Jos. Vandot: '^H Roža z Mucne gore. ¦ 6. ^H f|i|PW^M ipnikov Gab nazadnje že sam ni vedel, koliko časa že javka |Cfl^«^J|i) in vzdihuje v samotnem, crnem hlevu. Zdelo se mu je, da iFi^^^lfr je minila že cela večnost, odkar ga je zaprl neznani mož (IP^IlPS) v hlev. Pa saj tudi ni mogel vedeti, če je že pozno ali pa ^^^-^ zgodaj. Samo to je vedel, da je še dan. Zakaj skozi ozko linico se je Še vedno iisipala dnevna svetloba, ki je pa le borno in medlo razsvetljevala črni hlev. Pričela je Gaba mučiti lakota, a še huje ga je mučila žeja. Pa se je domislil, da ima v malhi še nekaj kruha in sira. Hlastno je vzel oboje in pojedel, pa mu je nekoliko odleglo. Samo žeja je bila še huda, huda... »No, lepo sem si postlal,« je godrnjal Gab na listju. »Zadnji košček kruha sem zdaj-le pojedel. A kaj bom imel jutri? In po- jutrišnjem? — Od lakote bom poginil, 5e ne bom umrl že danes od žeje. Da more biti ta mož tako hudoben! Saj mu nisem storil nič žalega, pa 86 W me zapre sem v ta hlev in me nemara ne izpusti nikoli več iz njega. Oh, ali ni vse to samo zaradi tiste rože-ponože, ki sem jo bil utrgal v Mucni gori? Saj je tudi rajnki Martin nesrečno umrl, in znabiti bom tudi jaz, kakor so dejali stari oče...« Gab se je prestrašil te misli, da so se mu lasje kar naježili. Skočil je z listja in je stopil k durim. Prioel jih je stresati in je vpil na ves glas, da je postal popolnoma hripav. — »Stric, oj stric!« je vpil. »Ali me slišite? Sem pridite in me izpustite iz hleva! Tu bom poginil od lakote in žeje... Usmilite se me, stric, ker sem nedolžen! Medveda zaprite sem-kaj! Medved je ukradel ovco. Saj sem ga videl doli v goščavi... Stric, strick A Gab je razbijal in vpil in tulil zaman. Nihče ga ni slišal in tudi nihče ni prišel bliže. Ves utrujen in zasopel je naposled odnehal, ker ni mogel več razbijati in vpitr. Splazil se je nazaj h kupu listja, legel vanj in zaril glavo globoko v listje. Zajokal je in jokal dolgo, dolgo... Ko.se je spet pomiril, se je dvignil in hotel hodtiti po hlevu gor in dol, da še enkrat vse lepo premisli, kako bi vendarle pobegnil iz zaprtega hleva. Toda Gab ni mogel hoditi, ker ni videl ničesar več, niti lesenih sten in ne trdnih vrat. Tema, črna, gosta tema se je razprostrla okrog Gaba, da ni videl niti roke, če jo je dvignil pred oči. Gab se je ozrl na linico, da pogleda, zakaj ne sije več beld dan skozi njo. A niti linice ni videl več. Videl je samo temo, črno temo, ki je bila tako čudna, da je postalo Gaba strah. »Oj, noč je že!« je spreletelo Gaba. »Ponoči bom pa sam, in nihče me ne bo branil, ce pride nad me kakšen divji strah... Saj vem, da straši ponoci po takih hlevih. V vseh takih črnih hlevih straši, pa bi ravno v tem-le ne? Ali pa pride sama bridka smrt, ki jo je poslala roža-ponoža, kakor je prišla po rajnkega Martina? Oj, kaj bo z menoj!« Lasje so stopili Gabu pokonci. Naglo se je splazil k listju in je sedel nan|. Tesno se je stisnil k leseni steni in strmel ves prestrašen v gosto temo. Prekrižal se je s tresočo roko in molil iz preplašenega globokega srca: »Oče naš, ki si v nebesih...« Dvajset ooenašev je pomolil, pa je prenehal in poslušal. Zakaj zazdelo se mu je, da so se oglasili zunaj trdi, glasni koraki. — »Nemara je tisti kozavi mož?« je pomislil. »Semkaj prihaja — prihaja zato, da me izpusti iz hleva. Spoznal je nemara, da me je zaprl po krivem, in sem nedblžen.« Koraki so postajali vedno glasnejši in so se vedno bolj bližali. Utih-nili so tik ob durih. Tedaj je zaropotalo zunaj, duri so zaječale in se odprle. Gab se je ozrl na uhod, pa je zagledal košček neba, ki je bil na gosto posut z zvezdami. Skozi duri je pa stopila v hlev velika, velika in črna postava. Gab je zavrisnil v groznem strahu, ker je mislil, da je prišla zdaj res kakšna pošast strašit v hlev. A bil ni polnočni strah, in tudi divja pošast ni bila. Bil je oni kozavi mož. Izpregovoril je s svojim debelim glasom: »Kje pa si, pobič? Kam si se stisnil, da te ne vidim? Oglasi se mi, ker nimam časa, da bi se nradil tu v hlevu.« I 8? »Tu sem — tu na listju sedim,« je odgovoril Gab in se je oddahnil, ko je spoznal, da je res samo kozavi mož prišel v hlev. »Strah me je, stric, joj, tako strah! Lepo vas prosim — izpustite me, saj sem nedolžen in vam nisem storil nič žalega ... In lačen sem — in žejen, da bom umai .. .Nikarte, stric — o, nikarte! Vse sem vam povedal po resnici, za kar ste me vprašali... Izpustite me, stric! Umrl bom, če me ne izpustite... Od lakote in žeje vam bom umrl, in jutri boste imeli na vesti mojo smrt... Slišite, stric!« Trdni zapah pri durih jei pa že zaječal rezko; moževi jezni koraki so se oglasili sredi noči in so se oddaljevali, dokler niso utihnili popdl-noma. Gab je tipal ob steni in se je plazil ob nji do duri. Stresel jih je z vsemi močmi in je zakričal: »Odprite stric, prosim vas, odprite! Ali slišite, da s«m nedolžen? Zato/ mi pa odprite! Rečem vam še enkrat — odprite mi!« Gab je pač slutil, da razsaja in vpije zaman in da ne bo nikoli pre-prosil neusmiiljenega moža. Zato je kmalu odnehal in zlezel nazaj do listja. Hudo mu je bilo v srcu, hudo in tako bridko, da bi se bil najrajši na glas razjokal. Pa ni mogel jokati, ker ni bilo solza v njegovih očeh. r 88 Strah ga je pa postajalo vedno bolj sredi gluhe teme. Tresel se je in strmel s široko odprtimi očmi pred se. Da bi se iznebil strahu, se je na-posled skobacal v listje in se popolnoma zaril vanje. Trikrat se je pre- • križal in zmolil pet gorkih ocenašev... Toda naposled ga je premagala utrujenost. Oči so ga pričele skeleti, in zato je mižal, samo mižal. Pa je vzdahnil še enkrat in kmalu zaspal... Čudne sanje so hodile tisto noc okrog njega. Videl je kraj sebe grozne, velikanske stvore, ki so gledali nepremicno nanj; z dolgimi rokami so mahali in z ostrimi zobmi so režali van|. Gab pa je hodil po prostranih, pustih krajih, kjer je bilo samo ka-menje; vode ni bilo nikjer, in solnce je žgalo, da mu je tekel znoj cur-koma s čela in so bila usta suha, tako suha, da ni mogel __^^____|^__^^^_^^^__ pretnakniti niti jezika in po- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^| klicati ljudi na pomoč. Gab ^^^^I^^^^^^H^^^^^^^^H ie taval kdo ve kje — in kam ^^HHvBHHH^^OS^^^^^^I je taval. Samo do rože-ponože ^^^^¦^1' . ^^^^^^B je hotel priti, da jo poprosi ^^^^B Jlfl^. ^^^^1^1 odpuščanja, ker jo je bil utr- ^^^^B ^HB^ j^^^^^H gal tako prevzetno. Pa rože ^^^^K/^^^^hI^' ^^^^^^1 ni bilo nikjer več, ker jo ^^^^Bf^^^^^^HfeijbJ^^^^^H je bil pred cerkvijo pohodil ^^^^Bi|^^^^^^H^^I^^^^^^^l Škrbčev Lojz in jo popolnoma ^^^^Bfi^^^^^^l^^^^^^^^^^l pomandral. .. ^^^^H^l^^^^^^V^^^^^^^^^H Gab je pričel ječati v ^^^^K^^^^^^^Bl^^^^^^^^H mučnih sanjah. Toda nena- ^^^^V^^^^^^H^^^^^^^^^I doma se je prebudil, ker je ^^^^BrS^^^^^^^^I^^^^^^H zaslišal strašen ropot in divje ^^^^VB^^^^^^^^H^^^^^^H vpitje. Odprl je oči in poslušal. ^^H H^^^I^B^^^^H Glasno vpitje je postajalo ^^^^H H^bI^^^K^H^^^^^^I vednb bolj razločno in je bilo ^^ ^^HI^^K^H^^^^^^H strašno, tako strašno, da je ^^^^^K^^^K^^^Bfl^l^^Hl^9 Gabu zastala kri v žilah. — ^^13wMhH@| »Jojmene, zdaj je ravno pol- Wz^KS&Mt^mLSES&&!ŽŠii&e>&^ noč«, je spreletelo Gaba. 1^^^^^^^^^^^^ >Zdaj se je prebudil nočni strah in znabiti prihaja naravnost proti Gabu. Zavohal me je — pa pride in me pograbi! Najde me tu med listjem. . . Križ božji! Usmili se me, kdor se me more usrailiti!« Gab je nametal kup listja nase, da bi ne videl in slisal ničesar več. Toda listje mu ni pomagalo prav nic — še vedno je razločno slišal divje vpitje zunaj hleva. Naposled je pa vpitje le prenehalo. Gab se je oddahnil, ker je mislil, da je strahu zdaj konec. A se je prevara!. Hipoma je namreč prasnilo glasno in rezko ob durih, da so zaškripale na vso moč in oudno zaječale... »To je strah — to je nočni strali!« je osteklenel Gab med listjem, in mravlje so mu zagomazele po vsem životu, 89 A ni bil strah. Gab je namreč zaslišal sredi teme debeli glas ko-zavega moža, ki ga je klical: »Kje pa si, pobič? Ali spiš? Zbudi se in stopi ven!« Ker je bil Gab ves prestrašen, se je naglo skobacal iz listja. Tipal je ob steni in se priplazil do duri. Zadel je ob moža in zasopel: »Tu sem, tu, stricl Zakaj ste me prisli klicat?« »Pojdi z menoj!« je velel mož in ga prijel za roko. Vodil ga je iz hleva in zaprl vrata za seboj. Gab se je oddahnil, ko je stopil ven v božjo noč in zagledal nad seboj na prostranem nebu brleče zvezde. Naglo je stopal kraj moža, ki ga je vodil molče preko trate. Pa je pre-mišljal, zakaj da je prišel mož ponj ob tako pozni uri in čemu je vpil prej tako divje. A uganiti ni mogel ničesar. Zato je kar vprašal moža: »Kam me pa peljete, strie? Pa saj mi nemara ne boste spet kaj storili? Nedolžen sem, stric — zaradi vaše ovee sem res nedolžen . . .« Mož pa ni odvrnil ničesar, ampak je stopal še hitreje. Pa tudi Gab je umolknil in se oziral nemirno v noč. Pred seboj je zagledal luč in vedel, da se bližata koči, ki v nji morebiti stanuje kozavi mož. Okence je bilo razsvetljeno in je prijazno strmelo v črno temo. Dospela sta do koče; mož je odprl duri in potisnil Gaba naprej. Gab je stopil v kočo, in zableščalo mu je pred očmi, ker je prišel tako nenadoma med rdečo svetlobo. Na nizkem, kamenitem ognjišču je gorel velik ogenj, da je bilo prijetno toplo po vsej koči, ki ni imela druge oprave kakor dolg, z bukovim listjem nastlan pograd in tri široke police, ki so bile pribite k lesenim stenam. Gab je mežikal in mežikal, ker njegove zaspane oči niso mogle dobro prenesti silne svetlobe. Zato se je stisnil v kot in čakal, kdaj spet izpregovori neprijazni mož. Starec je že stopil preko praga. Duri je zaprl in je sedel na pčgrad. — »Sem stopi, pobič, in sedi k meni!« velel je na kratko. Gab se ni obotavljal, ampak je stopil bliže in sedel na rob pograda. Nič ni rekel, ampak samo čakal kaj mu bo povedal mož. No, mož je še molčal precej easa in gledal mračno v plapolajoči ogenj. Nazadnje pa je šinil z roko preko nagubančenega čela in dejal: »Pobič, ti si videl včeraj medveda doli v gošcavi ? Povej mi po pravici in se nikar ne laži! Ali je res pobegnil tisti medved tujenra cloveku ? Pravil si mi nekaj o tem; /ato rai pa povej še enkrat vse, kakor veš!« Gab se je zavzel in se zacudil, da ni govoril mož nič več tako odurno in neprijazno. Zato se je oddahnil in odvrnil prostodušno: »Vedel bi vam pripovedovati o tistem medvedu! Saj sem sam videl, kako ga je vodil tuj, črn mož po naši vasi. Saj je ta medved celo mene nekaj oplazil po hrbtu, ker sem mu hotel nagajati. Pa sem mu zato vrgel debel kamen v hrbet, da je visoko poskočil. V nedeljo zvečer je pa pobegnil tujemu možu. Sam sem slišal, kako so se razgovarjali pri nas in pri sosedovih o tem. In strah je bilo Ijudi, ne veste, kako strah! In tudi mene je bilo, a še najbolj me je bilo strah včeraj zjutraj, ko 90 sem videl doli v goščavi tega medveda. Kako me je pisano pogledal! Mislil sem, da me pogoltne. Pa me ni. ..« »Hm«, je zagodrnjal mož, kakor da še ni prepričan. Toda hipoma je dvignil glavo in je vprašal Gaba: »Pa ovco je nesel v gobcu, mojo ovco? Povej, fant, ali je bila mrtva?« »Seveda je bila mrtva,« je odgovoril Gab. »Saj sem dobro videl, da se ni genila in ni nič beketala.« Mož je spet molčal dolgo časa in strmel nekam pred-se. Gab ga je gledal boječe, ker še vedno ni vedel, zakaj ga je mož privedel semkaj v kočo in kaj namerava z njim. Že ga je hotel spet nagovoriti in ga povprašati. A tedaj je mož hipoma zamahnil z roko in dejal: »Pobič, ti ostaneš nocoj pri meni tu v koči. Na pogradu boš spal, da se spočiješ. Oe si lačen in žejen, glej, tam na polici imaš jesti in piti. A da te ne bo vec mene strah, ti povem, da ti zdaj verjamem, kar si mi povedal o medvedu. — Tam s police vzemi, kar ti je ljubo! Potem pa lezi na pograd in zaspi! Zjutraj se pa zmeniva o vsem, kar treba.« Mož je vstal in odšel naglo iz koče. Gab se je pa še vedno čudil in ni mogel umeti moževega vedenja. Gledal je na polico, kjer je videl kos suhe svinjine in vrc vode. Ker sta bila njegova lakota in žeja večja kot njegovo cudenje, je skočil na noge in vzel s police jed in vrč. Hlastno je pil in jedel in sedel ves vesel na pogradu. Ko se je zadosti okrepčal, je postavil vrč nazaj na polico. Trikrat je šel po koči, potem se pa vrgel na pograd in se zadovoljno zleknil. Mežikal je z očmi proti ognju in se neprestano gladil z roko po obrazu. »Hej, hej! Pa Ie ne bo nocoj nič črnih strahov in tudi bridke smrti ne bo!« si je govoril. »Premislila se je roža-ponoža in se me usmilila. 91 Pa sem se že bal v hlevu — no, kaj se bom jaz bal! Nič se mi ne zgodi nocoj, jutri bomo pa videli, kako bo in kaj bo. Do jutri zjutraj se pa še lahko dobro odpočijem tu na toplem . . .« Gab se je zasukal proti steni. Zaprl je težke oci in čez cas je že mirno in globoko spal. . .