------    314    ------
Politični pregled.
Državni zbor se snide baje okrog 20 do 24. sept. Vlada želi. da reši še do novega leta državni proračun za bodoče leto in domovinski zakon, davčno reformo in še nekaj manjših predlog. Budgetni odsek bode moral zlasti pridno delati, ako bode hotel ustreči vladi. Pogodba z Ogersko pa najbrž v tem zasedanju ne pride več na vrsto, kajti ni upanja, da bi pogajanja s parlamentarnimi skupinami državnih zborov obeh državnih polovic se tako ugodno izvršila, da bi vlada si upala temu državnemu zboru pogodbo predložiti. Sedanji vladni pristaši se tudi upirajo, da bi pred volitvami se obnovila pogodba, ker se boje, da bi jim to škodovalo pri bodočih dr-žavnozborskih volitvah.
Volitve na Koroškem. — Volitve za deželni zbor koroški so razpisane na 21., 25. in 29. septembra Nekaj se govori, da bodo Slovenci in Nemci skupno postopali.
Kvota. — Dosedaj je bila navada, da se je pri določevanju kvote dva odstotka najprej odločilo Ogerski, in še le ostalih 98 °/0 se je razdelilo mej Avstrijo in Ogersko v razmeri 70 : 30. Sedaj pa Ogerska plačuje 32 6, Avstrija pa 67 4. Sedaj je ogerska vlada pripravljena privoliti, da bi Ogri plačevali 35 °/0, a bi se poprej ne odračunoval znesek za vojaško granico. V vsem Ogri hočejo več plačevati 2*4 odstotka. V vsem bi k skupnim državnim doneskom, ki znašajo okroglih 100 milijonov, Ogri donašali okroglih 21/2 več, kakor so dosedaj. Pri tem pa še hočejo cel kup drugih ugodnostij, katerih dosedaj niso imeli. Stranke ogerske se pa branijo še v to neznatno povišanje privoliti.
Italija. — Mej tem, ko se z jedne strani dementuje vest, da se zaroči italijanski kraljevič s črnogorsko princezinjo Heleno, se z druge strani poroča, da se laški kralj dogovarja z ruskim carjem glede te zadeve, da je poslednji že dovolil prestop princezinje od pravoslavne h katoliški veri in da bo zaroka v bližnji bodočnosti. Da stori Italija to zvezo, pri tem jo vodijo povsem politični oziri.
Turčija. — Na treh krajih ima fcodobna Turčija opraviti z vstaši V Mali Aziji z Druži, v Evropi pa z vstaši v Makedoniji in na Kreti. Slaba uprava turške vlade je prisilila podanike turške, da so prijeli za orožje. V prvi vrsti se trudi Turčija, da uduši vstajo mej Druži, da bo mogla tem vspeš-neje poseči mej vstaške razmere v Makedoniji in na Kreti. Vstajo v Makedoniji so uprizorili Grki. Ti so oborožili vstaše. Ko bi Grke podpirali tudi Bolgari, ki so v večini v Makedoniji, potem bi bilo upati, da kaj opravijo prnti Turčiji, tako pa se utegnejo prevariti v svojih nakanah. Tudi vstaške čete na Kreti na tihem a vspešno podpira Grška. Velevlasti so sicer opozorile Grško, da ne sme podpirati vstašev, toda ta se ne zmeni dosti za to, ker vidi, da tudi že nekatere velevlasti simpatizujejo z vstaši. Položaj na Kreti in sploh v Turčiji je jako resen. Nezadovoljnost ni samo mej kristjani, temveč tudi mej mohamedanci. Ti so posebno nevoljni, ker morajo vsled neprestanih nemirov vedno vojake služiti. Ker nemire provzročujejo kristjani, se mohamedanski vojaki nad temi znašajo. Ker turška vlada ne ustreže zahtevam kristjanov, vidijo mohamedanski vojaki v nji svojo podpornico in vsled tega napadajo ti tako surovo in ljuto uboge kristjane ter jih preganjajo in more. Pogajanja mej sultanom in kristjani so se baje popolnoma razbila. Vstaši hočejo 3edaj proglasititi Kreto za pokrajino Grške. Poslednja vstaše dobro podpira. Če se velevlasti ne bodo odločno postavile proti Grški, se tej posreči
pridobiti Kreto. V namen, da bi imela lažje delo na Kreti, neti Grška nemire in vstaje tudi po ostali Turčiji. V vsem so razmere po celi Turčiji neznosne in naravno je, da listi že prinašajo programe, po katerih naj bi se Turčija razdelila mej velevlasti. Priti bode do tega moralo, sicer ne bo konca mo-ritev in preganjanja kristjanov po Turčiji. Tureija sama ni več zmožna vladati svojih sedanjih dežela