GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠT. 2 FEBRUAR 1978 LETO II. Ob 8. marcu Boj za socialne, ekonomske in osebnostne pravice žene se ne pričenja šele s proslavitvijo 8. marca — za dan žena — ampak že dosti prej. Avgust Betel, nemški socialist je v knjigi ŽENSKA IN SOCIALIZEM napisal, da je Ženska postala sužnja še pre-clen se je pojavil klasični suženj tiste dobe, kajti bila je vedno v podrejenem položaju, razen če odmislimo del dobe praskupnosti, ko je bila kot mati novih rodov mnogo bol] cenjena. Francoske žene so že leta 1789 terjale svoje pravice in jih nekaj tudi dosegle v znani buržoazni revoluciji. Klara Zetkin pa je na kongresu druge internacionale 14. julija 1889 med drugim dejala »da bo ženska ostala pod jarmom dokler ne bo gospodarsko neodvisna« in da mora biti z moškim v vsem enakopravna. Žensko gibanje je nastalo s kapitalizmom, vendar časovno zelo različna. Še danes so na zemeljski obli kraji m dežele, kjer je ženska popolna sužnja družbe in moškega, brez osnovnih pravic. Kljub težavam in zavoram, pa so se tudi ženskam začele odpirati šole, dobile so, sicer omejeno, volilno pravico, zelo redko pa enako plačilo za enako ali pa celo boljše delo. Najprej so se pričele ženske organizirati v ZDA, Angliji in Franciji. Leta 1888 so se tedanje ženske organizacije združile v mednarodni ženski svet, leta 1904 pa so ustanovile mednarodno zvezo za žensko volilno pravico in žensko državljansko sodelovanje. Na drugi mednarodni socialistični konferenci žensk v Kopenhagnu na Danskem so predstavnice socialistov sprejele predlog njihove znamenite sekretarke Klare Zetkin, naj bo osmi marec mednarodni dan žensk. To je bilo leto 1910, med tem ko je leta 1920 komiterna sprejela sklep, naj bi ženske ustanavljale posebne organizacije. Tako so slovenske komunistke leta 1920 pod vodstvom Tončke Čečeve organizirale podobno organizacijo, kar pa ni šlo naprej, ker je to preprečila zloglasna, obznana in drugi dogodki. Ženske so v določenem obdobju in ob dogodkih predstavljale najbolj revolucionarni del delavskega gibanja. Klara Zetkin je urejala glasilo ENAKOST. Leta 1917 so ruske žene v Petrogradu prižgale prvo baklo revolucije, saj je bila tiste čase bolj-ševiška partija tista, ki je z dejanji pokazala enakopravnost žensk, zato ni naključje, da so množično sodelovale v revoluciji in pozneje v izgradnji socializma v deželi. Leta 1934 je bil v Parizu medna-rodni kongres žena z osnovno temo boja proti vojni in fašizmu, ki se ga je udeležila tudi predstavnica Jugoslavije. V Sloveniji in Jugoslaviji ženske dolgo niso imele volilno pravico. Tudi v stari Jugoslaviji ne. Za ženske pravice so se pri nas borili Svetozar Markovič, Dimitrija Tuconič, pri Slovencih pa edini prvi socialist Matija Kunc, ko je Že leta 1812 želel vključiti ženske v izobraževalno društvo. Leta 1871 in 1877 so ženske prvič stavkale v Ljubljani, Hrastniku in Trbovljah. Tedaj so zaprli 56 žensk. Izhajal je tudi prvi ženski list Slovenk, in sicer v Trstu. Idrijske čipkarice pa so leta 1898 ustanovile prvo slovensko socialdemokratsko društvo imenovano VEDA. Srbske žene so imele časopis Jedinost. Decembra 1942 so bojujoče se žene v revoluciji v bosanskem mestu Bosanski Petro-vac ustanovile antifašistično fronto žena Jugoslavije, ki je uspešno delovala tudi po vojni, dokler se ni preoblikovala v Zvezo ženskih društev. Letos po 33. letih svobode je tudi priložnost oceniti položaj žensk v svetovni družbi. Pomagati moramo vsem, ki se še bojujejo za svobodo. V naših pogojih pa je potrebno vztrajno nadaljevati politiko širokega sodelovanja Žensk v vsem javnem življenju. Doseči moramo, da so Ženske zastopane v vseh celicah samoupravnega življenja. Imamo tudi vse pogoje za hitrejši materialni razvoj dejavnosti, ki dejansko osvobajajo žensko, ki so dodatno breme, ko mora poleg enakopravne službe na delovnem mestu, vložiti še dosti napora doma. Ne smemo in ne moremo se torej zadovoljiti z dosedanjimi rezultati in premiki, ampak se mora ženska še naprej osvobajati tudi »drobnih« pritiskov in social- nih navlak, ki se kažejo vedno bolj tudi z rastečim tehnološkim napredkom in tehnokratskimi odnosi. Ob 8. marcu, dnevu žena, iskreno čestitamo vsem ženam in materam SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO ČLOVEK, ZNANJE, PRODUKTIVNOST Javna tribuna v Agisu S sprejetjem zakona o združenem delu smo sprejeli tudi obvezo, da bomo od 1. januarja 1978 pričeli deliti takšen OD delavcu, ki bo odvisen od njegovega prispevka oziroma uspešnosti dela. Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije je bila med pobudniki političnih in družbenih akcij za vključevanje in razvoj množične inventivne dejavnoti ter izumiteljstva. Prvi korak Izpolnjevanje nalog, del in opravil ter proizvodnih planov, še ne predstavlja celovit-nega procesa samoupravnega združevanja dela in sredstev, če pri tem ne sledimo izboljšanju proizvodnih postopkov in iskanju novega. Tudi v Zakonu o združenem delu ima pomembno mesto obravnavanje inovacij kot rezultatov raziskovalne in inventivne dejavnosti. Letošnja akcija komunista ni prva, je že tretja zapovrstjo in teče predvsem v smeri hitrejšega vnašanja novega znanja v proizvodnjo, hitrejše uporabe novih tehnoloških izdelkov in modernizacije tehnološkega procesa. S tem pa želimo povedati, da z akcijo človek, znanje, produktivnost želimo doseči zanimanje za znanstvene dosežke, ki so plod spoznanj domačih delavcev in konstruktorjev. Ugotovili smo, da smo storili precej predvsem na področju samoupravne organiziranosti, delegatskega sistema, obveščanja delavcev, urejanja medsebojnih odnosov in rekreacij sko-športne dejavnosti. Vendar s tem, ko gotovimo, das mo storili precej še vedno lahko trdimo, da je premalo, in ne dovolj. Smer nadaljnje krepitve sindikata mora teči predvsem v utrjevanje pozicij delovnega človeka, kajti le tako bomo dosegli pogoje v katerih bo človek svobodnejši v osebnem izražanju in ustvarjanju. Delovnemu človeku moramo dati odločilno moč ne samo v njegovem delovnem okolju, temveč v celotni družbi na vseh področjih družbenega življenja. Iz poročila tov. Murka, predsednika komisije za šport V akcijo komunista se bo-bomo vključili tudi delovni ljudje AGIS-a. Na predlog občinskega komiteja ZKS Ptuj je pododbor za uresničevanje akcije predlagal, da se 16. 3. 1978 izvede v AGISU javna tribuna, tema katere naj bo inventivna dejavnost. Povod v to odločitev, da se je javna tribuna izvede v AGIS-u so pododboru za pripravo te akcije, dali zavidljivi rezultati zadnjih dveh let, ki smo jih dosegli v AGIS-u. Izšlo bo tudi gradivo vezano v manjšo brošuro, ki bo zbir vseh do: sežkov inventivne dejavnosti na območju občine Ptuj. S tem pa bomo resno pristopili in realizirali to družbeno akcijo, ki naj spremeni dosedanja negativna stališča in prakso v pogledu lastne ustvarjalnosti in čimprej sproži širše inovacijske procese. in rekreacijo je bilo razbrati, da so bila organizirana številna tekmovanja in doseženi tudi dobri rezultati. Poudarjena je bila ureditev igrišča za mali nogomet in košarko, športni disciplini, ki imata največ pristašev, zato se upa na prostovolno delo mladinske organizacije, s katerim bi hitreje uresničili pogoje ža nemotena tekmovanja. V sklopu prizadevanj na področju rekreacije naših delavcev pa so bili omenjeni izleti v planine in trim akcije. Iz nadaljnjih razprav prisotnih bi lahko kratko zapisali, da je želja ena in skupna. Nastopati moramo enotno, kajti le tako bomo lahko dosegli hitrejši porast povečanja produktivnosti dela in na osnovi tega trajnejše uspehe na področju stabilizacije. V ta namen smo na referendumu sprejeli samoupravni sporazum o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih osnovah in merih, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za OD in skupno porabo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. S tem sporazumom pričenjamo uveljavljati določilo ustave SR Slovenije, ki v 22. členu določa: vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega dela, ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal za povečanje dohodka temeljne organizacije. Izhajajoč iz ustavnih določil, določil zakona o združenem delu, smo v AGIS-u izdelali merila s katerimi želimo uresničiti dolgoletne želje, da bo pridne j ši in gospodarnejši delavec višje nagrajen od delavca, ki se izogiba naporom, zamuja delovne ure, malomarno izkorišča delovna sredstva itd. Skratka lahko rečemo, da je narejen prvi korak po dolgoletni togi delitvi osebnega dohodka, ki je slonel izključno na osnovi vrednosti ocene delovnega mesta. Če pazljivo preberemo merila ugotovimo, da bo odslej naš osebni dohodek odvisen od: doseganja norm, kakovosti dela, izkoriščanja delovnega časa, razmerja med realiziranimi in razpoložljivim delovnim časom, doseganja plana prihodka, zmanjšanje reklamacij, količnika obračanja zalog in nedovršene proizvodnje, pravočasne likvidacije dokumentacij po rokovniku, izvršitve plana osvajanja orodij, zmanjšanje zastojev zaradi okvar na strojih, razmerja med planirano in doseženo akumulacijo. Uspešnost navedenih poslovnih elementov je odvisna izključno od nas vseh, ker pa vsi ne delamo vse in enaka opravila, smo izdelali še kri- terije za merjenje uspešnosti po stroškovnih mestih. Za direktno pridobitev rezultatov o naših delovnih prispevkih in delovni uspešnosti smo določili merila v poglavju »vrednotenje kriterijev delovne uspešnosti in enotna načela ocene delovnih rezultatov delavcev«. Izdelali smo kriterije in tabele, ki jih lahko uporabi in razume vsak delavec, zato, da se ocenjevanje izvede v smislu demokratičnosti. Na zborih smo se odločili za ocenjevalne komisije iz katerih smo eliminirali vodilne delavce in poslovodne organe. Iz tega je razvidno, da je s tem dana delavcem dejanska možnost, da se medsebojno ocenjujejo in s tem odločajo o delitvi o-sebnega dohodka. Prvi rezultati so pokazali, da smo na pravi poti, ob tem pa smo ugotavljali nekatere objektivne težave pri uporabi kriterijev zlasti za kvalitativno merjenje delovnih rezultatov posameznika, ker imamo le tristopnje. V temeljnih organizacijah imajo še druge predloge za dopolnitev kriterijev. To dokazuje, da delavci neodklanjajo meritve uspešnosti temveč želijo še boljša in natančnejša merila. Ob zaključku lahko rečemo, da je storjen prvi korak ki pogojuje drugi vse dotlej, dokler ne bomo shodili. V sedanjem sistemu delitve osebnega dohodka se zahtevnost dela vrednoti z analitično metodo. V praksi smo u-gotovili, da obstoječa analitična metoda ni zadovoljiva in zato smo zadolžili posebno komisijo, da izdela novi osnutek, ki bo izhajal iz novih zakonskih določil, glede odprave pojma, »delovno mesi o«. Pričakujemo velike spremembe v opisovanju del in vrednotenja del. Naša želja je da se z novo metodo čim realneje ovrednotijo dela in ne »delovna mesta«. Analiza izplačila osebnih dohodkov za januar, je kot informacija bila dana vsem delavcem v DO, kjer je natančno po stroškovnih mestih razvidna dosežena stimulacija uspešnosti po kriterijih, ki jih določa samoupravni sporazum. Zahtevnega dela še velike POUDAREK AKCIJSKI USPOSOBLJENOSTI SLEHERNEGA ČLANA Pred nedavnim smo na volilni konferenci osnovnih organizacij sindikata pregledali delo v minulem obdobju in si zadali akcijski program, s poudarjeno vsebino v smeri usposabljanja slehernega člana za sprejemanje naprednih sklepov in racionalizacijo le-teh. Nesreče pri stiskalnicah Nekatere nesreče pri stiskalnicah so na prvi pogled neverjetne in nerazumljive. Utrujenost, ki je bolj posledica enoličnega ,kot pa težkega fizičnega dela, privede delavca do iskanja ugodnejših rešitev za delo. Na primer prijemanje obdelovanca, še posebno neprikladno oblikovanje, povzroča bolečine v prstu, roki ali delu telesa zaradi konstantne prisiljene drže ali vedno enakih ritmičnih gibov udov ali delov telesa. Konstantni prijemi in napetost mišic zahtevajo sprostitev, posledice pa so navidez nelogični ukrepi delavca, ki vodijo v nesrečo. Na sliki A vidimo primer, ko je delavka vlagala ohišje z jekleno vrvjo V orodje z namenom, da zakovici jekleno vrv na ohišje. V nekem trenutku ji je jeklena vrv izskočila iz predvidenega položaja. Delavka je s kazalcem popravila jekleno vrv, v tem trenutku pa je stiskalnico sprožila. Pri tem ji je orodje stisnilo kazalec in posledica je, izguba kazalca v prvem členku. Nepravilno ravnanje delavke je bilo v tem, da je z golo roko segala v odprto orodje, kajti za delo na odprtih orodjih je potrebno u-porabljati za to prirejene pincete. Rekonstrukcija nesreče na sliki B kaže nespreten poseg delavca v nevarno območje odprtega orodja. Primer kaže, da morajo takšna orodja biti zaščitena z varnostno mrežo, tako, da delavec ne more s prsti, ko tišči trak pod orodje, priti v nevarno cono rezilnega orodja. Posle- dica nesreče je poškodba palca pred prvim členkom. Na sliki C vidimo tipično neurejeno delovno mesto sti-skalničarja. Ce ga analiziramo lahko ugotovimo naslednje: v točki 1 vidimo, da je »stol« neprimerno nameščen, kar lahko pride do padca »stola« iz neprimernega podesta; nožno stikalo za vklop stiskalnice je neprimerno postavljeno (točka 2); orodje (točka 3) je nezaščiteno; oblika sedeža (točka 4) je neprimerna. Torej, to so vsi elementi, ki so eden z drugim vezani, da lahko povzročijo poškodbo delavca. Na iako »urejeni« stiskalnici ima delavec po predpisih iz varstva pri delu pravico odkloniti delo. Slika D nam kaže, kako se maščuje nestrokovnost pri projektiranju naprave za ko-vičenje. Pri rekonstrukciji je bilo ugotovljeno, da je delavec z levo roko vlagal varnostni pas v pripravo za kovi-čenje, z desno roko pa izvršil vklop. Ker se v danem trenutku sinhronizacija rok ni ujela je prišlo do nesreče. Delavec si je poškodoval kazalec leve roke v prvem členku. V zaključku lahko rečemo, da število posledičnih poškodb raste. S tem zmanjšujemo proizvodnjo, delavec pa ne bo mogel delati več normalno, kot je do sedaj. Ob vsem tem pa se ponašamo nezainteresirano za izboljšanje delovnih pogojev, kar pa je lahko posledica, da imamo že jutri več invalidov. Služba za varstvo pri delu Primer odprtega orodja Neprimerno konstruirana naprava za kovičenje Družbena samozaščita Nekatera področja in naloge vzdrževanja Vsi vemo, da se pri nas zelo hitro spreminja tehnologija dela, menjajo se ali spreminjajo artikli, ki jih proizvajamo, način pakiranja in skladiščenja. Spreminja se tudi namembnost posameznih prostorov, oddelkov itd. S tem menjanjem se tudi spreminjajo požarnovarnostni pogoji prostorov in objektov. Takšno in tako hitro spreminjanje, posebej ko gre za poslabšanje požarne varnosti _ oz. bolje rečeno prostor in objekt postane - požarno nevarnejši ali zelo nevaren, najprej opazijo delavci, ki v tem objektu ali prostoru opravljajo svoje delo. Oni morajo biti tudi ini-ciatorji, ki bodo zahtevali boljše, požarno zavarovanje takega prostora ali objekta. Tako bodo naprimer v ^prostoru kjer se v tehnološkem procesu pojavljajo v delu artikli, embalaža, olja in čistilna sredstva, ki so lahko vnetljiva, skupaj s požarno službo zahtevali: — prepoved kajenja in vnašanja odprtega ognja, —• prepoved prekomernega in nepotrebnega kopičenja vnetljivih materialov v proizvodni prostor, __ uredno, funkcionalno in dostopno odlaganje polizdelkov in gotovih izdelkov, __ sprotno odstranjevanje nepotrebne in poškdovane embalaže, odpadkov in odpadnega papirja in plastike, — redno čiščenje poda, odstranjevanje olj in drugih tekočin posebno gorljivih, — če se posamezni artikli čistijo z gorljivimi tekočinami se morajo po končanem delu na čiščenju, kakor tudi po končani izmeni, odstraniti iz prostora in objekta, ter jih vzkladiščiti v odgovarjajoče skladišče ali skladiščni prostor. Tudi z že izsušenimi gorljivimi tekočinami se postopa enako in jih je zabranjeno odlagati (odlivati) v kanalizacijo, dvorišče itd. — dopolnitev gasilnih sredstev do količine, ki bo zado-vojevala požarno varnost in gašenje ali lokalizacijo začetnega požara, — utrjevanje znanja v požarni preventivi, požarnem ponašanju, rokovanju z ročnimi gasilnimi sredstvi in hidranti. Posebno pozornost mora posvetiti predpostavljeni preddelavec in oddelkovodja delavcu, ki se na novo zaposli v njegovem oddelku. Spoznati ga mora z: — preventivnimi požarno varnostnimi ukrepi na delovnem mestu in oddelku, — požarno nevarnimi last- nostmi materialov, katere bo uporabljal v rednem tehnološkem procesu, predvsem pa njihovo nevarnost gorljivosti, eksplozivnosti ali strupenosti in način skladiščenja, — način gašenja raznih požarov in reševanjem imetja, — rokovanjem z ročnimi gasilnimi sredstvi (ročni gasilni aparati S in C02, hidranti .pesek) in priročnimi sredstvi, — postopkom po končanem delu, ki bo onemogočil izbruh požara (izklopi stroj in električne naprave, pogasi ogenj, zavaruje vroče predmete, pregleda vsa mesta, kjer bi lahko prišlo do samovžiga itd). Ves ta postopek oprav tudi ob začasni odsotnosti z delovnega mesta (malica, izhod ipd) Zelo odgovorno nalogo v požarni preventivi in varnosti delov neorganizacije pred požarom imajo vratarji — nočni čuvaji. Posebno odgovorna je njihova naloga v nočnem času in na dela prb-ste dneve. Takrat se v prostorih delovne organizacije ne nahaja nihče ali zelo malo število ljudi. Vratarji — nočni čuvaji (varnostniki) so dolžni na svojih obhodih stalno kontrolirati požarno varnostno stanje (če so pogašeni vsi ognji, izklopljene električne instalacije, ki bi lahko povzročile požar, kakor tudi druge vire energije, ki so požarno nevarni) objektov in naprav in, če so podani vsi drugi pogoji za varstvo pred požarom. Če opazi vratar — čuvaj kakršnkoli spremembo na objektih ali napravah, ki bi lahko povzročila požar mora takoj, vsekakor pa po najkrajši poti javiti nadrejenim osebam, da se pomanjkljivost čimprej odstrani. Če opazi o-genj, ki bi se lahko razširil v požar, ga mora takoj pogasiti. Če to ni mogoče ali v tem ne uspe mora požar takoj javiti gasilskemu društvu Ptuj, postaji milice in če je mogoče našemu gasilskemu društvu. Med tem sam ali, če je možno, z drugimi člani kolektiva zadržuje širjenje požara. Pri tem pazi, da on ali drugi ne ogrožajo svojega življenja ali zadobijo težke poškodbe. Širjenje požara zadržuje tudi z odstranjevanjem gorljivih ali eksplozivnih predmetov z območja požara. Po pravilu bi tudi vsak vratar — čuvaj moral imeti opravljen izpit za izprašanega gasilca. Se nadaljuje Organizacija vzdrževalne službe je sestavljena iz naslednjih služb oziroma oddelkov: — priprava dela, — preventivno plansko vzdrževanje in generalna popravila, — intervencijsko vzdrževanje, — energetika, — mala avtomatizicija. Oddelek preventivno planskega zvdrževanja ima naslednje skupine in to: — elektro vzdrževanje, — generalna popravila proizvodnih sredstev, — preventivne preglede — splošno ključavničarstvo, — gradbena ekipa, — mizarstvo, — mazalna služba, — strojne usluge, Uspešnost službe preventivnega vzdrževanja zavisi od: — prilagoditev preventivnega vzdrževanja proizvodnemu procesu odnosno zahtevam strojnega parka vključenega v ta proces. — vključitev preventivnega vzdrževanja v organizacijo DO, — zavedanje vsakega posameznika, ki je vključen v proizvodni proces, o nujnosti preventivnega vzdrževanja. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Če bi vprašali ljudi, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem, kaj je preventivno vzdrževanje, bi dobili tudi različne od- govore. Razlog za to je, da se preventivno vzdrževanje razlikuje po namenu in intenzivnosti uporabe. Mnogi smatrajo preventivno vzdrževanje, kot periodične preglede strojev in naprav z namenom, da se preprečijo večje okvare, da ne izpade proizvodnja za daljši ali krajši čas. Nekateri še dodajo vzdrževanje in poplavila, mazanje, čiščenje in pleskanje. Dobra služ- Pregled in kontrola stroja Preventivno vzdrževanje delovnih sredstev GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj DiOetgD ŠT. 1 FEBRUAR 1978 LETO II. Kadrovska služba Republiški zakon o delovnih razmerjih Na pobudo osnovne organizacije ZK in na osnovi dogovora vodij sektorjev v DSSS bomo v prilogi glasila »V AGISU« podali prerez in bistvene novosti veljavnega zakona o delovnih razmerjih SR Slovenije. Namen objavljene priloge je, da se omogoči vsakemu delavcu spoznati določila tega zakona, ki ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v medsebojnih delovnih razmerjih. Republiški zakon o delovnih razmerjih je objavljen v uradnem listu SRS, št. 24, dne 30. 12. 1977. Z uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih se v SR Sloveniji preneha uporabljati zakon o medsebojnih razmerjih. Delavci v temeljni organizaciji (tudi v delovnih skupnostih) morajo svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih uskladiti z določbami tega zakona najpozneje do 11. decembra 1978. Ne glede na naveden rok za usklajevanje se ne mprejo uporabljati tista določila v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, ki so v nasprotju z določili sedaj veljavnega zakona o delovnih razmerjih. Neizvajanje določil zakona zaradi nepoznavanja določil nas ne opravičuje pred izvajanjem sankcij. Določene so dokaj visoke denarne kazni za temeljne organizacije združenega dela, ter odgovornega posameznika. Zagrožene kazni za temeljne organizacije so od 5.000 do 50.000 din, za posameznika — odgovorno osebo pa 500 do 5.000 din. Vsem odgovornim osebam, zlasti poslovodnim organom, predsednikom komisij za delovna razmerja in OD, samoupravne del. kontrole in strokovnim službam na področju delovnega razmerja, smo dali v uporabo zakon o delovnih razmerjih, ki je tiskan v posebni brošuri. S tem smo omogočili vsem priza- detim, da se seznanijo z vsebino zakona in izvajanjem njegovih določil v poslovnem procesu. Posebej bi v nadaljevanju opozorili na nekatere novosti zakona o delovnih razmerjih, ki neposredno in takoj vplivajo na pravice in. dolžnosti temeljnih organizacij. Opozarjam, da se pod pojmom temeljna organizacija smatrajo vse temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Zakon vsebuje v 225. členih predvsem okvirna določila, podrobna določila pa prepušča samoupravni regulativi (določiti je treba v samoupravnih aktih TOZD. Nadalje zakon navaja nekatere določbe iz ZZD, ki so nujno potrebne zaradi medsebojne povezanosti in jasnosti. Dokler ne bomo sprejeli novih splošnih aktov s področja delovnih razmerij o medsebojnih pravicah, bomo lahko uporabili le tista določila v obstoječih sporazumih o medsebojnih razmerjih, ki niso v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih. Enako velja za nekatere pravice, ki dopuščajo večjo toleranco (primer: povečan letni dopust do 5 dni v smislu 91. člena), bomo lahko uveljavljali šele s sprejetjem internih splošnih aktov. Obvezno moramo spoštovati in izvajati vsa določila, ki so že točno odrejena in izhajajo iz določil ustave ter ZZD. Med novosti opozorimo na določila iz področja sklepanja delovnih razmerij: 18. člen navaja pogoje za sklenitev delovnega razmerja in sicer posebne in splošne. Zakon ne pojasnjuje niti ne omenja moralno političnih kvalitet delavca in celotne problematike v zvezi s tem pogojem, čeprav je ta