Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja Nina Ditmajer Cobiss: 1.02 Cm V prispevku je prikazana slovenska botanična terminologija v 19. stoletju, kot N se kaže v dveh najpomembnejših slovensko-nemških slovarjih tega stoletja: v Murkovem (1833) in Pleteršnikovem (1894-1895). Predstavljeni so različni viri, ki so ali bi lahko bili podlaga botaničnim izrazom v slovarjih. Iz Murkovega slovarja so izpisani vsi botanični izrazi, ki vsebujejo latinski ustreznik, v ^ Pleteršnikovem slovarju pa je bil tak izpis onemogočen zaradi njihovega pre- q velikega števila, saj je stroka v tem času že zelo napredovala. ^ Ključne besede: terminologija, botanično izrazje, Anton Murko, Maks Ple- cä teršnik, slovar q Z The contribution of Murko's and Pleteršnik's dictionaries to the development of Slovenian botanical terminology This article presents nineteenth-century Slovenian botanical terminology as seen in the two major Slovenian-German dictionaries from that century, by Murko (1833) and Pleteršnik (1894-1895). Various sources are presented that are or could be the basis of the botanical terms in the dictionaries. The article lists all of the botanical terms with Latin equivalents in Murko's dictionary. This is not possible for Pleteršnik's dictionary due to the large number of such equivalents because the field was already advanced at that time. Keywords: terminology, botanical terms, Anton Murko, Maks Pleteršnik, dictionary 1 Uvod V prispevku je prikazan razvoj slovenske botanične terminologije v 19. stoletju. Pregledana sta dva najpomembnejša slovarja tega časa, in sicer Murkov Sloven-sko-Nemški ročni besednik (v nadaljevanju Murkov Slovensko-nemški slovar) iz prve polovice 19. stoletja (1833) ter Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar iz druge polovice 19. stoletja (1894-1895). Ker me zanima razvoj slovenskega botaničnega izrazja, sem primerjala vse izrazje v obeh slovarjih ter ocenila njegovo številčnost. Še posebej me je zanimalo, katere vire sta oba slovaropisca uporabila pri botaničnih poimenovanjih. Murko namreč svojih virov ni navajal, Pleteršnik pa je bil pri tem dokaj dosleden. HH N M Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja ... J 2 Razvoj slovenske botanike v 19. stoletju N Razvoj slovenskega strokovnega izrazja v 19. stoletju lahko razdelimo na dve obdo-1 bji (po Legan Ravnikar 2009: 49); to velja tudi za razvoj slovenskega botaničnega izrazja. O s 2.1 Razvojno dinamično obdobje nadaljnjega razvoja slovenskega strokov-L nega izrazja v prvi polovici 19. stoletja in pripravljalna doba za oblikovanje 0 slovenske znanstvene terminologije v V prvi polovici 19. stoletja se je močno povečalo število izdaj poljudnostrokovnih knjig iz kmetijskih strok: Franc Pirc, Krajnski vertnar ali Podučenje v kratkim veliko sadnih dreves zarediti (1835, 1845); Matija Vertovec, Vinoreja za Slovence (1845). V času Ilirskih provinc, leta 1810, je znameniti slovenski botanik Franc Hladnik N (1773-1844) ustanovil Botanični vrt v Ljubljani. Do leta 1834 je imel odmevna A predavanja iz botanike in vanjo uvedel številne nove učence: Henrika Freyerja, Žiga p Grafa in Muzia Tommasinija. Po Hladnikovi smrti je vodenje botaničnega vrta pre- 1 vzel njegov vajenec Andrej Fleischmann (1804-1867). Fleischmann je bil prvi, ki S je pisal o slovenski flori, vendar v nemškem jeziku: Übersicht der Flora Krains K (Pregled kranjske flore, 1844). Posvetil se je tudi praktični botaniki, tj. sadjarstvu in 1 vrtnarstvu. Njegova predavanja so poslušali med drugim tudi F. Erjavec, I. Tušek, M J. Šafer (Bavcon 2010: 11-142). Takrat je bila med slovenskimi intelektualci bota-• nika zelo priljubljena, posebej botanično imenoslovje, zbiranje takega gradiva pa je 1 že od bratov Zois veljalo za narodno zaslužno delo. Posebno vneti zbiralci so tedaj bili H. Freyer, J. Medved, J. Zalokar, A. Žvegel in J. Štefan. Z 2.2 Pospešen razvoj slovenskega strokovnega jezika in znanstvene terminologije v drugi polovici 19. stoletja (od 1848) in v začetku 20. stoletja (do 1919) Ko se je slovenski jezik uveljavil kot učni predmet in delno kot učni jezik v višjih gimnazijah, je bilo nujno ustvariti slovenski strokovni učni jezik in slovenski znanstveni jezik. Prvi šolski učbeniki iz »prirodoznanske« stroke so začeli izhajati pri Slovenski matici in Mohorjevi družbi v Celovcu v šestdesetih letih 19. stoletja (Orožen 1979: 121-149). Za Fleischmannom je o slovenski flori pisal Valentin Ple-mel (1820-1875), ki je del svojih herbarijskih pol opremil tudi s slovensko napisanimi etiketami. Alfonz Paulin je leta 1898 napisal prvi izvirni učbenik za botaniko in v letih 1887-1893 sodeloval pri Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, kjer je uredil vse gradivo, ki se nanaša na naravoslovje (Piskernik 1935). Slovenski naravoslovec Ivan Tušek je objavil knjigo Najbolj potrebne stvari iz botanične terminologije (1862), ki obsega organografsko terminologijo cvetnic, poimenovanja rastlinskih vrst ter poimenovanja za botanične sistematske skupine in taksonomske kategorije. Čep rav tu niso zajeti izrazi za vse botanične discipline, je to gradivo temelj naše botanične terminologije in nomenklature. A. Janežič je sprejel v program zbirke Cvetje iz domačih in tujih logov oba prevoda: Tuškov prevod knjige Prirodopis rastlinstva s podobami, ki jo je napisal Alois Pokorny, in Erjavčev prevod Živalstva istega avtorja. To sta bila, poleg veroučnih knjig, prva slovenska srednješolska učbenika. Cm 3 Botanično izrazje v Murkovem Slovensko-nemškem slovarju Leta 1832 je v Gradcu izšel Slovensko-nemški slovar Antona Murka, naslednje leto J!^ pa še njegov Nemško-slovenski slovar. Leta 1829 je bil razpisan natečaj za sloven- ^^ sko-nemški in nemško-slovenski slovar s kratko slovensko oz. nemško slovnico. Zato slovar vsebuje besedje s celotnega slovenskega ozemlja. Murko se je kot prvi " med slovenskimi slovaropisci zavedal posebnosti strokovnega izrazja. Besedje je ^ navajano v besednih družinah (Humar 1999: 277-281). Pri navajanju botaničnih ^ poimenovanj je Murko sledil najnovejšim dognanjem na tem področju; tako je upošteval binarno nomenklaturo po Linneju. Poimenovanja so prikazana na različne načine: (1) del izrazja ima ob nemškem ustrezniku samo slovensko ime, nemški ustreznik ali nemški opis; (2) del izrazja ima slovensko poimenovanje, zelo splošen nemški opis in latinski ustreznik po Linneju; (3) večina pa ima slovensko poimenovanje, nemški ustreznik, lahko tudi več, in latinsko ime po Linneju; (4) pogosto ^ so navedena variantna poimenovanja; (5) ljudska ali narečna poimenovanja nimajo latinskih poimenovanj (Humar 1999: 286). O 3.1 Slovarski viri ^ Zelo pomembno vprašanje je, od kod je Murko črpal vse to izrazje. Breznik (1938: ^ 18) ocenjuje, da je Gutsman (Christianske resnize 1770; Windische Sprachlehre O 1777; Deutsch-windisches Wörterbuch 1789) »ustvaril lepo število novih izrazov« i4 in da jih je vključil v svoj slovar tudi Murko. Gutsman naj bi po Brezniku vzel ve- ^ liko besed iz Jambrešica (Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et N Hungarica locuples 1742). Ti hrvatizmi naj bi po Murku in strokovnih piscih prešli W v splošno rabo (npr. gorušica = gorčica). Breznik omenja še Ivana Belostenca (Ga- ^ zophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium 1740) in Vuka Stefano-vica Karadžica (Serbisch-Deutsch-Lateinisches Wörterbuch 1818), od koder bi naj prevzel npr. izraza bedrika, biljka. Iz Dobrovskega (Institutiones linguae Slavicae dialecti veteris 1822; Deutsch-böhmisches Wörterbuch 1821; časopis Slavin) naj bi zajemal cerkvenoslovanske in češke besede, za ruščino je rabil Heymova slovarja (Deutsch-russisches Wörterbuch 1 1795; Polnyj rossijsko-nemeckij slovar 1800). Murko je tako imel na voljo že kar nekaj slovaropisnih del, s katerimi si je lahko pomagal pri sestavi slovarja in zbiranju iztočnic. Uporabljal je predvsem slovarje osrednjeslovenskih slovaropiscev: Pohlin (1781), Gutsman (1789) in Jarnik (1832). Pohlinov slovar vsebuje ok. 430 botaničnih poimenovanj, ki jih je večinoma izpisoval iz Popovičevega rokopisnega gradiva Glossarium vindicum. Entwurf eines slowenischen Wörterbuchs aus der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts (Kidrič 1929: 238). Pri tem ni upošteval štajerskih slovarjev, saj njegov slovar ne vsebuje mnogih slovenskih rastlinskih poimenovanj, ki jih je uporabil slovaropisec Čebul v delu Ein kleines Wörterbüchlein nämlich windisch und deutscher Sprache = Enu mala Besedishe Nemrizh Slovinskiga inu Nemshkiga Jesika (Maribor, 1789) (Stabej 1954: 309). S primerjavo Pohlinovega botaničnega izrazja z Murkovim je bilo ugotovljeno, da je Murko upošteval le nekaj več kot sto Pohlinovih izrazov. Ta namreč pri latinskih poimenovanjih navaja le rodovna poimenovanja rastlin, ne pa tudi vrstnih, ki jih Murko večinoma zapisuje (pri 188 izrazih). Preostali Murkovi izrazi, ki Z ^ jim pripiše samo latinsko rodovno ime rastline, se večinoma ujemajo s Pohlinovimi W (24 izrazov). Torej si je Murko pri latinskih poimenovanjih lahko pomagal le z naj-N novejšimi botaničnimi deli, ki so bila takrat na voljo. 1 Vendar je nekaj slovarjev do takrat izšlo tudi na slovenskem Štajerskem: ^ Ivan Anton Apostel (1760 - rokopisni slovar Dictionarium Germanico-Slavoni- 0 cum), Janez Sigismund Valentin Popovič (ok. 1760 - rokopisni slovar Glossarium S vindicum), Andrej Čebul (1789 - tiskani slovar Ein kleines Wörterbuchlein), Miha-L el Zagajšek (1773-1790/91 - rokopisni nemško-slovenski slovar), Gašpar Harman Q (ok. 1803 - rokopisni slovar Beitrage zur Verfertigung eines windischen Worterbu-v ches). Besedišče Petra Dajnka danes velja za izgubljeno, vendar je Murko po virih sodeč izpisoval njegovo besedje, upošteval pa je tudi prekmurski knjižni jezik. Fran Cvetko in Mihael Jaklin sta ok. 1811 prav tako zbrala nekaj nemško-slovenskega gradiva (Jesenšek 2004: 72-80). Čebulov slovar obsega dva dela: slovarski (3-38) N in poučni (39-112) del. Na straneh 36-39 je zbral kar 70 rastlinskih poimenovanj. A Njegova zbirka besed kaže močno odvisnost od Pohlinovega slovarčka, vendar p prinaša izvirno štajersko besedje, zlasti pri rastlinskih poimenovanjih. Murko je 1 žal izpustil nekaj izvirnih Čebulovih besed (Stabej 1954: 308-309). Sicer navaja S botanična poimenovanja že v poglavju Poljski pridelki (36: ajda, bob, detela, ersh, K grah ...), v poglavju Rastline (31: brajda, brefa, bor, hojka, javer, smreka ...), naj-1 več rastlinskih poimenovanj pa je zbral v poglavju Zdravilne rastline (70: rina, 0 pelin, kamilza, metlika, meta, lilia, janish ...) (Jesenšek 2007b: 211, 212). Torej • je botaničnih poimenovanj v slovarju več, kot ocenjuje Stabej (1954). Popovič je 1 poznal narečne slovenske besede iz bližnje in daljne celjske okolice. Tako je že v Untersuchungen vom Meere zapisal marsikatero slovensko rastlinsko ali živalsko 2 ime: mokowna, srowenka, storoxke, schipek, kreifsnza,poftowka, mokoffewka (Stabej 1954: 309). Popovič (2007: 32-64) je navajal k rastlinskim poimenovanjem tudi latinske in nemške ustreznike - danes rokopis ni več v celoti ohranjen, zato je primerjava z Murkovim izrazjem okrnjena. (1) Besede in latinske ustreznike, ki jih prinašata oba slovarja: bor (pinus; Murko: Pinus silvestris); dinja, tikwa (Cucurbita vulgaris; Murko: C. pepo, tikva Cucurbita melo); dob (quercus); jagned (populus nigra); javor (acer montanum; Murko: Acerplatanoeides); jesen (fraxinus); jeuša (alnus); oves (avena); sliva (prunum praecox, prunum Damascena, Murko: p. do-mesticum); topolka (populus tremula; Murko: topol, trepetlika). (2) Murkov slovar ne vsebuje naslednjih Popovičevih botaničnih poimenovanj nagnoj, negnoj, šir. (3) Latinski ustrezniki se popolnoma razlikujejo v geslih praprot in luk. (4) Popovič nima latinskih ustreznikov, ima pa jih Murko: hrast, višnja. (5) Popovič ima latinski ustreznik, Murko pa ga nima: meklen, oreh, češminje. 3.2 Tuja in domača znanstvena in strokovna dela Kot prvi možni vir Marjeta Humar (1999) omenja Scopolijevo Floro carniolico (1760, 1772), ki vsebuje 127 slovenskih rastlinskih poimenovanj: Abratezza, Agri-monia, Ajdousku sele, Arman, Artezha Crasciza, Baršlan ..., ki jih Murko ne navaja ali pa jih drugače poimenuje. Kot drugi možni vir omenja Pohlina in njegovo delo Kmetam za potrebo inu pomoč (1789), kjer je avtor opisal devet strupenih rastlin in navedel tudi različice poimenovanj zanje: zherni sobnik, sobnijak ali sobnik; Cm resbuka, lenesh ali smerdlivz. To knjigo naj bi Murko poznal, vendar je bila preskromna, da bi si z njo lahko pomagal pri botaničnih poimenovanjih. Dodajam še ^ možni vir iz 18. stoletja: rudniški zdravnik Francoz B. Hacquet je v razpravi o ® boleznih živine navedel za opisane rastline slovenska poimenovanja. Svoj herbarij ^ s slovenskimi rastlinskimi poimenovanji pa naj bi zapustil Karlu Zoisu (Jezernik 2009: 28). 3.3 Zbiralci in seznami slovenskih rastlinskih poimenovanj ^ V Arhivu Republike Slovenije (AS 863, Freyer, Henrik, fasc. 14) se je ohranilo precej rokopisov s slovenskimi poimenovanji rastlin. V herbarijih so se prve slovenske etikete pojavile šele po letu 1840 in običajno na njih ni slovenskih poimenovanj rastlin (Valentin Plemel je prvi objavil tudi slovenska poimenovanja, 1862). Vendar so seznami rastlin nastajali veliko prej, kot so bili objavljeni. Franc Hladnik je zbral obširen herbarij kranjske flore, ki ga je leta 1836 daroval Kranjskemu deželnemu muzeju. Ohranil se je njegov latinsko pisani učbenik Botanike; pri zdravilnih rastlinah je dodajal slovenska poimenovanja. V Bohinjski flori je ponekod navajal tudi slovenska poimenovanja. Iz leta 1821 pa je ohranjen zvezek Nomina Plantarum latina, carniolica et germanica (Latinska, kranjska in nemška rastlinska poimenovanja), obstaja pa še slovensko-latinsko-nemški imenik in latinsko--slovenski seznam (Praprotnik 2012: 147). V letih 1781-1785 je Karel Zois pisal O tako imenovane Vrtne protokole. V seznamu je na prvem mestu napisal slovensko (kranjsko) ime, nato latinskega in nemškega: drejn (Cornus mascula), zherni tern ^ (Prunus spinosa); zhefmine (Berberis vulgaris), nagnoj (Cytisus Laburnum); ma- N klen (Acer Campestris); jagned (Populus alba, nigra); bresa (Betula alba); zhespla W (Prunus domestica) itd. (Praprotnik 2004: 169). Freyerjev seznam slovenskih ra- ^ stlinskih poimenovanj, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije, je izšel leta 1836 v prilogi časopisa Laibacher Zeitung. Seznam vsebuje 2094 rastlinskih poimenovanj, od tega 2012 slovenskih, 73 pa hrvaških (Praprotnik 2007: 1). Vsa ta poimenovanja vsebuje tudi Murkov slovar. Vendar Freyer v tem seznamu ni objavil znanstvenih poimenovanj, tj. latinskih, so pa le-ta razvidna iz njegovih rokopisnih virov: Henrik Freyer: Nomina Plantarum latino-carniolica. 16 listov. (Urejeno po abecedi latinskih poimenovanj.) Henrik Freyer: Nomenclatura botanica carniolica (carni-olica-latina), 1822. 26 listov. J. A. Breckerfeld 1784 zu Altenburg, L.B. de Zois, Matheus Raunikar et reliq. mihi. Največ poimenovanj je med ljudmi zbral Franc Anton Breckerfeld (1740-1806). V seznamu so še poimenovanja, ki jih je nabral Karel Zois (1756-1799), Matevž Ravnikar (1776-1845) in tudi Freyer. Ta spisek je bil tudi podlaga za tiskani seznam leta 1836 (Praprotnik 2007: 4, 5). Ta latinska poimenovanja in tudi slovenska rastlinska poimenovanja se ujemajo z večino Mur-kovih botaničnih poimenovanj. 3.4 Izpis slovenskih botaničnih poimenovanj V nadaljevanju so izpisana rastlinska poimenovanja, ki jih vsebuje slovar. Razvrščena so v več skupin glede na navajanje v slovarju. Pri tem je potrebno opozoriti, da slovar vsebuje veliko rastlinskih poimenovanj (t. i. fitonimi), skoraj nič pa ostalih botaničnih izrazov, npr. poimenovanja za dele rastline, družinska rastlinska ^ poimenovanja itn. Murko tudi ne navaja zgolj Linnejevih latinskih poimenovanj W (Linn.), temveč najdemo tudi tri druge oznake, predvsem pri živalskih poimenovaN njih: Klein., Blumenb., L. Upoštevana so bila tudi poimenovanja gob (glive). Slovar 1 je napisan v bohoričici, zato sem izraze zaradi lažjega branja prečrkovala v sloveni-^ co in jih zapisala v oglatem oklepaju, ki sledi iztočnici. Pri iztočnici mak lahko vi-O dimo, kako Murko zapisuje botanična poimenovanja in njihove latinske ustreznike: S Mak (papaver); divji mak (Papaver rhoeas. Linn.). Nekoliko drugače pri iztočnici L pelin: Pelin (Artemisia absinthium. Linn.); divji pelin (Artemisia vulgaris. Linn.). 0 v 3.4.1 Slovenska rastlinska poimenovanja, ki imajo latinski ustreznik po LinN neju (Linn.): 188 poimenovanj 1 Abarat (Artemisia abrotonum. Linn.); ajdina (Polygonum fagopyrum. Linn.); ber (Panicum italicum. Linn.); berjhlen [beršlen] (Hedera helix. Linn.); beseg [bezeg] N (Sambucus nigra. Linn.); blagva (Agaricus piperatus. Linn); bob (Vicia faba miA nor. Linn.); bor (Pinus silvestris. Linn.); boroviza [borovica] (Juniperus communis. p Linn.); bofiljak [bosiljak] (Ocimum basilicum. Linn.); boshur [božur] (Paeonia of-1 ficinalis. Linn.); brejkev [breskev] (Amygdalusperska. Linn.); breft [brest] (Ulmus S campestris. Linn.); bresa [breza] (Betula alba. Linn.); brin (Junoperus communis. K Linn.); brofhzh [brošč] (Rubia Tinctorum. Linn.); bukev (Fagus filvatica); buzha 1 [buča] (Cucurbita melo. Linn.); detela (Trifolium pratense. Linn.); dina auch di- 0 nja (Cucurbita pepo. Linn.); dob (Quercus. Linn.); dren (Cornus mascula. Linn.); • dremota (Lychnis viscaria. Linn.); babja oder babina dufhiza [dušica] (Mentha 1 polegion. Linn.); epih (Apium graveolens. Linn.); faniniza [faninica] (Myosotis palustris. Linn.); gabes [gabez] (Symphytum officinale. Linn.); gamiliza [gamili- 2 ca] (Anthemis nobilis. Linn.); gaber (Carpinus betilus. Linn.); glibanja (Phalus esculentus. Linn.); glodash [glodaž] (Ononis antiquomm. Linn.); glog (Crataegus oxyacantha. Linn); grah (Fascolus vulgaris. Linn.); krefno, lafhko oder rudezhe grosdizhje [kresno, laško ali rudeče grozdičje] (Ribes rubrum. Linn.); habat (Sam-bucus ebulus. Linn.); hmelj (Humulus lupulus. Linn.); hoja, hojka v. smereka (Pinus silvestris. Linn.); homuleze [homulece] (Sedum acre. Linn.); hrabrika (Carpinus betulus. Linn.); hraft [hrast] (Querens austriaca. Linn.); hren auch hrin (Cochlearia armoracia. Linn.); hruftez [hrustec] (Medicago sativa. Linn.); hudoletniza [hudo-letnica] (Erigeron canadense. Linn.); imberil (Amomum zingiber. Linn.); jagned (Populus nigra. Linn.); jagoda (Fragaria vesca. Linn.); janesh [janež] (Pimpinel-la anisum. Linn.); javor (Acer platanoeides. Linn.); jerebika (Sorbus aucuparia. Linn.); jefen [jesen] (Fraxinus. Linn.); jezhmen [ječmen] (Hordeum. Linn.); kadulja (Salvia horminum. Linn.); kaneza [kaneca] (Laurus cinnamomum. Linn.); kazhez oder kazhniza [kačec ali kačnica] (Euphorbia. Linn.); kerhlika (Rhamnus franfula. Linn.); kervjvana (Hypericumperforatum. Linn.); kervniza [kervnica] (Lycoperdon bovista. Linn.); kihavka (Veratrum album. Linn.); kiseliza [kizelica] (Rumex aceto-sa. Linn.); klinzi [klinci] (Carypohyllum aromaticum. Linn.); kobuliza [kobulica] (Thlaspi Bursapastoris. Linn); kokol in kokal (Agrostemma githago. Linn.); kokorik oder kokoriza [kokorica] (Cuscuta/Antirrhinum linaria. Linn.); kolmush [kolmuž] (Acorus calamus. Linn.); komonika (Artemisia. Linn.); konopla (Cannabis sativa. Linn.); koper (Panicum. Linn.; Chamaemelum vulgare/Matricaria chamomilla. Cm Klein.); kopina (Lonicera xylosteum. Linn.); kopitnik (Bromus. Linn.); kopriva (Ur-tica urens. Linn.); mertva kopriva (Lamium album. Linn.); koren (Daucus sativus. ^ Linn.); korusa [koruza] (Zea mays. Linn.); kosmazha [kosmača] (Ribes grossularia. ^ Linn.); koftanj [kostanj] (Fagus castanea. linn); kosja brada [kozja] (Tragopogon. ^ Linn.); kozlizh [kozlič] (Veleriana. Linn.); krebuliza [krebulica] (cerefolium. Linn.); krefha [kreša] (Lepidium. Linn.); krompir (Solanum tuberosum. Linn.); kutina (Cy- " donia vulgaris. Linn.); lapuh (Arctium lappe. Linn.); len (Linaria vulgaris. Linn.); lefka [leska] (Corylus avellana. Linn.); lefha, lefhzhina [leša, leščina] (Corylus ^ avellana); ljulika (Lolium temulentum. Linn); loboda (Artiplex. Linn.); lozh oder lo-zhevje, lozhje [loč ali ločevje, ločje] (Juncus articulatus. Linn.); luk (Allium caepa. Linn.); luzhnek [lučnek] (Verbascum thapsus. Linn.); divji mak (Papaver. Linn.); malina (Rubus adaeum. Linn.); margarana (Punica granatum. linn.); margeta (Primula veris. linn.); materna dufhiza [dušica] (Thymus serpillum. Linn.); medvedova hrufhiza auch medvednik [hrušica] (Crataegus oxyacantha. Linn.); merkevza, merkoviza, merkva [merkevca, merkovica] (Daucus sativus. Linn.; Daucus caro-ta. Linn.); mesiniz [mezinic] (Achillea millefolium. Linn.); konjfka meta [konjska] (Mentha silvestris. Linn.); ogradna oder vertna meta (Mentha crispa. Linn.); me-tlinjak (Charopodium stoparie. Linn.); modrifh [modriš] (Centaurea cyanus. linn.); muhjagoba (Agaricus muscarius. Linn.); mufhniza [mušnica] (Agaricus muscarius. ^ Linn.); oblajft [oblajst] (Isatis. linn.); oman (Inula Helenium. Linn.); patonika (Pa- O eonia officinalis); pelin (Artemisia absinthium. Linn.); divji pelin (Artemisia vulga- i4 ris. Linn.); perunika (Iris germanica. Linn.); pefika, pefikoviz [pesika, pesikovic] ^ (Rhamnus catharticus. Linn.); petliftna trava [petlistna] (Potentilla reptans. Linn); N petersh [peterž] (Apium petroselinum. Linn.); pisdogris [pizdogriz] (Ranunculus. W Linn.); pofolnzhniza [posolnčnica] (Helianthus annuus. Linn.); poshilka [požilka] ^ (Ocimum basilicum. Linn.); potozhniza [potočnica] (Myosotis palustris. Linn.); poviftniza [povistnica] (Lycoperdon bovista. Linn.); povratizh [povratič] (Tanace-tum crispum. Linn.);praprat (Pteris aquilina. L.);profo [proso] (Panicum miliace-um. L.); pjheniza [pšenica] (triticum vulgare. Linn.);purpeliza [purpelica] (Papaver rhoeas. Linn.); regrad (Leontodon taraxacum. Linn.); relih (Pirus larix. Linn.); ref, refje [res, resje] (Erica vulgaris. Linn.); resh [rež] (Secale cereale. Linn.); ribes [ribez] (Ribes rubrum. Linn.); ribika (Sorbus aucuparia. Linn.); roshmarija [rožmari-ja] (Rosmarinus officinalis. Linn.); rukaz [rukac] (Primula veris. Linn.; Verbascum Thapsus. L.); samojed, samojeja (Ranunculus. L.); serka, sirka (Sorghum vulgare. Linn.); sivka (Lavandula. Linn.); sklef [sklez] (Althaea officinalis. Linn.); sladizh, slazhiza [sladič, slačica] (Glycyrrhiza glabra. L.); sladkofkorja [sladkoskorja] (La-urus cinnamomum. Linn.); sliva (Prunus domesticum.Linn.); sles [slez] (Althaea officinalis. L.); smereka, smreka (Pinus abies. Linn.); smokva (Fragaria vesca. L.); spurifh [spuriš] (Verbena officinalis. Linn.); srakona (Digitaria sanguinalis. Linn.); sramfa [sramsa] (Crataegus torminalis. Linn.); srebota, srobot (Clematis vitalba. Linn.); srovka (Agaricus deliciosus. Linn.); steklaf, stoklaf [steklas, stoklas] (Avena fatua. Linn.); stiper (Tusilago farfara. Linn.); sviben (Cornus sanguinea. L.); shipek [šipek] (Rosa canina. Linn.); shzherenka [ščerenka] (Chenopodium ambrosioides. Linn.); slatiza [zlatica] (Chrysanthemum. Linn.); shafran, shefran [žafran, žefran] (Crocus sativus. Linn.); shavfje [šavsje] (Salvia officinalis. Linn.); shelvina trava Z ^ [želvina trava] (Alisma plantago. Linn.); shito [žito] (Secale cereale. Linn.); tabak W (Herba nicotiana. Linn.); talovje (Veratrum album. Linn.); terputiz [trputic] (Cen-N taurea amara. Linn.); terf, terta [trs, trta] (Vitis vinifera. Linn.); tikev oder tikwa 1 (Cucurbita melo. Linn.); tizhiza [tičica] (Bellisperennis. Linn.); topol (Ulmus alba. ^ Linn.); trabelika, trubelika (Conium. Linn.); turfhiza [turšica] (Zea mays. Linn.); 0 verba, verbazha [vrba, vrbača] (Salix alba. Linn.); verbiza [vrbica] (Artemisia vrit-s mifolia. L.); vijola, viola, violiza, vijoliza [vijolica] (Viola odorata. Linn.); vifhna L [višna] (Cerasum Apronianum. Linn.); voman (Inula Helenium. Linn.); vratizh [vra-Q tič] (Tanacetum vulgare. Linn.); vrednik (Graphalium. Linn.); vuhelnik (Sempervi-v vum majus. Linn.); zhrenfa [črensa] (Prunus padus. Linn.); zhefen, zhefnik [česen, česnik] (Allium sativum. Linn.); zhefmiga [češmiga] (Berberis vulgaris. Linn.); zhmerika [čmerika] (Veratrum album. Linn.); zhrevenka [črevenka] (Chenopodium ambrosoides. Linn.); zhrenfa, zhrimza [črensa, črimca] (Prunuspadus. Linn.). Z A 3.4.2 Slovenska rastlinska poimenovanja, ki imajo latinski ustreznik brez p oznake za latinski vir (32) 1 Bilufh [biluš] (Asparagus); drazh oder drazhje [drač, dračje] (saliunca); duhan s (herba nicotiana); fidulka (Esula); gorzhiza [gorčica] (sinapis); grahor (Vicia); hi-K vojka (Esula); jeder (Amygdalus); jel (Abies); jelfha [jelša] (Alnus); kapuf (Brassi-1 ca); kljunjzhek [kljunjček] (Tulipa); kumara (Cucumis); lelija (Lilium); lefizhek [le- 0 siček] (Lycopodium); limbar (Lilium); lipa (Tilia); marela, mareliza (prunus arma-• naica); meta (Mentha); mufhkat [muškat] (vitis muscata); metlikovina (Artemisia); 1 morva (Morus); murka (Cucumis); ovef (Avena); orlovi nohti (Caprifolium); palma (Palma); pesa (Beta); robida (rubus); smetlika (Euphrasia); vohrovt (Brassica); 2 svederz [svedrc] (Centaureum); trepetljika (Populus tremula). 3.4.3 Slovenska rastlinska poimenovanja brez latinskega ustreznika Ti izrazi tokrat niso bili v ospredju raziskave, zato navajamo le nekaj primerov: bedrika; mufhkateliza [muškatelica]; meklen; shilnjak [žilnjak]; zhefhulja [češulja]; zhefhpla [češpla]; zhrefhna [češna]; jurfhiza auch jurjofhza [juršica tudi jurjošca]; okrijek; ognez [ognec]; ohmetje; ojkorujha [oskoruša]; shmarniza [šmarnica]; shi-tnika [žitnika]; zhefhminje [češminje], modrina, vivolze. 4 Botanično izrazje v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Pleteršnik je imel na voljo veliko več gradiva, sploh pa več slovarjev kot Murko. Pred slovarskim delom slovarja je navedel vse vire, iz katerih je črpal: 159 pisnih in ustnih virov, ki so v slovarju še nadalje členjeni (po konkretnih delih, sekundarnih virih). Vse botanično gradivo v slovarju je uredil Alfonz Paulin, takratni vodja Botaničnega vrta v Ljubljani. V nadaljevanju so posebej obravnavana slovenska rastlinska in druga botanična poimenovanja. Gradivo je razvrščeno glede na slovarski, časopisni in strokovni vir ter na sezname rastlin. Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja ... 4.1 Gradivo za rastlinska poimenovanja Pleteršnikov slovar vsebuje veliko rastlinskih poimenovanj. Tovrstno gradivo je ^ dobil od kar šestnajstih avtorjev, zato ne preseneča, da imajo nekatera rastlinska ^^ poimenovanja v slovarju tudi po tri ali več slovenskih sopomenk, npr. Aristolochia ^^ clematitis: jabolček, jabolčnik, kočka, volčnica, volkovka. V nadaljevanju so pri vsakem avtorju izpisani tudi nekateri primeri, in če je le bilo mogoče, je številsko " ocenjen tudi njihov prispevek. 4.1.1 Seznami rastlin " 4.1.1.1 Jernej Medved ^ Oznaka: Medv. (Rok.): 455 rastlinskih poimenovanj. Medved je zbiral slovenska poimenovanja rastlin za Cafov slovar; njegovo rokopisno gradivo sta uporabila v svojih slovarjih Pleteršnik in Cigale, v svojih delih pa tudi Ivan Tušek. Pleteršnik je uporabil Medvedov rokopis (1875), ki obsega rastlinska poimenovanja v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Nekaj primerov: aborat die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); dragoncelj der Dragunbeif^ß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); jesika die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); kačunka das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); lepnica ^ das Leimkraut (silene nutans), Cig., Medv. (Rok.); mečičje Rohrkolben (typha lati- O folia), Medv. (Rok.), Dol., Gor. Istf HH 4.1.1.2 Franc Hladnik N Oznaka: Hlad.:: 6 izrazov. W Hladnik je ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani 1810. Zapustil je obsežno ^ zbirko rastlin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Iz tega rokopisa je črpal tudi Pleteršnik. Ni pa poznal njegovega latinsko pisanega učbenika Botanike, kjer pri zdravilnih rastlinah dodaja slovenska poimenovanja. V Bohinjski flori ponekod tudi navaja slovenska poimenovanja. Iz leta 1821 pa je ohranjen zvezek Nomina Plan-tarum latina, carniolica et germanica (Latinska, kranjska in nemška rastlinska poimenovanja), obstaja pa še slovensko-latinsko-nemški imenik in latinsko-slovenski seznam (Praprotnik 2012: 147). Izpis vseh primerov: angelika (angelica), Cig., Hlad.; bar (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.; hoja črna h. = smreka, Z., Hlad.; meta črna m. (m. viridis), Hlad.; ščavje (rumex acutus), Cig., Jan., Hlad.; ščir (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.). 4.1.2 Slovaropisno gradivo Pleteršnik je dobil največ botaničnega gradiva iz del naslednjih slovaropiscev: Murko, Cigale, Janežič, Caf, Zalokar, Miklošič. Cafovo zbrano slovarsko gradivo je najpopolnejša zbirka slovenskih besed, zato je bila osnova za Pleteršnikov slovar. Cafje od leta 1834 pa vse do svoje smrti 1874 sistematično izpisoval iz slovenske literature, pregledal pa je tudi vse rokopisne in tiskane slovarje razen Cigaletovega. Mnogo gradiva se je pri prepisovanju za Pleteršnikov slovar izgubilo (Caf je izpisoval na pole in listke). Natančno je Z izpisoval tudi prekmurske pisce (Jesenšek 2004: 82). Dogovoril se je s prekmurski-W mi duhovniki, da so mu pošiljali knjige ter zbirali in zapisovali narečno besedje. V N Framu je gostil svoje informatorje iz Prekmurja, Rezije in drugih slovenskih krajev 1 (Jesenšek 2007: 182). ^ Pleteršnik je iz Murkovega Slovensko-nemškega slovarja izpisal 73 botanič- O nih poimenovanj (oznaka: Mur.). Zemljepisno oznako jvzhŠt. ima izraz babja duši-s ca, ki ga ima sicer Murko v slovarju; isto izraz gavez (Murko gabez), ki ima oznako L vzhŠt.-C, Cig., Celjska ok.; mezinec (M., C., vzhŠt.). Velikokrat se zgodi, da Pleter- 0 šnik navede rastlinsko ime, ki ga ima Murko, pa ne navede niti latinskega ustreznika v niti njegovega vira, npr. kokol/kokolj, ali pa ne navede samo vira: rožmarin, trepe- tljika oz. latinskega ustreznika: tobak. Izrazi, ki v Murkovem slovarju ne vsebujejo oznake Linn., so redkeje sprejeti v Pleteršniku in večinoma vsebujejo samo navedbo njegovega vira. Primeri: aborat (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); brin (juni-N perus communis), Mur., Cig., Rez.-Mik., Kras-Erj. (Torb.); gamilica = gomilica, A Mur.; krebuljica (anthriscus), Mur., Jan.; luk (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., p vzhŠt.; margetica (primula veris), Mur., C.;pizdogriz (ranunculus sceleratus), Mur., 1 SlGor.-C.; samojed (ranunculus), Mur.-Cig., Mik., vzhŠt.-C. s Miklošič se je pri svojem slovarskem delu opiral tudi na druge slovenske K slovarje, predvsem na Murkov Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar ter na 1 Pennov slovar. Pleteršnik poroča, da se je moral pri nekaterih strokovnih terminih, 0 še posebej to velja za rastlinsko in živalsko terminologijo, posvetovati s strokov-• njaki teh področij. Samo 21 je takih rastlinskih poimenovanj, ki jih ima Murko, 1 Pleteršnik pa navaja kot vir Miklošiča ali ga navaja vzporedno s »pravilnejšim« ■■ Miklošičevim izrazom: globanja = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.; krbulji- 2 ca = krebuljica, M.; leščina die Haselnussstaude, Cig., Jan., M., Dol.; ločje Binsen (juncus), Cig., Jan., M., DZ.; ločevje = ločje, Binsen, M., Valj. (Rad); margetica die Schlüsselblume (primula veris), Mur., C.; = marjetica, das Gänseblümchen (bellis perennis), M.;pesika, gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.-C., M.; resa das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; stiper = stipor, M.; trobelika der Wasserschierling (cicuta), Guts.-Cig., Mur., Jan., M., C., Valj. (Rad).1 Stanko Vraz je v slovensko-nemški del Murkovega slovarja uvezal 194 praznih listov, na katere je vpisal 256 iztočnic, ki jih Murko ni upošteval. Pripisi zajemajo vzhodnoštajersko besedje, ki ga je Vraz zbiral poleti leta 1833, ko je bival na Noričkem Vrhu pri Zgornji Radgoni. Pleteršnikov slovar vsebuje Vrazovo besedje, vendar brez pripisa, da gre za njegove besede, temveč imajo druge kvalifikatorje, npr. vzhŠt. (vzhodni del slovenskega Štajerskega), C. (Cafovo slovarsko gradivo), SlGor. (Slovenske gorice), M. (Miklošičevo rokopisno slovarsko gradivo). To pomeni, da je največ teh besed Pleteršnik dobil prav preko Cafa in Miklošiča (Jesen-šek 2004: 110-113). Botaničnih poimenovanj ni veliko: čremsa, krhlika, dolgorep-ka, durancelj, loščica, perina. 1 Murko navaja v svojem slovarju rastlinski imeni trabelika in trubelika. Ime trobelka, ki jo navaja Pleteršnik v svojem slovarju, nastopa samo v pomenu das Rohr (Murko 1833: 676, 680, 681). Zalokarjev slovar je s Cafovim in Miklošičevim gradivom vred ogrodje Ple- teršnikovemu slovarju. Njegov rokopis se ni ohranil, pač pa je ostal prvotni Slov.- ^ -nemški slovnik (1856) z razporeditvijo pa besednih družinah. Pri leksikografskem ^^ delu se je posebno rad ukvarjal z botanično in zoološko terminologijo (Suhadol- ^^ nik 1986). Pleteršnik je jemal besede iz njegovega rokopisa. Primeri: nora ajda (polygonum tataricum), Z.; čreveljček (lotus corniculatus), Z.; glavač (echinops " ritro), Z., C.; jabolček (aristolochia clematitis), Z.; repinčasta krebuljica, Z.; ovse- ^ nica (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.-C. ^ HH 4.1.3 Strokovna, znanstvena dela ^ 4.1.3.1 Ivan Tušek ^ Oznaka: Tuš. (B.), Tuš. (R.); Tuš. (Št. l. č.): 736 botaničnih izrazov. Pleteršnik je Tuškovo botanično izrazje črpal iz treh del: Štirje letni časi (1875), ki jo je Tušek prevedel in deloma priredil po E. A. Rossmasslerju. Gre za delo na fenološki podlagi, ki mu je Tušek dodal lat.-slov. imenik za več kot 700 rodov cvetnic slovenskega ozemlja, za katerega je uporabil tudi gradivo iz zapuščine Jerneja Medveda. Tuškove izraze za botaniko, fiziko in matematiko so najprej uporabili v svojih slovarjih Cigale, Janežič in Pleteršnik, iz njih pa so prešli v splošni besednjak slovenskega jezika (Bufon 1982). Dalje je Pleteršnik uporabil ^ prevod Botanike (1875), ki prinaša predvsem botanične izraze za dele rastlin in O višje rastlinske taksone. Uporabil je še drugo izdajo A. Pokornega Prirodopis i4 rastlinstva (1872). V slovarju je Tušek tako pogosto zapisan kot vir skupaj s slo- ^ varopiscema Janežičem in Cigaletom, nekajkrat z botanikom Hladnikom in celo z zbiralcem Joschem. W Nekaj primerov: bar (setaria italica), Hlad. (Rok.), Tuš. (B.), Kr.; bazili- ^ ka (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.); bared (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bobovnjak = bobovnik Tuš. (B.), Josch; bučnik (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.). 4.1.3.2 Matija Vrtovec Oznaka: Vrtov. (Vin.); Vrtov. (Km. k.); Vrtov; Vrtov.-C: 41 izrazov. Pleteršnik je največ botaničnih izrazov črpal iz Vrtovčeve Vinoreje. Gre predvsem za poimenovanja vinske trte. Nekaj primerov: berzamin neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.); da-mascen neka vinska trta, Vrtov. (Vin.); detelja večna d., nemška d. (medicago sati-va), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; glavato zelje Vrtov. (Km. k.); grganija neka vinska trta, Vrtov.-C., Nov., Ip., GBrda-Erj. (Torb.); kozjakneko grozdje: die Geißdutte, Trumm., Vrtov. (Vin.), Št., Dol.-Erj. (Torb.); kurbin = krbin, vinika, Vrtov.--C.; marvinj neka vinska trta = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.-Vrtov. (Vin.). 4.1.3.3 Edvard Josch Oznaka: Josch: 149 rastlinskih poimenovanj. Josch je nabiral poimenovanja rastlin na Koroškem. V Pleteršnikovem slovarju je veliko njegovih izvirnih poimenovanj. Na narečnost izrazov je opozorjeno z ^ znakom =, sledi zapis »ustreznejšega« izraza. Jemal jih je iz dela Die Flora von W Kärnten (1853). Delo je napisano v nemščini ter vsebuje latinska, nemška in sloN venska poimenovanja rastlin, npr. Myrrhis. * My. odorala Scop. In Gärten gebaut, 1 und am südlichen Abhange des Loibel wild, Juli. D. Anniskraut (Flaclnitz). W. Slad-K kipraprot (Jaunthal) (Josch 1853: 50). 0 Nekaj primerov iz slovarja: aškerica = jaščerica, Josch; bezovec Zilj.-Jarn. S (Rok.), Josch; češmilje = češminje, Jarn., Mur., Cig., Josch; kolenik (Spergula ar-L vensis), Josch; komelica = gomilice, Josch; pumpila = pumpava, popava (Carlina Q acaulis), Josch; rumena reva (Taraxacum officinale), Josch.; sramsa = čremsa, v Mur., Cig., Jan., Josch, Celovška ok. N 1 4.1.3.4 Jarnik Oznaka: Jarn., Jarn. (Sadj.), Jarn. (Rok.): 39 botaničnih izrazov. N Pleteršnik je jemal botanično izrazje iz Jarnikove Sadjereje (1817), iz zbirke be-A sed, nabranih po Ziljski dolini (Rok ), in iz dela Versuch eines Etymologikons der p slovenischen Mundart in Inner-Österreich (1832). Jarnik rastlinam ni pripisoval 1 latinskih poimenovanj. V Pleteršnikovem slovarju je velikokrat zapisan skupaj z S Gutsmanom in Joschem ter tudi Murkom, na narečnost njegovega izrazja pa je opo-K zorjeno z vzporedno zapisanim »ustreznejšim« izrazom, ki ga uvaja znak =. 1 Nekaj primerov: bezovec Zilj.-Jarn. (Rok.), Josch.; borje = borovje, Guts., 0 Jarn.; cvetovec Guts., Jarn., Mur., C.; česnik = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., • Štrek.; čremha = čremsa, Jarn.; hoja = jel, jelka (abies pectinata), Guts., Jarn., 1 Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); korencelj = korenček Jarn.; kosmačulja neka hruška, Jarn. (Sadj.); ridžek der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig.,Tuš. (R.), 2 C.; sirek = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.-Baud., KrGora; smokvica die Erdbeere, Gor.-Mur., Zilj.-Jarn. (Rok.), Goriš.-Erj. (Torb.); trnoselj (prunus insititia), Jarn., Cig., Tuš. (R.), Št.; voglovje (rosa canina), Jarn., Mur., Josch. 4.1.3.5 Pirc Oznaka: Pirc: 2 izraza. Pirc je v svojem delu Krajnski vrtnar razvijal sadjarsko izrazje. Zato je večina njegovih izrazov v Pleteršniku s tega terminološkega področja (83 izrazov). Pirc v omenjenem delu za poimenovanja pritlikavcev uporablja slovenska poimenovanja, tuje ime zapiše v oklepaju, npr. rešelika (Mahaleb). V poglavju o požlahtnjevanju sadnih dreves omenja različne vrste cepljenja dreves: cepljenje z nakladam, cepljenje s popkom, cepljenje v zarezo, cepljenje v sklad in cepljenje v zakožo. Pirc za izraz drevesnica predlaga dva izraza: drevesna sadnica ali vertna šola; za okrasne rastline, ki se gojijo v posodah, pa predlaga ime posodovci (< nem. Topfbäume) (Ditmajer 2012: 107). Pleteršnik vseh izrazov, ki jih Pirc ponuja v tem delu, sploh ni vključil v slovar, je pa sprejel izraze, ki opisujejo vrste cepljenja. Najdemo lahko dve rastlinski poimenovanji: trn beli t. (crataegus oxya-cantha) Pirc, Tuš. (R.); srobot (Clematis vitalba) Pirc, Met, Ig (Dol.), Gor, Tolm. Drugi njegovi izrazi so npr. cepiti, za kožo cepiti, sirov popek. Nina Ditmajer, Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja ... 4.1.4 Časopisje 4.1.4.1 Robič 2 Oznaka: Robič(Nkol.): 6 rastlinskih poimenovanj. ^ Robič je o svojih najdbah veliko pisal v Kmetijskih in rokodelskih novicah, v reviji ^ Dom in svet, bolj strokovne članke pa je objavljal v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko in Letopisu Matice slovenske. Pleteršnik je v svoj slovar vključil samo en " njegov članek, ki ga je objavil v Letopisu Matice slovenske (1869). Številnih njego- ^ vih člankov iz Novic ni upošteval. Tudi ga ni zapisal v seznamu virov. ^ Slovar tako vsebuje zelo malo njegovih izrazov: brkončica (primula car-niolica), Robič (Nkol.); jasenolistna binkoštnica (dictamnus fraxinella L.), Robič (Nkol.); česminje M., Robič (Nkol.); kozličevje (Euonymus europaeus), C., Robič (Nkol.); divja močnica (Andromeda polifolia), C., Robič (Nkol.); mokovec (Sorbus aria), Cig., Jan., C., Josh, Robič (Nkol.). Cm 4.1.4.2 Erjavec Oznaka: Erj. (Torb.); Erj. (Rok.): 1078 botaničnih izrazov. Erjavec je objavljal redka slovenska rastlinska in živalska poimenovanja v Letopisu Matice slovenske. V letniku 1875 je objavil rastlinska poimenovanja z naslednjih področij: goriško, tolminsko območje, bolški hribi [= bovško hribovje], Ipavska ^ [= Vipavska] dolina in Kras. Leta 1879 piše, da tokrat objavlja rastlinska in živalska O poimenovanja še iz drugih krajev po Sloveniji. Vsa poimenovanja je zapisal posebej i4 do črke O, nadaljevanje pa v letniku 1880, kjer so poimenovanja mešana. Pozneje ^ piše, da so mu »v prvej vrsti tudi zdaj bila na umu domača rastlinska in živalska N imena, katerih se lepo čislo nahaja v torbi. Delj časa sem tudi nabiral domača imena W raznemu ovočju (sadju), ker sem se uveril, da ima naš narod v tem veliko bogastvo lepih besed, katerih naši slovarji še neso izcrpli [...].« (Erjavec 1882: 195) Nekaj primerov iz Pleteršnikovega slovarja, kjer Erjavec dosledno navaja kraj, kjer je našel botanična poimenovanja: ajdinka neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); ajdovec (Rumex acetosa), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); ba-bjak (Salvia silvestris), Idrija-Erj. (Torb.); bolmet (origanum vulgare), Luče (Št.)--Erj. (Torb.); celič = celec, die Brunelle (prunella vulgaris), C., Luče (Št.)-Erj. (Torb.); dolgorepka neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); - nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.); jesenek (dictamnus fraxinella), Kras--Erj. (Torb.); kašnica neko jabolko, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); lepotica (conval-laria polygonatum), Cig., Krn-Erj. (Torb.), Strp.; leprin die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Vranja (Ist.)-Erj. (Torb.); maslenik (lysimachia vulgaris), Selnica (Št.)--Erj. (Torb.); raša neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.). 4.2 Gradivo za druga botanična poimenovanja Pleteršnikov slovar že vsebuje oznako botanika (bot.), s katero je označil le poimenovanja višjih rastlinskih taksonov, družinskih rastlinskih poimenovanj pa ne navaja. Oznake bot. nimajo izrazi, kot so prašnik, prašnica, prašnična nit, to oznako pa ima izraz mnogoprašništvo. Besede, ki označujejo glavne taksonomske kategorije: razred, podrazred, red itn., imajo oznako nk. (= novoknjižno), kar pomeni, da so se v Z ^ slovenskem prostoru šele začele uveljavljati, isto izraza tajnocvetka 'brezcvetnica' W in vrtnica. Največ izrazov je črpal iz Cigaletove Terminologije in Tuškove Bota-N nike. Slovar tudi ne vsebuje terminov iz vrtnarske terminologije (Ditmajer 2012: 1 23-26): M. Cigale: Deutsch-slovenisches Wörterbuch (1860), Znanstvena termi-^ nologija (1880): 72 izrazov; I. Tušek: Botanika (1875), A. Pokornega Prirodopis O rastlinstva (1872): 21 izrazov; A. Janežič: Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch S (1867): 14 izrazov. V slovarju je bilo najdenih 85 izrazov z oznako botanika. L Najdeni izrazi, razvrščeni po abecednem vrstnem redu: batič; botati; brazda; 0 brezcvetje (die Kryptogamie); brezžilen; cev; cevka; čaša; čebula (čebulastopodze-v mno steblo, die Zwiebel, cepa); čelo (der Hagelfleck, chalaza, n. pr. pri kostanju); dolgovečen; dvodom; dvodomstvo; enodom; glavica; gomolj; jadro; jaščica (jaška; = vrat, der Griffel); javnocvetka (Phanerogamen); kita (der Strauß, thyrsus); ko-lence (der Halmknoten, das Gelenk; kolence na žitnem steblu; rž v kolenca gre); N konjugacija; kopulacija; korenika; ležnica; likoslovje (die Morphologie); loputa; A loputast; loputica; maca; mačka; mednik; mlečen (mlečna cev das Milchgefäß); p mnogopestičje; mnogoprašništvo; muca; mucika; nacepiti; nadcveten; nadčašen; 1 nadploden; nalisten; obploden; ocevje; okrov; pavenec; perigon (cvetni obod das S Perigon); pernat; pestič;pestičen (pestični cvet die Stempelblüte); pestičnjak; pipi-K ca;ploča;plodišče;ploditev (nk.);plojenje;podploden;podrazred (nk.); cvetnapo-1 gača;poklopčič;poliandrija (mnogoprašništvo die Polyandrie);popčišče;poskoček 0 (hrvaška term.); presledkast (mit Zwischenräumen, mit Unterbrechungen, lückig; • presledkasta je detelja, če so tu in tam mesta, po katerih plevel namesto detelje 1 raste); recljati; samoničen; skrivnoploden (kryptogamisch); sočnica; sočnik; sosta-■■ vstvo; srčna korenina; srh; steljka (thallus); stremen (der Strahl strženovi streme- 2 ni); tajnocveten (kryptogamisch); vrat; vretence (der Quirl; pšenica gre v vretenca); vzdušnica (hrvaška term.); zadrt list; zaslon; zaščita; zijalast; klična zrnca; žila (der Nerv); žilica. 5 Zaključek V prispevku je prikazano oblikovanje slovenskega botaničnega izrazja v 19. stoletju. Murkov Slovensko-nemški slovar iz prve polovice 19. stoletja prinaša rastlinska poimenovanja, ne pa tudi ostalih botaničnih poimenovanj. Pri tem je Murko sledil najnovejšim dognanjem na tem področju, saj navaja k poimenovanjem tudi znanstveno ime rastline, tj. binarno nomenklaturo po Linneju. Teh izrazov je v slovarju 220. Poimenovanj, ki nimajo latinskega ustreznika, je v slovarju manj. Slovenska poimenovanja rastlin je dobil iz slovarjev svojih predhodnikov, ne pa tudi latinskih poimenovanj. Tako lahko ugotovimo, da je pri izpisovanju rastlinskih poimenovanj uporabljal najnovejšo literaturo s področja botanike. Njegova slovenska in znanstvena poimenovanja se, razen nekaterih domačih Murkovih poimenovanj, tj. štajerskih, popolnoma ujemajo s seznami rastlin takratnih botanikov, npr. Freyerjevim seznamom rastlin. Pleteršnikov slovar iz druge polovice 19. stoletja prinaša poleg veliko večjega števila rastlinskih poimenovanj, kot ga ima Murko, tudi ostala botanična poimenovanja, npr. prašnik, prašnična nit, javnocvetka, mednik, nadčašen, nadploden, in že vsebuje kvalifikator bot. (= botanika). Največ rastlinskih poimenovanj je dobil od slovaropiscev (Caf, Murko, ^ Zalokar) in zbiralcev, npr. Medved je prispeval 455 rastlinskih poimenovanj, bo- ^^ tanik Ivan Tušek 736, zbiralec rastlin na Koroškem Josch 149 rastlinskih poime- ^^ novanj, Erjavec pa 1078. Druga botanična poimenovanja je dobil od Ivana Tuška ter iz slovarjev Janežiča in Cigaleta. Slovar vsebuje tudi različna poimenovanja " za iste vrste rastlin, kar je posledica tega, da so prej omenjeni zbiralci poimenovanja zbirali po različnih koncih Slovenije. Tako Cafov in Murkov slovar prinašata ^ izvirno štajersko besedje, Joschev in Jarnikov seznam izvirno koroško, Erjavčev " seznam rastlin pa večinoma primorsko besedje. ^ Viri in literatura Bavcon 2010 = Jože Bavcon (ur.), 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani, Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2010. Breznik 1938 = Anton Breznik, Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev, Časopis za zgodovino in narodopisje 33 (1938), št. 1, 17-32. Bufon 1982 = Zmagoslav Bufon, Ivan Tušek (1835-1877), v: Slovenski biografski ^ leksikon 4 (13. zv.: Trubar - Vodaine), ur. Alfonz Gspan - Jože Munda - O Fran Petre, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982. i4 Ditmajer 2012 = Nina Ditmajer, Botanično izrazje pri Janezu Koprivniku: diplom- ^ sko delo, Maribor: [N. Ditmajer], 2012. (Razmnoženo.) N Erjavec 1875 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1875 W (1875), 218-228. ^ Erjavec 1879 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1879 (1879), 118-147. Erjavec 1880 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1880 (1880), 156-223. Erjavec 1883 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1882 in 1883 (1883), 195-351. Humar 1999 = Marjeta Humar, Strokovno izrazje v Murkovih slovarjih, v: Murkov zbornik, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 9), 277-291. Jesenšek 2004 = Marko Jesenšek, Besedje v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru, v: Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora 28), 7-169. Jesenšek 2007a = Marko Jesenšek, Cafovo jezikoslovno delo in zbirka besed iz Fra-ma, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 177-199. Jesenšek 2007b = Marko Jesenšek, Slovensko panonsko besedje in razvoj slovenskega jezika: prepletanje vzhodnoštajerskega in prekmurskega besedja (ob Čebulovi in Küzmičevi zbirki besed), v: Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 49), 9-284. ^ Jezernik 2009 = Božidar Jezernik, Ljubljanske knjige sveta od Auspergov do Hac-E queta, Etnolog 19 (2009), 17-35. N Josch 1853 = Eduard Josch, Die Flora von Kärnten, Klagen!^: Druck von Ferdi-1 nand v. Kleinmayr, 1853. ^ Kidrič 1929 = France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana: Sloven- 0 ska matica, 1929. S Legan Ravnikar 2009 = Andreja Legan Ravnikar, Razvoj slovenskega strokovnega L izrazja, v: Terminologija in sodobna terminologija, ur. Nina Ledinek - Moj- O ca Žagar Karer - Marjeta Humar, Ljubljana: Zložba ZRC, ZRC SAZU, 2009, v 49-73. N Murko 1833 = Anton Murko, Slovensko-nemški in Nemško-slovenski ročni bese- 1 dnik, Gradec: samozaložba, 1833. Orožen 1979 = Martina Orožen, Jezik učnih knjig v 19. stoletju, v: Seminar sloN venskega jezika, literature in kulture 25, ur. Breda Pogorelec - Ljubica Čr-A nivec, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakul-p teta, Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnosti, 1979, 1 121-149. S Piskernik 1935 = Angela Piskernik, Alfonz Paulin, akademik (1853-1942), v: Slo-K venski biografski leksikon 2 (6. zv.: Mrkun - Peterlin), ur. Franc Ksaver Luk- 1 man, Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1935. 0 Pleteršnik 1894-1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana: In-• štitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. (Elektronska izdaja, 1 2010.) Pohlin 1781 = Marko Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov, Laibach: ge- 2 druckt und zu haben bey Johann Friedrich Eger, 1781 (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FU7E7FMB), dostop 1. 5. 2013. Popovič 2007 = Janez Žiga Valentin Popovič, Glossarium Vindicum: osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja = Entwurf eines slowenischen Wörterbuchs aus der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts, ur. Richard Reutner - Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingui-stica et philologica 19). Praprotnik 2004 = Nada Praprotnik, Botanični vrt Karla Zoisa na Brdu, Kronika 52 (2004), št. 2, 167-174. Praprotnik 2007 = Nada Praprotnik, Henrik Freyer in njegov seznam slovanskih rastlinskih imen (Verzeichniß Havischen Pflanzen-Namen) iz leta 1836, Sco-polia 61 (2007), 1-99. Praprotnik 2012 = Nada Praprotnik, Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje, v: Franc Hladnik - ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani, ur. Jože Bavcon - Nada Praprotnik, Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2012, 147-160. Stabej 1954 = Jože Stabej, Enu Mala Besedishe, Slavistična revija 5-7 (1954), št. 1, 304-331. Suhadolnik 1986 = Stane Suhadolnik, Janez Zalokar (1792-1872), v: Slovenski biografski leksikon 4 (14. zv.: Vode - Zdešar), ur. Jože Munda idr., Ljubljana: ^ Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Znanstvenoraziskovalni center J!^ SAZU, 1986. ^^ Tušek 1875 = Ivan Tušek, Botanika: Schödler, Friedrich Karl Ludwig, Ljubljana: Matica slovenska, 1875 (http://nl.ijs.si/ahlib/dl/FPG_00125-1875.html), do- " stop 20. 4. 2013. HH The contribution of Murko's and Pleteršnik's dictionaries to the development ^ of Slovenian botanical terminology N Summary This article presents the development of Slovenian botanical terminology in the nineteenth century. The two most significant Slovenian-German dictionaries of that century are examined: those of Anton Murko (1833) and Maks Pleteršnik (18941895). Murko's dictionary includes only plant names, but no other botanical terminology. There are a total of 220 Slovenian terms in the dictionary with Latin ^ equivalents. Murko used earlier dictionaries as well as the latest botanical literature O for the plant names in his work. Pleteršnik's dictionary contains a large number of i4 plant names, other botanical terminology, and also the qualifier bot. (= botany). He ^ obtained most of his plant names f^om lexicographers (Caf, Murko, and Zalokar) N and collectors of these names (Medved, Tušek, Josch, and Erjavec). W