji teden zaklal prcšiča. Tat si je najprej mislil, da se bc kar ogrnil s celiin špe- ho-in (bahani), a se je vrezal, ker inia Pod- orehar za slanino in kalino drugo sliram- bo. Stopinje v snegu, ki so si zelo pedob- ne, kažejo, da je bil isti tat pred farov- žem in pod Orehom. Tatovi imajo sedaj pač zlati vek. SiriiOi v resnici osvobojeni, vlada pcpolna svoboda, vsak sme delati, kar hoče. üko postave ne vidi ničesar, in eetudi pre- iskuje, ne najde ničesar. Kdaj smo slišali pod prejšnjo vlado, da bi se kar par vo- lov ukradlo iz stale, ne da bi se izsledili tatovi, kakor se je ncdavno zgodilo na Ponikvah. — Nesratnnost. Prejeli smo naslednji dopis: Gospoda uradnika C kateri je v pondeljek zvečer dne 27. t. m. izdajal vozne listke pri blagajni na postaji Sv. Lucija-Tolmin, opcizarjamo, iiaj ne kaže svoje propalosti pri uradovanju z našim ljudstvom. Zaenkrat zadostuj to! Dotič- nemu uradniku pa p€.vemo. da poznamo tudi mi postavne poti, po katerih se takiin neolikancem stopi na prste. Vojna med Üalijo in » Dfflnnunzi]em. Kakor smo poročali v zadnji številkl, ie vlada pozvala ITAnnunzija da se poko- ri določbam rapalske pogodbe. D Am un- zic je ta ultimatum odklonil ter vztrajal nd svoji zahtevi, da se prizna kvarnersko re- gentstvo z luko Baroš in ctokoma Krk in Rab. Rimska vlada je vsled tega neodjen- ljivega D'Annunzijevega stališča sklcnila, uveljaviti svojo voljo in voljo celega ita- lijanskcga naroda za vsako ceno. In res so dne 24. t. m. pričele vladne čete. na suhem in nai morju eperaeije proti reški državl. Kakor posnemamo iz uradnih poročil, so sklcnile vladne čctc trden obroč ckclj mc- sta; izogibajoč se vsakemu nepotrebnemu prelivanju krvi so obroč vedno bolj zože- vale. Streljalo se je sicer z ene in dr-uge strani, ali to streljanje je bilo vsaj cd stra- iil vladnih čet le nekaka demostraeija, ki je imela namen označiti točke, ki so bile zasedeme. Na božični dan so dobile kraljc- ve čete ukaz, da mirujejo na doscžnih po- ložajili, puščajoč D'Annunzijevim četam čast da uvidijo brezuspesnost svojega polo- žaja in boja. Legijonarji pa so tudi na bo- žični praznik streljali ves dan iz pušk in strojnic ter ranili enega karabinjerja in c- nega vojaka. Zahrbtnost legijonarjev o- značtije naslednji dogodek: Nekcliko re- ških legijonarjev je izjavilo, da se hoče u- dati. Ena četa bataljona »Vcstone« je vsled tega napredovala proti postujankam legijonarjev, ki so pa četo obkolili in jo u- jeli. Uradno pcročilo z dne 27. t. m. pravi: »Naše eete se nahajajo že 48 ur v predmestiih reškega mesta. Zadaj je nako- pičeno velikc rezerv. Nove baterijc se bližujejo. Rečani so prosili za prenehanje ognja. Ni jim bilo ustreženo in operaeije proti vojaškini položajem se nadaljujejo. Vsi ranjenci so preskrbljeni in po 24 urah so že v bolnišnicah v ozadju. Duh med vo- jaki je zelo dober, dasi jih boli naloga, ki jim je prisojena.« Iz dosedanjili bojev je bilo kakih 150 ranjencev prepeljanili v bolnišnico v Trst. So to po večini karabinjeri in alpinci, med njimi je tudi nekoliko častnikov. Z morske strani sodeluje pri opera- cijah eskadra admirala Simonettija. Kri- žajoč v razdalju par milj od reškega pri- stanišča, je izstrelila oklopnica nekolika strelov proti najvažnejšim cdpornim toč- kam D'Annunzijevih legijonarjev. Ladje so merile tudi preti posameznim poslo- pjem, ki služijo v uradne svrhe. Ena kro- gla je baje zadela ITAnnunzijev dvorec. Pri tem je bil D'Aniiunzio sain lahko ra- njen. Torpedovka »Espero«, ki je pred kratkim preb< žala k D'Annunziju na Re- ko, je bila s streli zažgana ter se je p-to- pila. Posadka in nekoliko legijonarjev, ki so bili na ladji, so poskakali v merje in se rcšili. Da bi D'Annunzio cviral vhod vladnih čet na Reko, jc pognal reške inostove v. zrak in sicer most na Sušaku. most na Brajdici in most zagrebške železnice. Pri razstreljevanju teh mostov je bilo ranjenih nekoliko italijanskih vojakov in ka- kih deset legüenarjev. Ka(cor proizhaja iz poročil z dne 28. t. m. so se že začela v Opatiji pogajanja; med zastopniki reškega regentstva in ge- ncralom Perrario. Oeneral Ferrario je za- htcval ket predpogoj za pričetek pogajanj, da prizna regentstvo rapalsko pogodbo. Oba reška dclegata sta nato izjavila, da se morata po.svetovati glede tega vpraša- nja na Reki in sta se vniila. Nadaljna po- gajanja so se pričela še istega dne popol- dne okoli 3. Iz vsega položaja izhaja, da je vojna končana in da se zadeva ugodno reši. Premirje med obenia strankama je že nastopilo. Včerajšnji listi poročajo že, da je D'An- nunzio sklenil predati vso oblast reškemu občinskemu svetu. Ta korak bi pomenjal, da zapusti D'Annunzio Reko. Polifični pregled. Jugoslavi]a. Predsednik skupščinedr. Ribar je izjavil na zadnjem zasedanju, da je edredil glede onih poslancev, katerim so bili sicer mandati veriiieirani (priznani), ki pa niso prisegli na poslovnik. da ne mo- rejo dobiti dnevnic in proste vožnje na že- ¦ leznicah, ker v?]c<\ odklonitve prisege ne j morejo vršiti svoie poslanske dolžnosti. V misln sporazuma, sklenjenega v Pa- rizu, je izročila italijanka vlada Jugosla- viji vse brcdovjc, ki ji je bilo prisoieno. Francozi in Čniagora. Kakor se porc- ča iz Pariza, se je francoska vlada odloči- la, da ne prizna ernogerske vlade. S tern činom priznava francoska vlada združi- tev Crnogore z Jugoslavijo. Trujovcc 'ii j^Ktvinainl STflNKO RUST3H Gorier, iia Korim \i /eli srociio in veselo novo loto svojim cenjoriim odjemalcom. SEDLAR ¦ ->^-: VIA ASCOLI -~ (NA VOGALÜ) Josip Siekar lilies svoji ni gg. o. Aatwca k ue/eKjem voščita süojim cenj. naročnifcom in odjemalcem -----------Qsiecno tn ve&eu* novo- telto. H PEKARNA Jakob Bratužj Via Scuole 6 vošči vsem süojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1921 SRECNO NOVO LETO 1921 vošči svojim gg. odjemalcem MlHfl KOZMfiN :-: trgovina s suho robo, v Rastelu :-: Trgovina in 1ložaj Rusije tako tedcvoljiv, da izvršitev klavzul s Poljsko •klcnjciic provizorične poffCJtlbe nima ui- fakor vcč nujnega znacaia in da ni potre- ino pečati se z repatriacijo poljskih vojnili ijctnikov. kateri se upctabljajo na naj- oljši nacin v Rusiji. Sporazum med Rusijo in Romunijo tette Besarabije. Po vesteb. ki so jih pre- ili tisti. .so sc začcle preit nckoliko ducvi Bukareštu med zastopniki sovjetske vla- * in Rumtinijo pogajanja:. na katerih se je X>vorilo o spcrazumu gledc Besarabije. la podlagi tega sporazuma bi pripadel 'žnj del Besarabije k Rusiji. Rusija misli, h bo na ta način Odesa strateški dovolj tavarovana. Rcmunija bi umeknila svoje Me, ki so zbranc na ruski meji. ¦Avtonomija za Irsko. An^Ieški krali e sankcijcniral zakon o avtonomiji za rsko. Domače vesfi. Veselo novo Ieto voščimo vscm gg. otrudnikom, naročnikom in bravcem! — -;recmištvo in upravništvo. -f Božičnica. Radi izjermiili razmer se HvZičnica odloži. Prostor in dan razdeliv-'?- iaril se pravočasno objavita. V shič:¦<•:, to bi ne bilo mogoče prirediti božidiice Io 15. januarja prih. let a, se razdele darila )a drug način. Odbor za prireditev. bo- 'ičnice. -r Izjemno stanje v zasedenem ozein- iu. (jeneralni civilni komisar za Julijsko ^eneeijo, odreja z ozirom na položaj jav- ]e Varnosti in javritfa reda in kr. odlok z fne 22. julija 1920, St. 1233: ! 1. Do nadaljnih odredb so na vsem o- femjju Julijske Benečije prcpovedani ob- J<>di, shodi in zborovanja v javnih ali za- febnih lokalih in zbiranjc v vcčjcm številu fcgci pctih oseb. 2. Prepovedan jc avtomobiini promet. yvzeti so vojaški, sanitetni in avtomobili :it aprovizacijo z zivili za prebivalstvC samo vozovi), dalje vladni avtomobili in toi inczemskill konzulatav. Ravnotako je > 'fepovedana vožnja na kolesu. Vozila, katera se zaJotijo pri neupra- 'icenem kroženju, se zaplenijo. Prepovcdana jc prodaja bencina. .3. Vsi javni lokali se mdrajo zapirati ^ 21. uri, oh istem času se morajo zapira- ' tudi zitscbiii knc&ki vsakršne vrste. üb 22. uri inora.prenehati osebni pro- Det. 4. Ustavljena je veljavnost orožnili li- ^H' (za puške, samokrese, palice na , . Castniki in agenti javne sile imajo na- ®%o n-ajstrožje izvrševati pričujoče po- Velje, Kdor krši ta odlok, se aretira in kaz- luie po zakonih. Trst, dne 21. decembra 1920. Gen. civ. komisar Mosconi. ! + Smrtna kosa. Na Dunaju je umrla rtiv 23. nc-vembra t. I. gospai Fani Križnič, Nova po pok. vladnem svetniku in biv- ."^ ravnatelju tuk. ženskega učiteljišča, ^- ^tefanu Križniču. N. p. v m,! , + Demonstrate v Trstu. Nastop ^aljevc vojske proti D'Annunziju je bil ^sistont zelo malo po volji. Zato so beteli j!0 svoje poseči v razvoj dcgodkov. Vla- Ja» ki je slutila njihovo namero, je takoj u- ^dla obsedno stanje. Tc se je zgodilo na }°žični vcčer. Naslednji dan pa so fašisti c'Wb temu, da je bilo vsako zbiranje pre- ^vedajio, skušali vpiizarjati demonstra- te v večjih skupjn.'i'i. Zbirali so sc na "?.znih krajih mesta m kričali za D'Aniiun- :iJ3 in prc«ti vladi. Karabinjerji in kr. straž- ^i so jih vsakokrat razpršili. Varnostne ^lasti so se pri tern poslu posluževale y Jo51ni meri puškinih kopit Taki poskusi lem-c-nstracij so sc nadaljevali tudi na dan lv Stefana. Ta dan so vrgli faši^ti proti '^rnostnim organom cno petardo in dve '?'""ni bombi, ki pa nista eksploiiirali. Ka- ''" 130 fašistov je bilo aretiranih. . Kakor poroea »11 Lavoratore« z dne '• t. m. je odkrila tržaška kvestura 27 t. *"!» načrt za pravcato ustajo fašistov. Za- 'Jenila & \H) bomb in nefcoliko cevk žela. 111 e. Načrt je bil naslednji: najprcj naj bi * bili i-cignali v zrak municijski vagoni. namenjeni rednim četam, z botnbami bi se strahovalo in zasedlo mesto. Kvesttira je bombe in žclatino spravila na varm>. - Poiiti^ne voliHir v novili pokraji- nah. V ministerskern syetu se je odobril Jekret, ki razteza na Julijsko Benečijo vo- lilni zakon. žc cdobreii za trentinsko Be- nccijo. Politične volitve v novih pokraji- iiaii sc bedo vršile meseca marca, ako ne nastanejo iznenadne ovire. -}- Zamenjava terjatev in dolgov v kronah pri tržaških bančnih podružnicab. V Rirnu izdeluje sedaj posebna komisija načrt zakona o zamenjavi terjatev in dol- gov pri tržaških bančnih podmžnicah, ki imajo svoj sedež onkraj jircmirne črte. Potoin naredbe je bila zamenjava terjatev in dolgov določenai s 60 odstctkov. ^Ta od- redba bo predložena sedaj zbornici z iz- premembami, ki jih predlaga komisija. -r Srpenica. B r a 1 n o d r u š t v o »Stol« na Srpenici prinedi due 1. jan. 1921 ob 7. uri zvečer veselico z različnim sporedom, kateri bo odgovarjal razmeram scd.anje.ga časir. Kopal se l>o zaklad in delile se bodo klobasc, ako konča med tern ta prečudna poštna skriv- ncst. K obilni udeležbi vabi odbor. H Slövesno sv. niašo zadu^nico po pekojnem škofu Dr. An ton u Mahniču bo- do imeli duhovniki v Stanjelu v rojstnern kraju ranjkega, — v pondeljek dne 17. ja> nuarja 1921 ob lO1^ dcpoldnc. —¦ Kdor pride k slovesnosti in se žcli udeležiti skupnega kosila, naj sporoči teden dni prej č g. vikarju v Štanjelu. ^- Onira, ki bi se hoteli izseliti v A- meriko. Kakcr poročajo iz Amerike, je sklenil ameriški parlament priseljevanje v Ameriko za eno Ieto prepovedati. ¦\- Slovensko kmetijsko društvo vabi najuljudneje vse one krnetovalce, ki so svoječasno naročili pri njem razne kme- tijske potrebščine. da se zglase v njego- vem uradu v dobi €<1 2. do 8. januarja J921. in vplačajo na račun naročenih po- treb^čin, kal