len. Gaither je dejal: „V ZDA smejo nositi vsi bivši borci svoje vojaške uniforme do smrti“ PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Nošenje slavne partizanske unifor-me je Čast za vse borce proti fašizmu in nacizmu! Zato nobeno sodišče na svetu ne more obsoditi partizanov zaradi nošenja njihovih slavnih uniform! Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 8. januarja 1948 Poštama plačana y gotovim č, 701 SpPdjzione m abbon. postale_____________otev. /tJi Proglas izvršilnega odbora SIAU za Tržaško ozemlje ob današnjem procesu Zahtevamo ukinitev kazenskega postopka proti aretiranim tovarišem partizanom! Na Opčinah so hoteli v nedeljo Po vsej sili izzvati incident. To je videl vsakdo, ki se je udeleiil partizanskega zborovanja, saj je policija ves čas izzivala in nadlegovala ljudstvo. Toda incidenta ni bilo. Partizani so se kljub vsem izzivanjem obnašali skrajno disciplinirano in ob 17. uri je tov. Danilo Turk-Joco, ki je tudi aretiran, dejal, da je Ze ves program izčrpan, in pozval vse navzoče, naj se v hajveijem mim in redu razidejo. Temu pozivu je nato sledila mirna zabava s plešamv Policajem in njih Sefom je bilo seveda zaradi tega zelo zal. Čeprav so iskali incident kot lačni pes oglodano kost, so bili razočarani. Toda nekoga, ki si je gotovo le prej napravil načrt, vse to 'ni razorožilo. Zato je ob 19. uri naročil svojim hlapcem, naj začnejo akcijo in aretirajo mirne partizane. Da je to tako, nam najbolj potrjuje dejstvo, rta niso policaji postopali takoj. Zakaj so torej hoteli incident ter Uprizoriti ravno sedaj tak proces izrecno proti partizanom? Odgovor ni težak, če premotrimo delovanje vojaške uprave od vsega početka do danes. Ze takoj, ko so zasedli Trst, ki je talo vazna gospodarska in stra-teSka točka ter predstavlja vrata v srednjo Evropo in Balkan, so sklenili, da si to točko čim dalje ohranijo. Tedaj jim je uspelo, da se te jugoslovanska vojska iz ljubezni (jo miru umaknila v pričakovanju pravične odločitve mirovne Pogodbe. Ko se je jugoslovanska vojska, ki je dala oblast v roke sa-rnenui tržaškemu domačemu ljudstvu, umaknila, so okupatorji naj-Prsj ukinili ljudsko oblast in takoj začeli ofenzivo z namenom, da za-lrejo ljudsko demokratično giba-nie, ki ga predstavljajo njegove vanoZiine organizacije. Med temi organizacijami pa je najslavnejša ln najsvetlejša Zveza primorskih Partizanov. Ta jim je bila trn v Psti, toda niso se je upali lotiti, zavedajoč se dobro, da bi to pri de mokratih vsega sveta izzvalo zgra-ianie, ogorčenje, cdr.or in gnus. Zaradi tega so delali počasi, po-rpeiljlvo, dejali bi perfidno m rv-etodično ter tako pripravljali te-sn.. Začeli so Odkrivati .fojbe* sr hlastno brskati po njih kakor Mrhovinarji, da bi odkrili trupla faktov in nacistov, ki jih je zadela Pravična kazen. Vrstili sa se reži-Tani procesi polni tragikomičnih SCen z naučenimi pričami, ihte-n{en in jokom vdov ter z vsklade-Pjrn pisanjem reakcionarnih in Sofističnih časopisov, medtem ko ’? obsojali na mile kazni razne faktične klavce. končno je prišel čas, da okupa-ijska vojska na temelju mirovnf P°9odbe zapusti to ozemlje, ki :ma ,anto tako veliko strateško vainost, sr vidijo v njej vatno postojanko 11 imperialistično ekspanzijo. Tedi so vrgli od sebe vsako krinko, .er se jim je zdelo, da je teren te ovolj ^pripravljen*. Ob tej priliki s nam je jasno odkrilo ozadje od-hanja fojb, gonje fašističnega in vsega onega, kar je slutilo nt priprava za korak, ki se ga “0s'ej niso upali storiti. Da bi bilo ,, že bolj ezrelot), so te dni če C * s°dlti tudi Cecchelinu, pri T ?*er smo priča osladnim scenam, in mi na Prvifl straneh časopisja lii j?k°riščanju raznih dvomljivih tr*l, od katerih jih je te več do-£> a kazen partizanskih sodišč. , 0 bi bila mera že bolj polna, si neki dopisnik «United Pressa» rrislil se streljanje na meji. Res, ^Polna režija. „ VVa!ka uprava torej postavlja thn'zane pred sodišče. Toda par-zanska uniforma je tako slavna, J? te ne bo moglo oblatiti nobeno • °žfco sodišče v svetu. Zato bodo a razpravi pravi totilec ravno rtlzanske uniforme. Sodniki tn Se h>Ci 50 t*TO riaročili soditi, pa osramotili pred vsem kul- r*'m in resnično demokratičnim' ,vet om. Proces pa je že končno dokaz. Peil r ® v tisti rtapi razdobja im-ligti ma- ho se morajo 'mperia-tn '' Poslutevati fašističnih meted Vsr ^stov, da bi zavladali nad *VrT >vetom- s čemer pa katejo htnjCy,r'j30St in se popolnoma raz- Sčdoj ni namreč sodil parti-taa t v uniformah Še nhče razen Ceastov in nacistov. Zato bo ta pro fcroN? imPerlaliste poraz, za demo- čno gibanje pa nova zmaga. TRST, 7. — Danes dopoldne ob 9. url se bo začela razprava pred zavezniškim, vojaškim sodiščem proti aretiranim tovarišem partizanom, ki bodo postavljeni na zatožno klop samo zato, ker so krivi, da so na nedeljskem predkongresnem zborovanju ZPP na Opčinah nosili partizanske uniforme. Od a-retiranih tovarišev je bilo sedem včeraj zjutraj izpuščenih na začasno svobodo, ker da niso bili v uniformi in bo riazprava proti njim začela jutri, v petek- Obtoženi so, da so prekršili proglas ZVU štev. 2, člen 3. Izpuščena Je bila tudi tovarišica Ustolin. Izvedeli smo, da je morala zaprtih partizanov zelo visoka in da tovariši prepevajo od jutra do večera. Zanimivo je, da nekateri zaprti tovariši niso oblečeni v popolne uniforme, temveč da imajo nekateri le partizanske kape na glavi. Ko jim je bilo v ponedeljek dovoljeno oditi na dvorišče za eno uro, so jih pri tem ločili od ostalih političnih antifašističnih pripornikov. Zaradi tega so protestirali in odklonili jutranji obrok kruha in iz protesta niso odšli cb času odmora na dvorišče. Na njihove proteste je upravnik zaporov izjavil, da jih je hotel ločiti od ostalih antifašistov samo zato, da bi jih «očuval»... Protestirali so tudi zaradi slabe hrane. O Sinoči se je zaradi nedeljskih dogodkov na Opčinah in zaradi odločitve okupacijske vojdške uprave, da kljub protestom predstavnikov glavnih množičnih demokratičnih organizacij Tržaškega ozemlja postavi aretirdne partizane pred sodišče, sestal izvršilni odbor Slovan-sko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje in izdal sledeči proglas rut vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja: MEŠČANI, DELAVCI! Sklenjeno je torej, da morajo biti partizani postavljeni pred vojaško sodišče v svojih slavnih uniformah, vklenjeni kot navadni zločinci; da morajo biti sojeni samo zaradi tega, ker so nosili svojo slavno uniformo. In to, čeprav je bila vojaška uprava opozorjena na gorostasnost tega dejstva in ravno med tem ko ista vojaška uprava sporoča, da je pripravljena dati dovoljenje za ponovno delovanje tistemu krožku «Oberdan», katerega člani so obtoženi, da so dne 21. decembra p. 1. vrgli bombe proti množici meščanov in partizanov. Skrajna popustljivost in oprostitve tistih, ki nadaljujejo delovanje nacifašizma proti partizanskemu gibanju in proti vsemu demokratičnemu gibanju, zadobivajo pomen vzpodbujanja z razpravo, ki se uprizarja proti partizanom samo zaradi tega, ker so partizani. Večjega zadoščenja, očitnejše revanše, se sovražnik, ki je bil leta 1945 poražen, ni mogel nadejati. Tolika dolga leta prestanib zaporov in konfinacij, toliko žrtve, pomanjkanje, tveganje, požari in plenitve, kri tolikih mučencev, trpljenje in žalovanje tolikih sirot in tolikih vdov bi bili zaman, če bi brez odpora dopustili izvršiti tisto, kar si do sedaj niso upali: Službeno obsodbo partizanskega gibanja ravno s strani tistega, ki je že bil in ki bi se moral tudi danes čutiti zaveznik teh starih bojnih tovarišev proti skupnemu sovražniku. MEŠČANI, DELAVCI! Ni brez pomena, da hočejo smatrati prav v tem trenutku in ravno na Tržaškem ozemlju nošenje partizanske uniforme v javnosti kot zločin. Temne sile spletkarijo, da bi uničile pridobitve narodno osvobodilne vojne, da bi ustvarile pogoje za novo vojno. MEŠČANI, DEMOKRAT JE! Pozivamo Vas, da energično protestirate proti odločitvi anglo-ameriške zasedbene oblasti postaviti partizanski pokret pred sodnike; da zahtevate ukinitev kazenskega postopka proti partizanom, ki so «krivi», da so nosili svoje slavne uniforme; da zahtevate takojšen razpust krožka «Oberdan», ki se ponovno vzpostavlja, kakor tudi vseh podobnih udruženj in strank s fašističnim in neofašističnim ozadjem (Uomo qualunque, M.S.I., i. t. d.) ter takojšen začetek procesa proti teroristom krožka «Oberdan» in njihovo obsodbo, in da zahtevate konec saboterskih manevrov proti mirovni pogodbi in normalizacijo življenja na Tržaškem ozemlju v smislu pogodbe same. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! IZVRŠILNI ODBOR SIAU ZA STO »TRETJA SILA" - KRINKA ameriškega imperializma Francoska vlada namerava z uničenjem tisocev malih trgov* cev plačati ameriško „pomoč“ - Velika protestna zborovanja PARIZ, 7. — Izredni finančni zakoni, ki ata jih odobrili obe zbornici, bodo preskrbeli državi 122 m'-l.jard frankov dohodkov. Od tega zneska bo cdpadlo 86 milijard na industrijcs in trgovce, 31 na poljedelce, 3 na svobodne poklice in 2 milijardi na dohodnino. Francoski trgovski krogi zatrjujejo, da bo odobritev nedavnega gospodarskega načrta, ki določa posebno obdavčenje trgovcev in poljedelcev, povzročila nad 60 tisoč k^nkurzev. Komunistični poslanec Duclos ja v svcijem govoru v zbornici vprašal vlado, če namerava z gospodarskim polomom tisočev francoskih trgovcev in s tem da bodo njen; namaščene: pestali brezposelni, zbrati potrebne vsote za plačilo ameriške pomoči. Na zborovanju predstavnikov francoskih poljedeloev pa je Duclos izjavil, da je glavni namen politike, ki jo vsebuje načrt finančnega ministra, pris'litl delavce, da zgubijo svoje delo, povzročiti številne konkurze trgovcev in uničiti kmčte v upanju, da bodo ameriški vojni hujskači v splošni bedi pridobili one Francoze, ki bodo pripravljeni o-statj plačanci dolarja. Protestnega zborovanja v zim-sk m dirkališču so se udeležili tisoči trgovcev. Posamezni govorniki so pojasnili, da plača povprečni lrgovec pariške okolice letno 80 tisoč frankov rednih davkov, po nedavno sprejetih zakonih pa bodo morali plačati že nadaljnjih 35.000 frankov. Na ta način bodo moral’ trgovci za plačilo davkov poseči po svojih rezervah, tako da bodo mogli obstojati edino lo špekulanti. Francoski tisk komentira na široko Rlumov članek o .mednarodni tretji sili*. Tako piše «Humani-tč», da skuša Blum hliniti nepri-atrancet in .predstaviti tretjo silo kot sredstvo, ki je sposobno doseči medsebojni sporazum ln spravo, medtem ko gre v resnici za stališče, kakor ga je zavzel v notranji politiki: Vse skupaj je prava ko- medija, ki naj služi samo za to, da prikrije plenjenje s strani ameriškega imperializma. Mednarodna tretja sila je navadna posredovalka onih, ki špekulirajo z bedo narodov in sodeluje z onimi, ki davijo Grčijo. Pariški opazovalci ugotavljajo, da so teorija o «tretji sili* širi med desnim krilom evropske socialdemokracije. Njen uspeh hvalijo zlasti Franoovi fašisti. S tem v zvezi je španski zunanji minister izjavil, da predstavlja v ideološkem oziru Francov režim poseben — tretji položaj med komunizmom in ind-vidualizmom. Zato je, mnenja, da mera biti Španija vključena v Marshallov načrt, kčr zastopa podobno politično filozofijo kakor Jo imajo ZDA. Truman začel votivno kampanjo WASHINGTON, 7. — Predsednik Truman je v svoji običajni vsa-lttni spomenici, naslovljeni na senat in zbornioo, podal poročilo o po!it'čnem položaju. V tej Je zahteval od zbornice, naj člmprej odobri prve kredite v znesku 6,800 milijonov dolarjev, določene za izvedbo Marshallovega načrta v razdobju od 1. aprila 1948 do 30. junija-1952. Truman je zahteval od kongresa naj «za ohranitev miru* uvede obvezno vojaško službo, da ZDA na ta način ohranijo tud; svoj »dominantni položaj*. Pri tem jj omenil ameriško .pomoč* Grčiji in Turčiji. V nadaljnjem govoru Je Truman poudaril, da grozi ZDA inflac’ja, ki utegne povzročiti gospodarsko krizo, podobno oni, ki je nastop la po prvi svetovni veijni. Cena se dvigajo, tako je nadaljeval Truman, jn to znižoije življenjski standard milijonov družin.' Pri tem je še omenil, da se Je število državnih namaščencev znižalo od 3.750.000 na 2 milijona. Končno je Truman, očividno Iz prlpagandnega oz'ra priporočal, da j'j treba zboljšati položaj industrijskih in poljedelskih delavcev, razširiti program socialnega zavarovanja, izvesti elektrifikacijo na deželi, dovoliti poljedelcem podpore za vzdržanjs con in doseči, da bo ameriška industrija v prihodnjih letih izvedla večje investicije. Zavzel se je tudi za znižanje davkov na manjše dohodke. Republikanski krogi zatrjujejo, da Je govoril Truman Wallaceju in ne kongresu, oz. ameriškemu ljudstvu. Vsekakor je med Trumanovo vlado demokratske stranke in republikansko večino v teku borba in sedanje Trumanovo izjave bodo v prihodnjih dneh izzvale odločen protinapad republikanske .večine. Spomenica Je prtkroj:na za voliv-no borbo na predvečer volitev za predsedniško nnesto. * Danski znanstvenik ne sme v ZDA KOPENHAGEN, 7. — Ameriška vlada zasleduje tudi v inozemstvu napredne elemente. Odrekla je vizum za potovanje v ZDA znanemu darskemu znanstveniku in Ut3rar-m mu kritiku Molleru Kristense-r.u, ne da bi navedla razloge. Jasno je, da je treba vzrok iskali v tem, ker je Kristensen redni sodelavec komunističnega glasita ln član *e stianke. Kristensen je imel namen pofovati v ZDA, da nadaljuje študije o ameriški literaturi. V protestj, ki ga je poslal ameriškemu konzu letu, poudarja, da Je mnogo napravil za razširjenje ameriške literature na Danskem s predavanj' po radiu ln s številnimi prevodi knjig. PRAGA — Češkoslovaška vlada je sklenila, da ber 1500 trgovin na debelo za tkanine nadomestila z vladnimi pokrajinskimi razdeljeval-niml ustanovami. Razgovori o guvernerju se nadaljujejo RIM, 7. — Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so italijansko - Jugoslovanski razgovor: glede imenovanja tržaškega guvernerja še v: dno v teku. V kratkem bodo v Rim prispeli nekateri funkcionarji jugoslovanskega ministrstva za zunanjo trgovino in se pogajali za letalsko konvencijo med Italijo in Jugoslavijo. Danes je zunaniji minister Sfor-za sprejel ameriškega poslanika Jamesa Dunna. Na Koroškem preganjajo slovenske mladince DUNAJ, 7. — Avstrijske 'n britanske. oblasti še vedno preganjajo slovenske mladince na Koroškem, V Podjuni so avstrijski orožniki vdrli v mladinski krožek, kjer so mladinci imeli sestanek. Zahtevali so seznam navzočih in so nato prepovedali sestanek. Britanska policija je zopet aretirala nekega mladinca, ki je delal na progi Samac-Sarajevo. 0 strelib na meji V stilu svobode tiska, kakor ga razumejo tako imenovane za- ” padne demokracije, in ki mu mi pravimo tudi svoboda širjenja lažnih vesti v interesu tistega, ki ima pri tej svobodi največje denarne možnosti, da postane lastnik največjih mednarodnih obveščevalnih agencij, v stilu te svbbode torej je dopisnik takšne agencije tl/nited Press* gospod Edutard Clark izvedel od gospoda poročnika Hayesa J. Ortha iz konjeniškega oddelka 88. ameriške divizije, da je padlo 19 km severovzhodno od Trsta na meji med Tržaškim ozemljem in FLRJ proti njegovemu oddelku z jugoslovanske strani SO strelov iz daljave okrog 45 metrov. Gospoda Clark in Orth so pa seveda za vse nove in stare fašiste ter njihov tisk v Trstu avtoritete «non plus ultra» in je zaradi tega ta tisk v Trstu včeraj dopoldne in popoldne zakokoda-kal v kričečih naslovih o rjugoslovanskem ognju*, o «jugoslo-tanskih fučilatah» itd., nadebudni fašističi pa so ves večer sinoči kot pobesneli rjoveli po Acquedotu skupaj z tržaškimi raznašalci časopisov, ki so jim še fašisti dali monopol za raznašanje in je zaradi tega jasno, s kom simpatizirajo — o sstraš-nem incidentu na jugoslovanski meji*, tako da se je zdelo marsikateremu lahkovernemu Tržačanu: tTitinl zopet poskušajo vdor v Trst!* K sreči pa je take lahkover-neže malo pomirilo poročilo AIS-a o tej zadevi, ki se glasi: .TRST, 7 Januarja - AIS — Dne 6. Januar ta zvečer proti 22. uri je ameriška patrulja, ki je vršila službo na opazovalnicah 4 in 5 Tržaškega ozemlja, slišala strele iz strelnega orožja na jugoslovanskem področju. N: obžailovati incidenta in tudi znakov, da bi bili streli naperjeni proti Svobodnemu tržaškemu o-zemiju*. G. Clark torej in vsi pisuni p njegovi senci kljub vsej vnemi, da bi čim bolje služili svojim ameriškim imperialističnim gospodarjem, so se to pot malo opekli. Toda to ni važno, kajti oni računajo tako-le: Prav gotovo več kot 50% tistih, ki so čitali lažn'vo vest, demantija te vesti ne bodo čuli tn ne čitali, zato je zanje in njihove gospodarje tudi ta najnovejša laž uspeh. Tudi s svoje strani je naše uredništvo podvzelo korake, da bi dognalo, kaj je prav za prav bilo na stvari. Izvedeli smo iz zelo verodostojnega vira, da t>b omenjenem času in na omenjenem mestu na jugoslovanskem obmejnem področju ni nihče nikamor streljal. Mimogrede pa bodi omenjeno, da se je v teku zadnjih dveh in pol let neštetokrat zgodilo, da so ameriški in angleški vojaki ob priliki strelskih vaj premnogokrat streljali na jugoslovansko ozemlje, o čemer so se mogli vedno prepričati mnogi okoliški prebivalci, a da pri tem niti jugoslovanski tisk, niti jugoslovanske ob’asti niso delale nikakršnih vprašanj in ustvarjale lažnivih incidentov. Govor jugoslovanskega delegata v Milanu Jugoslovanski narodi želijo prijateljskih odnossv z italijanskim ljudstvom Med delegati je 422 partizanov in 329 bivših političnih kaznjencev, ki so skupno prestali 949 let zapora in 228 let konfinacije MILAN, 7. — Na. današnjem zasedanju kongresa KPI je vodja jugoslovanske delegacije Kovačevič v imenu jugoslovanskih komunistov pozdravil kongres in poudaril voljo jugoslovanskih narodov, živeti v prijateljskih odnosih in sodelovati z italijanskim ljudstvom. Vsi navzoči so z velikim navdušenjem pozdravili besede Kovačeviča. Predstavnik goriške zveze KPI Zocchi je govoril o vprašanju jugoslovanske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji ter poudaril vlogo za dosego sodelovanja, ki jo pri tem ima komunistična partija. Kongres je pozdravil tudi vodja madžarske delegacije Kiss, romunski predstavnik in glavni tajnik fcngjieške komunistične stranke Harry Pollitf. Nato je sovjetski delegat Judin izročil predsedstvu pozdrav na brzojavko centralnega komiteta bolj-ševiške stranke ZSSR, v kateri se poudarja da komunisti v ZSSR z zanimanjem sledijo razvoju borbe italijanskih ljudskih množic za boljše življ-Jnje. Diskusija a Togllattljc-vem poročilu se je danes zaključila In Togliatti je v zaključnih besedah poudaril da je v resni diskusiji prišla do izraza moč stranke in da se na tem kongresu niso uganjale komedije kakor na kongresu krščanske demokracije v Neaplju. Izjavil je nato, da obstoja nevarnost neposrednega vmešavanja ZDA v notranje zadeve Italije, ter je estro obsodil vlado -n stranke, ki jo podpirajo. Dejal :e: .Tujcu Je treba dat: razumeti, da mu bo na vsakršno ogrožanje naše neodvisnosti dalo italijansko ljudstvo odgovor, ki mu grc.» Na kongresu sodeluje 782 delegatov, ki predstavljajo 2.283.048 vpisanih v stranko. Med delegati Velik požar v tovarni FIAT TURIN, 7. — V Fiat-ovlh tovar-rah je izbruhnil velik požar, ki je zajel tudi številne delavce. Mobilizirani so vsi gasilci, da bi pogasili požar, ki Je do sedaj napravil veliko škodo. Več delavcev je zgo-rtlo. je 422 partizanov in 329 bivših političnih kaznjencev, ki so skupno prestali 949 let zapora in 228 let konfinacije. Stranka je imela 15. decembra 2.330.877 članov. Španski kapital v Argentini NKW YORK, 7. — «New York Pest* poroča iz Buenos Airesa, da pošiljajo iz Francove. Španije v Ar-gentlnijo že več mssecev večje količine denarja. Španski falang sti, industrijci in špekulanti se skušajo «zavarovati za vsak primer* in pošiljajo v Argentinijo'milijone pe-zet. Kap tale vlagajo v argentinsko industrijo ali pa kupujejo zemljišča. V ta namen menjujejo pezete v dolarje. Ker je veliko povpraševanje po dolarjih, je tečaj pezete zelo padel. V Grčiji, preganjajo tudi liberalce LONDON, 7. — Grška agencija v Londonu poroča, da Sb aretirali in internirali na otoku Ikara člana izvršilnega odbora levičarske liberalno stranke Haggibeisa, ki je invalid iz prve svetovne vojne. Pri atetaclji mu niso dovolili, da bi vz 1 s seboj oblačila in zdravila. De Gasperi hoče „Z2jamčitl svobodne volitve" RIM, 8. — Tudi danes so vojaki letnika 1925 priredili v Genovi protestno manifestacija Vlada Je danes javila, da namerava pr-držati pod orožjem 30.000 vojakov tega letnika, da zajamči «svobodni potek volitev*. Poljedelski delavci v Italiji še stavkajo BENETKE, 7. — Stavka poljedelskih delavcev v pokrajinah Benetke in Verona se nadaljuje. V Casalčcne in Gazzo so stavkajoči delavci danes zopet zas:dl; pet poljedelskih podjetij, k; so jih bili včeraj zapustili. Ustanovili so odbore in namestili v vsakem podjetju 50 delavcev. RIM. — Zavod za italijansko enciklopedijo je zopet začel s svojim znanstvenim delom. Sedaj*pripravlja drugi dodatek v dveh zvezkih k veliki enciklopediji, ki je do sedaj zajela snov do leta 1938. Nov dodatek bo vseboval zadnje desetletje. Znižanje cen v ZSSR MOSKVA 7. — Sovjetski mini-rter za trgovino je poročal o uspehih v trgovini v 20 dneh po ukinitvi živilskih nakaznic. Do 16. decembra 1947. so v mestih in vaseh Sovjetske zveze odprli 20 tisoč novih trgovin po tern dnevu pa preko tisoč drugih trgovin. Nobena pekama ne prodaja racioniranega kiuha. Povprečna količina prodanih živil v enem dnevu se je zvišala. Prodaja slaščič sg je zvišala za 85% v primeri z julijem, avgustom in septembrom, prodaja masla in maščob za 46%, sladkorja 38%, mesa za 26%. SEDANJA AMERIKA V ROKAH MONOPOLISTOV Wallace ev članek o politiki ZDA' Dobički monopolistov so se zelo povečali ~ Ameriško ljudstvo sl 2eli miru NEW YORK, 7. — V članku ob-javljenem v tedniku «New Repu-blic* piše Henry Wallace, da bi v primeru, če bi bilo ameriškemu ljudstvu dovoljeno prosto izjaviti se, ves svet zvedel, kako zelo si Američani želijo miru. Walla.ce kritizira nato ugovore nekaterih! liberalcev proti njegovi kandidaturi, k- trdijo, da bi ta razbila napredne tile ter pripomogla k zmagi republikancev, to je .večjih reakcionarjev* nad «manj reakcionarnimi demokrati*. Wallace paudarja, da živijo danes Američani pod vlado ene sama stranke in ta resnica se ne da zakriti z nobeno krinko ali libera’-no akcijo. Dočim si bi bilo želeti koalicijske vlade, ki bi predstavljala ameriško ljudstvo, ne predstavlja sedanji blok strank koalicije pač pa samo neznatno manjšino velikih interesov, ki pretvarjajo naše tradicije v reakcionarne in diktator- ske režime. Blok dveh strank Je sestavljen iz ljudi, ki so se pokazali nasprotnike borbe proti fašizmu, k' so odpravili Unro, ki so kompromitirali Organizacijo združenih narodov in ustvarili Trumanovo doktrino ter so z Marshallovim načrtom zopet šli preko Združenih narodov. Sedaj Amerika ne pripada ljudstvu, pač pa skupini mogotcev. Zaredi tega so sj dobički monopolistov zvišali na 17 milijard dolarjev proti petim milijardam v letu 1939 in glavna naloga ameriškega ljudstva je; odpraviti monopolistični sistem. Pred dvema letoma je Trumanov proglas vseboval izvrsten program, toda do sedaj ni bil izveden. To Je največja rariika med bistvom katerega koli programa in njegovo proglasitvijo po ljudeh, ki vanj ne verujejo in niso pripravljeni, boriti se ra njegovo izvedbo. Znižanje cen industrijskih proizvodov je pripomoglo k znatnemu zvišanju povpraševanja po tkaninah, obuvalu in oblačilih. Količina prodanih volnenih ln lanenih tkanin se je zvišala za 2.5 krat obuvala pa za 60%. Na splošno so sa t:žne cene zelo znižal«. V Moskvi, Leningradu, Voronežu, Rostovu la drugih mestih so se cene krompirja, zelenjave, masla in mleka znižale na polovico, cene mesa ln perutnine pa od 20 do 30%. Zarota proti enotnosti Nemčije FRANKFURT, 7 — V Frankfurtu ob Menu, v ameriški zasedbeni coni, se je začela danes konferenca vojaških guvernerjev tn vladnih predsednikov osmih nemških držav angleškoamefiške cone. Namen te konference je, izdelal; nov politični in gospodarski stat.ut aa.padne Nemčije. Posvetovanjem prisostvuje tudi predsednik gospodarskega sveta Obeh con Koehler ln načelniki petih uprav. Gen. Clay, ameriški vojaški poveljnik je predlagal bistveno ref on r o gospodarskega sveta, ki bo predstavljal nekakšno vlado zapadne Nemčrje, čeprav Clay zatrjuje, da se bodo njegove funkcije omejile samo na gospodarsko področje. Clay je podlagal tudi ustanovitev najvišjega sodišča, sestoječega iz devetih čCanov po vzorcu najvišjega sod šča v ZDA. ter ustanovitev posebne banke za obe zasedbeni coni, ki bo imela tudi pravico izdajati nov denar. Nemški demokratični tisk vidi v gospodarskem svetu, ki tvori bodočo osnovo za lutkovno državo obeh con, korak naprej za delitev Nemčije. List «Neues Dautschland* označuje sedanjo konferenco kot zaroto proti enotnosti Nemčije in u gost avl J a, da bo konferenca razpravljala samo o vprašanju ločitve angleškoameriške cone od ostale Nemčije. 0 „mrivih" v Raši Zadnje dni so postale laži po fašističnih časopisih O Jugoslaviji vse gostejše. Najprej so pisali o' mrtvih v Solkanu, nato o ubiti ženi pri Škofijah, predvčerajšnjim pa o treh mrtvih in 17 ranjenih v Roši O Solkanu in Škofijah smo že pisali, glede Roše pa je zadeva sledeča: Fašisti so pisali, da je jugoslovanska vojska ob priliki ne-kakšmh demonstracij ubila tri rudarje in jih 17 ranila, ker so se branili oditi na delo itd. itd. Iz Raše nam javljajo, da je bilo dne tl. decembra v Raši res mnogo ljudi, prišli so celo iz Poreča, iz Rovinja in iz Pulja, da bi se udeležili udarniškega dela, zvečer pa je bila zabava. Od vseh jugoslovanskih čet in streljanja pa «o v Raši vsega skupaj le štirje zaščitniki m peti ki je njihov poveljnik. Fašisti so pisali tudi, da so se demonstracije udeležili politični deportiranci, ki pa jih v Raši sploh ni, obstoja le koncentracijsko taborišče nemških ujetnikov, ki je nekaj kilometrov oddaljeno od Raše. Pisali so dalje tudi o nekakšnih «križarjih*, ki pa jih istrsko ljudstvo sploh ni nikoli videlo. Tudi ta zadnja laž je torej izvlečena iz istega lonca obreko-tanja, blatenja m laži proti novi Jugoslaviji, kakor vse dosedanje. Razlika je le v tem, da imajo fašisti ukaz kuhati čim hitreje in čim več, kajti v teku so razgovori o guvernerju, katerega prihod pomeni: anglo-ameriške čete bodo morale v par mesecih tja, od koder so prišle. Gen. Gaither pa pošilja v Trsta partizane pred sodišče samo zaradi tega, ker nosijo svoje nniforme PRIMORSKI DNEVNIK — 8 — 8. januarja 1948, Tov. Riko Malalan aretiran S policijo najtesneje ‘povezani krščanski in demokratični list «Glornale di Triestert je vteraj zjutraj javil, da tovorila Malanana Rika iSče policija, čeS da je organiziral nedeljsko zborovanje na Opčinah, da pa mu je uspelo pobegniti. Ko je tovariš Riko izvedel za to vest se je — zavedajod se, da ni v nedeljo storil prav ničesar nezakonitega — takoj javil na policijski postaji na Opčinah, kjer pa so ga aretirali in prepeljali v triaSke zapore. Tov. Riko Malalan je prav gotovo najpopularnejša oseba na Opčinah In v okolici eden najstarejSih partizanov. Čeprav je le 50-letnik se je vključil v vrste borcev narodnoosvobodilne borbe in z osvoboditelji Trsta priSel v osvobojeni rojstni kraj, kjer ga je ljudstvo izvolilo za predsednika svojega narodnoosvobodilnega odbora in kjer marljivo dela na gospodarskem ih kulturnem polju triaSke okolice. Nova mezdna in normativna pogodba Nezdrave razmere je odločna zahteva tržaškega delavstva na zenskem oddelku v bolnici Tržaški Lloyd zopet v lužni Afriki Včeraj zjutraj je dvignila sidro lepa in na novo opremljena ladja TrlaSkega Lloyda «Toscanayi. S to ladjo je prva tnaška paroplovna družba prvič po vojni odprla znova svojo staro potniško zvezo z Južno Afriko, s katero je bil Trst povezan le koncem prejšnjega stoletja, toda je vojna te zveze pretrgala. Na slovesno otvoritveno pot je skoro de-settisoetonska ladja odSla nakrcana s potniki in natovorjena z blagom. Na ladji je 136 mest I. razreda, 220 mest II. raz. in tudi 470 mest za izseljence. Parnik uToscanart je med vojno bil mobiliziran in je sluzil v vojaSke namene. V ladjedelnici Sv. Marka in v TriaSkih ladjedelnicah so na ladji isvrSili potrebna popravila in jo z veliko požrtvovalnostjo in neutrudnim delam domačega delavstva v 6 mesecih pripravili za njeno prvo povojno volnjo p Durban v Južni Afriki. Delavci so delali noč in dan, da bi mogli izvršiti vsa dela do določenega roka. Saj v tej iniciativi znane triaSke paroplovne družbe vidijo delavci začetek obnove stare podjetnosti in obenem upanje na zaposlitev in kruh. Ne malo pa je bilo razočaranje med pomorščaki, ko se je zvedelo, da je tTosca-na» registrirana v Genovi. To pa pomeni, da se bo ladja le tu in tam vračala v Trst. Veselje Številnega brezposelnega pomorskega o-sebja iz Trsta je bilo torej kratkotrajno. Le kakSna polovica njih je dobila na ladji zaposlitev. Predstavnik TrlaSkega Lloyda sicer zatrjuje, da je uprava na tem, da pospeSi obnovo starih predvojnih pomorskih zvez, tako z Južno in Zapadno Afriko, kakor tudi z Indijo. So pa težave v nabavi potniških ladij. S a tedna pozneje si jt končal življenje kralj britx>io Kul-rich, potem kralj jekla Donald Rirson, potem Je zblaznel in sfcočil skoti okno kralj mesnih konserv Suiift. O teh kronanih samomorilcih so časopisi pisali. Tiho neopaženo so si končal| življenje ne kralji, man tč lačni, zvesti državljani, Kaj jim je obetal Jutrišnji dant S* eno krizo t St dno vojno t (Se nadaljuje). gleda na to ali so zdrave ali ne, ali Je porod okužen ali ne. Zdravniki ločijo le one boflnice, ki so bolne na odprti tuberkulozi ln one, ki jih zaradi raznih infekcij pošljejo na oddelek za ženske bolezni. Le redkokdaj se zgodi, da uporabljajo za poroda primerno sobo, ki jo imajo na razpolago. Da ne pride do težjih okuženj gre predvsem zahvala bolniškemu osebtjut Porod-r,.oe morajo velikokrat predčasno zapustiti porodnišnico, ker že čaka oela vrsta bodočih mater nato, da pridejo na njihova mesta. Ker uprava bolnice nima na razpolago dovolj perila, se velikokrat dogaja, da bolnicam ne morejo zamenjati perila in da zaradi tega leže nekaj časa brez perila kar na žimnicah. Posledica tega stanja je tudi to, d>a ne morejo niti prostorov nit1 postelj dovolj prezračiti in da se nabira v zraku prah in nesnaga, ki seveda kvarno vpliva na zdrav1-je porodnic in otrok. V tem nezdravem prostoru pa žive skupno s porodnicami tudi novorojenčki. Poleg tega, da bo že itak prostori silno majhni in tesni, pa obiskujejo vsak dan porednice in njihove otroke številni znanci, tako da je včasih v resnici zrak nevzdržen. V tem je verjetno tržaška porodtoišnica edinstvena v vsej Evropi, da nima niti oddelka za novorojence. Velikokrat »a morajo brez potrebe porodnice zdraviti na ginekološkem oddelku med onimi, ki so zbolela na porodim zaradi za-strupljenja. Prav zaradi tega, ker gredo v bolnico rodit predvsem one žene, ki žive doma v težkih razmerah, bi morala biti bolnica in porodmišn'-ca njihov drugi dom, kjer bi dobile brezplačno ali vsaj ceneno zdravstveno zaščito in kjsr bi jim bilo zagotovljeno, da bo poskrbljeno za zdravstveno stanje njih samih in njihovih otrok Saj je vendar to vprašanje življenjske vai nosti. Tukajšnjie oblasti bodo morale poskrbeti za to, da se ustanove v Trstu primerni zavodi, zlasti porodnišnica, ter da se po vseh higienskih in zdravstvenih načelih pre^ ured'Jo v glavni bolnici dosedanji prostori, ki služijo v te. namene. Se posebej pa sc bo morala posvečati pažnja revnim materam in, onim, k: so se vrnile iz partizanov, internacij, ječ in kancentracijskih taborišč ker so vse shirana in oslabljene. Ustanoviti bi bilo treba tudi posvetovalnico za noseče žene in matere, kjer b! dobivale vso zdravniško pomoč in potrebne nasvete, Vsaka noseča žčna pa mora biti tudi gmotno preskrbljena ln zaščitena, da ne bo s strahom gledala v negotovo bodočnost, v večni skrbi za svoj obstoj in za življenjsko usodo svoflega deteta. mar odpeljal 24. maja 1945 leta 18 jetnikov, med katerimi je bil D’Ar tena, neznani usodi nasproti. To je Kumarja tako pograbilo, da Je začel zmerjati inšpektorja kot lažnivca, ki Je že na dveh razpravah skušal po krivem obdolžiti ljudi. Ker se mu je tedaj to ponesrečilo, skuša to tretjič uresničiti. Pri tem je nastala v dvorani zmeda, vdove pokojnikov so skušale navaliti na obtoženca, k’ je zapadel v nekakšen jok Popoldne Je inšpektor nadaljeval s svojim kramljanjem. Iz žepa je potegnil naslove nekaterih oseb, ki so jih baje aretirali maja meseca in ki so Jih mučili obtoženci, proti katerim se sedaj vrši sodna razprava. In tako je gospod De Giorgi dalj časa podrobno pripovedoval, kaj vse so ti ljudje pretrpeli. Da. se ne bi izneveril svoji nalogi, je inšpektor omenil, da Je tr.učil ljudi tudi nekt Doro Cok, katerega Je že sodilo porotno sodišče. Istočasno Je De Giorgi označil kot mučitelja tudi Kumarja. Sodišče pa je zato sklenilo, da bo zaslišalo tudi te priče. Potem Je še govoril Cobaldi Edvard, ki je povedal da je ona tajinstvena ženska, ki Je mučila jetnike, Franka Mastro-vitl. Povedal je, da je poleg ostalih odsotnih obtožencev mučil njega tud; Kumar. Cecchelin pa Je celo klofutal nekega Jetnika. Seveda je Cecchelin to najodločneje zanikal Cecchelinova preteklost Da bo burka popolnejša, je prišel pričat še skvadrist Pelizolla Ugo, kj ga je tukajšnje izredno sodišče obsodilo na 20 let Ječe. Toda tukajšnje oblasti »o tega človeka namenoma poslale v Italijo presedet kazen samo da so mu tam podelili amnestijo, in bivši kaznjenec je včeraj kot priča povedal, kakšna osebnost je gospod Cecchelin. Baje že od 1919 leta dalje je bil obtoženec prijatelj škvadristov, bil je zuipnik političnega tajnika fašistične stranke in dober prijatelj znanega fašističnega bandita Maz* zucata. Njegcve burke na račun fašizma niso b le resnega značaja, kajti o njihovi vsebini je bila stranka predčasno informirana In so se sa mi fašisti na račun teb zabavali. Cecchelin Je marca meseca 1944 napravil prošnjo za sprejetje v fašistično republikinsko stranko. Da bo sise okcCje, v katerem se vrši ta razprava, zanimivejša, bodo poklicali še bivšega podeštata Ruzztera, ki bo govoril o Cecchelinu. Skratka imenitna druščina, pri tem moramo še omeniti da so govorili še o fašističnem kriminalcu Fort!Ju, ki je bil tudi Cecchelinov znanec. Po tem imenitnem prizoru Je predsednik sodišča na željo odvetnikov odgodll razpravo na danes popoldne. KOLEDAR četrtek 8. Januarja Severin, Biserka Sonoe vzhaja ob 7.45, zahaja ob 16.36. Dolžina dneva 8.51. Jutri 9. januarja Julijani Lija Spominski dnevi IS 19 je umrl v Ljubljani prvi slovenski pesndfc in pretodni delavec Valentin Vodnik. PRESKRBA Dvig nakazil. Danes morajo razdeljevalci živil L, H. in III. skupine dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za koruzni zdrob. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnim uradov pri Se-pralu. ENOTNI SINDIKATI Zveza oblačilne in tekstilne stroka. Danea 8. t. m. ob 19.30 seja upravnega odbora. Enotni sindikat kina in gledališča. V petek 9. t. m. ob 10.30 bo v dvorani v ulici Imbriani 5 ustanovna skuipščina zveze nameščencev kina in gledališča za Tržaško ozemlje. Zveza ES lesne stroke. Danes 8. upr« iezu v ul. ga odbora kemikov na sedi Zonta 2. Kulturni odsek ES. Opozarjamo vse udeleženke na krojnem tečaju pri Sv. Ani, da se bo pouk redno nadaljeval s ponedeljkom 12. t. m. ES kmetijske stroki vabi vse svoje terenske zaupnike, da se udeleže Izrednega sestanka, ki bo danes 8. t. m. ob 17. uri v ulici Imbriani 5. Občni zbor brivcev in frizerjev. Danes ob 20. uri bo v ul. Imbriani 5-1. občni zbor brivcev in frizerjev ES. Zaradi izredne važnosti prosimo točnosti in polne udeležbe. Zveza ES prevozniške stroke. V petek 9. t a ob 19 uri s« bo v ulici Zonta 2 sestal glavni svet te stroke. Gradbena stroka. Odlbor zaposlenih pri javnih delih vabi vse zaupnike in delegate skupin, ki so zaposlene pri čiščenju ruševin in podobnih delih, naj se udeleže sestanka, ki bo v petek 9. t. m. ob 17.30 v ulici Contl 11. pri Delavski športni zvezi. Zveza ES kemične stroke. Nocoj ob 20 uri se bo sestal glavni svet stroke v ulici Zonta 2. PROSVETNA DRUŠTVA Koncert oentra italijanskih kulturnih krožkov v «Kinu ob Morjuk V petek 9. t. m. ob 20. uri bo v »Kinu ob morju* koncert v organizaciji centra italijanskih kulturnih krožkov s sodelovanjem pevskega zbora «G. Rota’ in s sodelovanjem Fuiiana, Kavčiča, Urbana, Zuliana, tenorista Kodermaca in baritona Fe; rtota. vsi člani liričnega odseka centra pe>d vodstvom prof. Elde Bottegh*lli-Petri. Vstopnice so v prodaji pri centru ul. Mazzini 32-11 po sledečih cenah: vstopnine za člane 40 Ur, za nečlane 50, vstopnina in sedež za člane 50, za nečlane 70. Prosvetno društvo v Skednju. Jutri v petek ob 20 se bodo vnovič pričele redne pevske vaje s študi-ranjem novega sporeda. URADNE OBJAVE SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje gostuje DANES 8. t. m. ob 20. v KINU OB MORJU s prvo slovensko socialno dramo IVANA CANKARJA < ,.KRALJ NA BETAJNOVI" Vstopnice sa prodajajo na blagajni Kina Ob morju od 10 do 13 in odi 16 do 18 ter eno uro pred pričetkom predstave. RAZNO S K Greta sporoča, da so spodaj navedene številke bile izžrebane na društveni loteriji: 1. nagrada št. 168 roza, 2. nagrada št. 86 roza, 3. nagrada št. 147 oranžna. 4. nagrada št. 233 roza in 5. negrada št, 161 oranžna. Prosimo lastnike nagrajenih številk, da dvignejo nagrade do 15. t. m. DAROVI IN PRISPEVKI Za sirote padlih partizanov darujeta ob prilike poroke namesto običajnih konfetov Ivica Škerlj ia ] Jožef Jelusič 2500 lir. Za Dijaško matico darujeta ob priliki poroke namesto običajnih konfetov Ivica Škerlj in Jožef Jelusič 2500 lir. V počastitev , spomina pok. deda Stefana Godin® daruje Aljoša Škabar 500 lir. Namesto cvetja na grob pok S. Godine daruje Marica Cigoj 200 lir. Za dvig kulturnih domov daruje namesto cvetja na grob pok. bratrancu Francu Možini iz Trebč Hrovatin Lucija z Opčin 1000 Ur. I Radijski sporedi TEST n (m 238.6/Kc 1260) v četertek 8. januarja 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Slovenske pesmi. 12.45. Napoved časa in po- j roSila. 13.00. Iz Dvorakovih skladb. 13.30. Ritmična glasba za klavir, j 13.45. Fantje na vasi. 14.00. Pestra j giasba. 14.15. Pregled tiska, 17.30. Piesna glasba. 18.00. Pravljice za otroke. 18.15. Znani valčki. 18.30. 2enska oddaja. 19.00. Violinski koncert: Dermelj Albert. 19.30. Lahka glasba 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Pavlihova dvorana. 20.30. Salonski orkester. 20.45. Slovenščina za Slovence. 21.00. Komorna glasba; prenos iz Ljubljana 21.45. Biseri slovenske književnosti, j 22.00. Plesna glasba, 22.15. Iz simfo- j ničnih skladb Vaughama Williani' ! sa. 22.45. Orkester Gleen Miller. Občinsfci higienski urad obvešča vee prizadete, da mora mleko v mlekarnah vsebovati najmanj 3% 'maščobe, medtem ko mora vsebovati posneto mleko, ki prihaja iz central oa. iz zbirališč najmanj 2% maščobe. Nobena druga mešanica ni dovoljena za prodajo. Dobava mleka na dom po mlekaricah }s dovoljena in mleko mora vsebovati 3% maščobe. Mlekaricam ni dovoljeno prodajati tujega mleka in po drugih krajih. Izdajanje duplikatov osebnih izkaznic. VU Je danes objavila, da bodo danes ob 18. uri zaprli urad za izdajanje dvojnikov osebnih izkaznic v ulici Parini, šola Parini in da bo Jutri ob 18.30 odprla nov urad v ulici Riva tre novembre, kjer bodo izdajali dvojnike starih ln nove osebne izkaznice. Uradne ure tega urada na Rivl tr§ novembre bodo od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.30 med tednom. Ob sobotah bo urad uradoval le dopoldne, ob nedeljah bo zaprt. KINO KINO OB MORJU. Dane« in jutri ni kinopredstav. V soboto: «Krj ob Bosporu». Jutri ob 20.00 predstava SNG «Kralj na Betajnovi* FILODRAMMATICO. 15.30: »Usodna dolina*, G. Garson, G. Pečk ITALIA. 15.00: »Veliki valček«, b-Rainer, Fernand Gradet. ALABARDA 15.30: »Ranjene duše*, D. Mac Guyre, M. Guy. FENICE. 16.00: »Otok izgubljencev*, W. Widgeetn, G. Raft, Joa» Bennet. GARIBALDI. 14.00: »Danijel Cer tis*, Saraih Churchill, Gino CerVi j in V. Gaaaman. NOVO CINE. 16.00: »Gospodoval-ci», John Wayn«, H. Parrish. IDEALE. 15.30: «Vražja plavolas-ka*, James Cagney, Olivia D0 Hav’llandl In Rita Hayworth. ARMONIA. 15.30: »Zarotniki*, #• Lamarr, P. Henri ed. MASSIMO. 15.30: »Tajni Tarzano? zaklad*. Johnny WeissmiUller. MARCONI. 15.30: »Uporniki v R'° Grande*, S. Carpentier. ODEON. 15.30: »Prisega kaznJeO" cev*. SAVONA 15.30: «Jutri bom tvoja* I Paulette Goddard ln R, Milland- i CENTRALE. 15.00: »Kraljevi m«' ; šketlrji*. Taiovl odnesli za 1)200.000 lir dragocenosti Za božične praznike in novo leto sa j« tudi g. Edvarda Pollich odpravila iz Trsta na počitnice k svojim sorodnikom, To njeno odsotnost »o izraJbili tatovi, ki so s ponarejenimi ključi odiprli njeno stanovanje. Po kratkem iskanju so nešli v nekem predalu 200.000 lir, zlato zapestnico, zlato zaponko, dragocen krznen plašč in ša nekaj manjših stvari. Vse skupaj so lepo pobrali in odnesli s soboj. Polllche-va računa, da Je ukradeno blago vredno okretg 1,200.000 lir. Še dve tatvini perila Ko se je v torek okrog 21.30 ure vrnil 34-l«tnl Mian Valent*n na svoj dom v ulico Fablo Severo 45, je opazil, da so ta čas vlomili v stanovanja tatovi. Čeprav je bil Mian le malo časa odsoten, vendar so J-e tatovom posrečilo, da so odnesli za 200.000 lir raznega perila. Istega dne popoldne so vlomilci cdprli a ponarejenimi ključi stanovanje 32-letne roške begunke Matilde Sohorl, ki stanuje v ulici Milano 5. Tudi njej so odnesli več kosov perila, namizne prte ln ovčje krzno v skupni vrednosti preko 150 tisoč lir. Otrok padel po stopnicah Včeraj so pripenjali v tržaško bolnico 7-letnega Mira Derzana lz Kopra, ki si je razbil zadnji del lobanje pri padcu po stopnicah, ko Je hotel iz hiše. Njegovo stanje Je precej resno. Najdeno strelivo Policija le Devina Je našla včeraj v neki luknji ob železniški progi blizu Sv. Ivana 20 topovskih krogel. Obvestili so pobiralce m'n, ki so sttsllvo odpeljali v skladišče. V malo pred 11. uro Je ne- ka ženska našla na vrtu hiše v ulici Tlgor 16 sumljiv oavoj. O svo- ji najdbi J* obvestila civilno poli*, cijo, ki je zavoj odprla ln našl*j v njem solzllno bombo. Kljub po!®- j vedovanju policija ni mogla dogn&"! tl, kdo je pustil borrJbo na vrtu. Istega dne so našli na polju prei, h'šo Andreja Coka na Katinari š*; 14 — 15 granat kal. 42-53. Tud'/ tjakaj so prišli pobiralci min Trsta in odpeljali strelivo. Aretirani tatovi Policija J« v ponedeljek aretiral* 25-letnega Mlnlnela Riharda iz Margherlta 4 in 23-letnega Gre«* UmbJrta iz ul. Belpoggio 10. Pf®" iskava Je namreč dognala, da s** onadva ukradila decembra mesec* Renatu Belliniju iz njegove garaž* v ull. Cunlcct 15 2 kompletni K«' lest za avto, motorno kolo tip* »Vespa* .n platneno avtomobils1^ plahto. Pri njih so našli še obe a''-tomobllski kolesi, dočlm sta spo* in plahto že nekam oddal*" Oba tatova Je policija spravila^ zapore ln poleg njiju ovadila ec