Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 371 Arhivska zapuščina Antona Sedeja Judita Šega Antona Sedeja sem osebno spoznala poleti 2011, ko je v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota v Škofji Loki, pregledoval povojno občinsko gradi- vo, predvsem zapisnike Krajevnega in Občinskega ljudskega odbora Železniki, in dokumentacijo o industrializaciji domačega kraja. Še posebno sta ga zanimali tovarni Tehtnica in Niko, kjer je tudi sam preživel nekaj službenih let. V arhiv je prišel večkrat in vsakič je stekel prijeten pogovor, saj je bil dober poznavalec lokalne zgodovine, njen raziskovalec in zapisovalec ter dolgoletni sodelavec Železnih niti, za katere je pripravil vrsto zanimivih prispevkov. Kar ni zapisal z besedo, je njegovo izurjeno oko ujelo na filmski trak in vsaj še za nekaj časa iztrgalo neizbežni usodi minljivosti in pozabe. Lahko sem le slutila, da je Anton Sedej človek številnih talentov in vsestransko aktiven v domačem kraju, že od prej pa sem vedela, da je bil vrsto let tajnik Počitniške skup- nosti Železniki, ki je imela v času moje mladosti prostore v Škofji Loki in katere arhivsko gradivo bi moral prevzeti zgodovinski arhiv. Srečanje v arhivu je bilo tako odlična priložnost, da končno izvem za usodo iskanega arhivskega gradiva, za katerega se je nato izkazalo, da je bilo vse skozi v dobrih rokah in skrbno varovano, sprva v pisarni v Škofji Loki, nato na Sedejevem domu v Železnikih. Na podlagi tega gradiva je ravno v tistem času pripravljal pri- spevek o delovanju skupnosti in počitniškega doma v Portorožu, ki je izšel v Železnih nitih leta 2015, 1 žal že po njegovi nenadni smrti. Ko se za vedno poslovi človek, kot je bil Anton Sedej, naenkrat zazeva globoka praznina povsod, kjer je bil aktivno udeležen, ostane pa po navadi bogata arhivska zapuščina, ki jo čaka različna uso- da – lahko ostane pozabljena v omarah, po kleteh in na podstrešjih in jo sorodniki čez leta zavržejo ali pa najde pot v pristojni zgodovinski arhiv, kjer bo strokovno urejena in popisana v bodoče na vo- ljo raziskovalcem in drugim uporabnikom. Slednje velja tudi za Sedejevo arhivsko zapuščino, ki je ob pomoči njegovega prijatelja in sokrajana Andreja Bogataja zdaj trajno shranjena na policah škofje- Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 372 loške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, za kar se mu v imenu arhiva najlepše zahvaljujem. Prav tako tudi gospe Tereziji Sedej za pripravljenost, da izroči moževo arhivsko zapuščino, in za izkazano gostoljubnost. Arhiv je gradivo Antona Sedeja prevzel februarja 2017. Čeprav smo pričakovali, da ga bo veliko, nas je količina vseeno presenetila, saj ga je bilo toliko, da je zanj zmanjkalo prostora v prtljažniku in na zadnjih sedežih avtomobila, in ga je del pripeljal v Škofjo Loko še Andrej Bogataj. Gradivo ob prevze- mu ni bilo odbrano in popisano, bilo pa je po tema- tiki skrbno odloženo v registratorje in mape. Njegov končni obseg – 39 registratorjev, 63 map, 3 fotograf- ski albumi in 2 knjigi – se je pokazal šele potem, ko smo ga v arhivski sortirnici razporedili po vrsti. Pri tem smo opazili, da ne gre le za gradivo Počitniške skupnosti, ampak še dveh drugih društev, kjer je bil Anton Sedej nekaj časa tajnik oziroma predsednik, ter zbirko najrazličnejših prispevkov o kovinarstvu, Železnikih in Selški dolini, ki jih je našel v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) in na svetovnem spletu. V postopku strokovne obdelave smo tako, glede na ustvarjalce prevzetega arhivskega gradiva, obliko- vali tri arhivske fonde in eno zbirko, ki nosijo nas- lednje oznake: • SI_ZAL_ŠKL/0447, Počitniško društvo Škofja Loka s predniki, 1964–1994, • SI_ZAL_ŠKL/0448, Turistično društvo Železniki, 1963–2012, • SI_ZAL_ŠKL/0449, Prostovoljno gasilsko društvo Železniki, 1952–1998, • SI_ZAL_ŠKL/0450, Zbirka Antona Sedeja, Že- lezniki, 1846–2012. Najobsežnejši med njimi je fond Počitniške skup- nosti Železniki, kasneje Počitniškega društva Škofja Loka. Nastal je med letoma 1964 in 1994 in je ob prevzemu obsegal 30 registratorjev, 59 map, 3 foto- grafske albume in 2 knjigi v skupnem obsegu 3,60 tekočih metrov (tm). Fond je zaradi velike količine gradiva trenutno še v strokovni obdelavi, ki vključu- je pregledovanje, urejanje in popisovanje arhivskih enot ter izločanje duplikatov, konceptov in druge dokumentacije, ki nima značaja arhivskega gradi- va. Urejevalna dela vključujejo tudi odstranjevanje plastičnih map, kovinskih sponk in mehanizmov ter menjavo tehnične opreme, saj arhivskega gradiva dolgoročno ne shranjujemo v registratorjih, ampak ga preložimo v arhivske ovoje iz brezkislinskega papirja in vložimo v arhivske škatle. Končni obseg gradiva bo zato znan šele po zaključku urejevalnih del in bo nekoliko manjši kot ob prevzemu. Počitniška skupnost Železniki je bila formalno ustanovljena 13. decembra 1960, dve leti po tem, ko so znotraj kovinarske zadruge Niko Železniki, ob so- delovanju z Občinskim ljudskim odborom Železni- ki, zaživela prizadevanja za organizirano letovanje delavcev na morju. Leta 1968 je postal njen predse- dnik Anton Sedej, ki je zaslužen, da je ostalo njeno gradivo dobro ohranjeno in v zavidljivem obsegu. Najstarejši ohranjeni dokumenti v fondu so nasta- li med letoma 1964 in 1966. Gre za prejete dopise Turističnega društva za Selško dolino in evidenco oddajanja turističnih sob. V ta čas datirajo tudi prvi zapisniki Upravnega odbora Počitniške skup- nosti Železniki (1964–1978), ki jim v nadaljevanju sledijo zapisniki Izvršnega in Nadzornega odbora Del Sedejeve arhivske zapuščine po prevzemu v škofje- loško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Foto: Judita Šega Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 373 Počitniškega društva Škofja Loka in občnih zborov (1982–1993). Precej je gradiva o ustanavljanju Ob- činske počitniške skupnosti Škofja Loka, ki so si jo ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja zami- šljali kot samoupravno interesno skupnost, vendar v takšni obliki ni zaživela nikoli. Veliko je tudi razne finančne, kadrovske in gradbene dokumentacije. Tako so npr. za posamezna leta ohranjeni zaključni računi društva, inventurni popisi, računske priloge in pogodbe s honorarnimi sodelavci. Zelo bogata je dokumentacija o gradnji počitniškega doma in bun- galovov v Strunjanu. V celoti so ohranjeni gradbeni načrti (1983–1988), zapisniki gradbenega odbora (1983–1989), dovoljenja in soglasja (1982–1986), predračuni in računi, zapisniki in pogodbe z izva- jalci gradbenih del (1985–1987) ter trije albumi Sedejevih fotografij o gradnji bungalovov (1985). Sedej je kot dolgoletni tajnik skupnosti/društva vodil tudi zelo natančno evidenco investicij v po- čitniškem domu v Portorožu in dotacij, ki so jih za obstoj in delovanje doma nakazovale članice Počit- niške skupnosti. Del dokumentacije se nanaša tudi na zavarovanje počitniških objektov in sodni spor s portoroškim sosedom S. Norčičem. Za marsikoga nostalgičen spomin pa bodo vzorčno ohranjeni raz- poredi dopustnikov, ki so koristili storitve Počitni- ške skupnosti/društva v letih 1970 in 1988–1992. Bilo jih je res veliko, saj do Portoroža in Strunjana ni bilo daleč, sindikalne cene so bile ugodne, dobra družba pa vedno zagotovljena. Polno zasedenost počitniških objektov potrjujejo statistična poročila, ki so ohranjena za obdobje od leta 1986 do 1993, ko se je zgodba sindikalnega turizma, ki jo je s svojim delom aktivno soustvarjal Anton Sedej, zanj zaklju- čila. Z dokumentacijo o primopredaji počitniških domov v Strunjanu in Portorožu leta 1993 se tudi konča gradivo, odloženo v arhivskem fondu Poči- tniškega društva Škofja Loka s predniki, o čemer je Anton Sedej obširno pisal v prej omenjenem članku. Drugo društvo, kjer je Anton Sedej aktivno sode- loval, je bilo Turistično društvo Železniki. Bil je med njegovimi ustanovnimi člani in v dveh obdobjih nje- gov tajnik; prvič med letoma 1963 in 1966, nato po- novno v začetku devetdesetih let preteklega stoletja. Bil je tudi med pobudniki prireditve Čipkarski dan, ki je z leti prerasla v večdnevno turistično in kultur- no prireditev. Ko je leta 1988 grozila nevarnost, da jo bodo ukinili, je z novimi idejami in zanosom pri- pomogel, da se je obdržala in velja danes za najbolj prepoznavno turistično prireditev v Železnikih. Gradivo Turističnega društva Železniki (1963– 2012) je bilo ob prevzemu shranjeno v petih regi- stratorjih, v skupnem obsegu 0,3 tm. Gradivo ni bilo odbrano in popisano, njegovo vsebino smo lahko v Spisovna dokumentacija Počitniške skupnosti Železniki pred urejevalnimi deli. Foto: Judita Šega Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 374 grobem razbrali le iz zapisov na hrbtiščih registrator- jev. Urejevalna dela smo opravili v arhivu, kjer smo izdelali tudi nadroben arhivski popis, gradivo opre- mili z novo tehnično opremo in vložili v arhivski ška- tli. Med urejanjem smo izločili dvojnike in multiplika- te, razne koncepte zapisnikov in dopisov, ki so sicer ohranjeni v tiskani obliki, in nepotrebne fotokopije. Gradivo ni kompletno, ker vključuje le del dokumen- tacije, nastale v obdobjih 1963–1971 in 1988–2012. Gre v glavnem za gradivo, ki ga je Anton Sedej ak- tivno soustvarjal kot društveni tajnik oziroma ga je prejel kot društveni član. V arhivu si želimo, da bi v prihodnje v sodelovanju s Turističnim društvom Že- lezniki prevzeli še ostalo manjkajoče arhivsko gradi- vo in fond v celoti ohranili za bodoče rodove. Pri urejanju arhivskega fonda Turističnega društva Železniki smo gradivo razdelili v pet te- matskih sklopov. V prvem je shranjeno gradivo iz začetnega obdobja delovanja društva, ki vklju- čuje elaborat o zgodovini turizma v Selški dolini in najnujnejših potrebah za njegov razvoj (1963), zapisnike in poročila občnih zborov (1963, 1964), zapisnike rednih sej upravnega in nadzornega od- bora (1963–1965), delovni plan društva za obdobje 1964–1970, sedemletni plan razvoja turizma v Že- leznikih (1964) in razne druge drobce iz tega časa. Drugi sklop obsega gradivo Čipkarskih dni v Že- leznikih. Gradivo ni popolno, saj je ohranjeno le za 1.–4., 6., 9., 26.–29. ter 40.–50. Čipkarske dneve in še za te ne v celoti. Še najbolj popolna je dokumenta- cija prvih treh Čipkarskih dni (1963, 1964, 1965) in 26. Čipkarskega dne (1988), ki ga je društvo pripra- vilo skupaj z Gasilskim društvom Železniki ob njiho- vi 90-letnici delovanja. Med gradivom so dokumenti organizacijske in finančne narave, vabila, programi prireditev, otvoritveni govori, tekmovalni klekljar- ski vzorci, priložnostne kuverte, primerki priznanj in časopisni članki o prireditvi. Za obdobje po letu 2002 so ohranjena le vabila, programi in posamezni časopisni članki, ki jih je Sedej shranil za svoj arhiv. Tretji sklop vključuje sejno gradivo upravnega in nadzornega odbora društva iz let 1990 in 1991, ko je bil njegov tajnik ponovno Anton Sedej, in gradi- vo treh prireditev (izlet v Strunjan, silvestrovanje in dedek Mraz), ki jih je društvo organiziralo v letu 1990. Sledijo razni zgodovinski in spominski zapisi o Turističnem društvu Železniki in čipkarstvu, ki so nastali večinoma za potrebe Čipkarskih dni ter zapi- sa Pesmi nočnega čuvaja in Pesmi o plavžu. V zadnji sklop gradiva so uvrščene fotografije in tiski. Sklop uvajajo Sedejeve fotografije čipkaric iz leta 1965, sledijo različni časopisni članki o čipkarstvu v Že- leznikih, vizitka društva, turistični prospekti Selške doline in Železnikov, zgibanka o stoletnici čipkar- Čipkarice v Železnikih leta 1965. Foto: Anton Sedej Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 375 ske šole (2007) in prva številka glasila Plavž (1988). Fond trenutno obsega 2 arhivski škatli gradiva (0,2 tm) in je prosto dostopen za uporabo. Med arhivsko zapuščino Antona Sedeja so bile tudi tri mape gradiva Prostovoljnega gasilskega društva Železniki (1952–1988) v skupnem obsegu 0,1 tm. Tudi ta fond ob prevzemu ni bil popisan in smo šele po končanih urejevalnih delih v arhivu ugotovili, da se nanaša v glavnem na čas, ko je bil Anton Sedej predsednik društva (1984–1986) oziro- ma ko je izvajal hišniško službo v gasilskem domu na Racovniku (1969–1980). Iz sredine osemdesetih let so ohranjeni vabila, sejni zapisniki, poročila za občni zbor, evidenca članstva in dnevnik orodišča. Poleg naštetega so v fondu še pristopna izjava Gasil- skega društva Železniki k Slovenskemu gasilskemu muzeju (1974), dve brošuri, izdani ob 80- in 90- letnici društva, plakat in vabila na prireditve ob 80-letnici ter album fotografij s tega dogodka (1978), časopisni članki o društvu (1978–1997) in nekaj Sedejevih osebnih dokumentov, povezanih z njegovim delovanjem v gasilski organizaciji. Najsta- rejši dokument v fondu je odločba Okrajne gasilske zveze Kranj iz leta 1952. Fond bi radi v prihodnje dopolnili z gradivom, ki ga še hrani Prostovoljno gasilsko društvo Železniki. Društvo deluje v javnem interesu in je po arhivski zakonodaji ustvarjalec javnega arhivskega gradiva ter s tem zavezanec za oddajo tega pristojnemu arhivu. Hvaležni bomo, če se bodo k oddaji društvenega gradiva odzvali tudi morebitni posamezniki, ki so sodelovali v organih društva, predvsem kot predsedniki, tajniki ali bla- gajniki in morda še hranijo doma del društvenega arhivskega gradiva, ki je ostal pri njih, ko so končali Skupina gasilcev ob praznovanju 80-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Železniki (1978). V ozadju gasilski avto in društveni dom na Racovniku. Foto: Anton Sedej Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 376 funkcijo. Ljubiteljskim in poklicnim raziskovalcem lokalne zgodovine Selške doline pa bo v veliko pomoč Zbir- ka Antona Sedeja (1846–2012), ki obsega 3 arhivske škatle (0,3 tm) in smo jo, podobno kot ostalo gradi- vo, prevzeli nepopisano, vendar smiselno urejeno v štirih registratorjih in eni mapi. Ob urejevalnih de- lih v arhivu smo ohranili prvotno ureditev in poime- novanja posameznih tematskih sklopov, izločili smo le dvojnike gradiva in izdelali podroben arhivski popis. V prvem delu zbirke so zbrani razni zgodo- vinski in časopisni zapisi o kovinarstvu v Železnikih v obdobju od leta 1947 do 2012; večina se nanaša na razvoj podjetja Niko, posamezni sestavki tudi na tovarni Iskra-Elektromotorji in Tehtnica. Najstarejša med njimi je v verzih zapisana Kovinarska kronika avtorja Toneta Fajgla iz leta 1950. Sledijo ji spomin- ski zapisi, govori in časopisni članki ob pomembnih obletnicah kovinarstva v Železnikih (1956–2006), ki so jih prispevali Peter Polajnar, Lojze Žumer in novinarji Gorenjskega glasa. Slednji so tudi avtorji prve številke Železnikarskega glasa (april 2006), ki je prinesla vrsto prispevkov o kovinski industriji v Železnikih in se je ohranila tudi v Sedejevi zbirki. Dodani sta še publikaciji Iskra v Železnikih (1981) in Železniki – 40 let (1986), nekaj fotografij iz tovar- ne Niko z začetka petdesetih let in s praznovanja 25- letnice podjetja (1971), prva številka tovarniškega glasila Mi (1986) in zapis o nakupu strojev – avto- matov od inženirja Josipa Bonclja (1969). Osrednji del zbirke tvorijo članki iz strokovnih revij in starejših časopisov, ki jim je skupno nana- šanje na Selško dolino in bližnjo okolico in jih je avtor zbirke našel na portalu digitalne knjižnice (dLib) ter na svetovnem spletu. Snovalcem digital- ne knjižnice se je zahvalil v mnenjih uporabnikov, kjer je leta 2012 zapisal: ''Vsem, ki se trudite in so- delujete pri portalu dLib.si, se iskreno zahvaljujem za tako vestno in zgodovinsko natančno ter pestro predstavitev vsebine. Anton Sedej.'' Najstarejši za- pis v tem delu zbirke govori o prodaji oziroma od- daji v zakup barvarske obrti v Podbrdu, objavljen je bil 12. januarja 1846 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Isti časopis je v tem letu prinesel še novi- ci o požaru v Železnikih in škodi, ki jo je povzročil fužinarju Jakobu Globočniku. Vrsto zanimivih pri- spevkov je objavil Dom in svet, v katerem so bralci leta 1892 brali prispevek A. Koblarja o Železnikih, tri leta kasneje o velikem oltarju v tamkajšnji žup- nijski cerkvi in leta 1934 zapis legende o Mariji s Prtovča J. Lovrenčiča. Tudi Ilustrirani Slovenec je v dvajsetih letih preteklega stoletja večkrat objavljal fotografije iz Škofje Loke, Selc in Železnikov, o Kre- kovi koči na Ratitovcu ter o vidnih selških rojakih, mdr. dr. Janezu Evangelistu Kreku, kateremu je leta 1927 posvetil posebno številko. Tedenske sli- ke so leta 1932 objavile nekrolog Jakobu Dermoti, Vrtec pa leta 1937 zapis o izletu na Ratitovec. Med časopisnimi članki novejšega datuma so zapisi o po- membnih osebnostih iz Selške doline (Globočniki, Žumri, J. Šolar, A. Hribar-Korinjski), ki so izšli leta 2000 v Gorenjskem glasu v obliki podlistka. Med (poljudno)znanstvenimi članki prevladujejo zapisi, objavljeni v Kroniki, časopisu za slovensko krajev- no zgodovino, Glasniku SED in Loških razgledih. Iz Kronike sta v zbirki ohranjena članka J. Gašperšiča o železarjenju v fužinah pod Jelovico v 19. stoletju (1963) in A. Hribar o nastajanju meščanstva v slo- venskem prostoru na primeru družine Demšar iz Železnikov (2009), iz Glasnika SED pa članek T. Pavšič o fužinarski rodbini Globočnik (2007). Daleč največ člankov pa najdemo v Loških razgledih, saj skoraj ni številke, da v njej ne bi bil objavljen vsaj en prispevek, posvečen Selški dolini, njeni preteklosti, naravni in kulturni dediščini in vidnim posamezni- kom, ki so zaznamovali ta prostor. V Sedejevi zbirki so odloženi kronološko po letu izida. V nadaljeva- nju sledijo trije zapisi T. Velikonje o dogodkih med drugo svetovno vojno na Škofjeloškem, ki jih je objavila revija Zaveza, in dva zapisa iz Reporterja. Poseben sklop Sedejeve zbirke obsegajo biografski sestavki o Antonu Koblarju, dr. Janezu Evangelistu Kreku, Otonu Vrhuncu - Blažu Ostrovrharju in Fran- cetu Svetličiču (župniku v Sorici), objavljeni v enci- klopediji, biografskem leksikonu in drugi strokovni literaturi. Za marsikoga zanimivi bodo dokumenti o Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 377 Zapis o požaru v Železnikih, objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1846. Železne niti 16 Arhivska zapuščina Antona Sedeja 378 legendi in gledališki igri Turški križ. Gradivo obsega fotokopijo dramskega besedila, časopisno notico o njegovem izidu v knjižici (1910), Svetličičevo pesem z istim naslovom (1861), turistični prospekt in bro- šuro Turški križ nad Podbrdom (2012) ter album Sedejevih fotografij od tam (2012). V nadaljevanju sledijo štirje zgodovinski in spominski zapisi o Že- leznikih, med katerimi naj omenim predvsem dva: Spomini na bivanje in delo v Železnikih 1920–1924 nekdanjega železnikarskega učitelja H. Klavore in Priprave na množični odhod v NOV letnikov 1923– 1925 iz Železnikov in okolice v začetku januarja 1943 avtorja M. Šmida - Drznega (1989). Tretji sklop zbirke je avtor podnaslovil Selška dolina z okolico in gradivo razporedil po območjih župnij Železniki, Selca, Dražgoše, Sorica in Zali Log. Med tem gradivom najdemo dokumente, ki so ve- činoma verske vsebine, oziroma se navezujejo na delovanje katoliške cerkve ali pomembne dogodke v kraju. V ta sklop je Sedej mdr. uvrstil svoja zapisa o hoji za zvoncem na božični večer in o organistki Ma- riji Lotrič, ki ju je objavil v Železnih nitih, zapise in podobice o duhovnikih ter članek o požigu cerkve v Železnikih leta 1944. Z območja župnije Selca sta v zbirki ohranjeni brošura ob blagoslovitvi novega župnišča (2000) in posebna številka vaškega glasila, ki je izšla ob odprtju nove šole (1982). Z območja župnije Dražgoše so zapisi o 100-letnici Lojzetove kapelice, resnici o dražgoški bitki ter osebno priče- vanje J. Pintarja o medvojnem begu iz Dražgoš, z ob- močja župnije Zali Log pa kratek kronološki zapis o njej. Sedej je posebej zbiral tudi gradivo o poplavah v Železnikih in ljudskem pevcu ter vaškem posebne- žu Francu Vidmarju - Pustotniku. V zbirki so ohra- njeni njegova pesem Selška železnica in dva članka o njem. V zadnjem delu Sedejeve zbirke je še nekaj nekrologov in priložnostnih zapisov, ki so nastali ob različnih obletnicah, ter razni drobci arhivske- ga gradiva, ki smo jih razvrstili in popisali šele v arhivu. Med njimi so novoletna kolednica, pesmi v čast sv. Frančišku Ksaveriju, razlaga imena morajna, seznam rezbarjev iz Selške doline in njihovih del, vabila na razne prireditve in podobno. Vse našteto gradivo je strokovno urejeno, podrobno popisano in prosto dostopno za uporabo. Del Sedejeve arhivske zapuščine po končani strokovni obdelavi v arhivu. Foto: Judita Šega Opombe: 1 A. Sedej: Počitniški dom Gospodarskih organizacij Selške doline v Portorožu, v: Železne niti 12, Železniki 201 5, str. 333–362.