^ ,j , j ¦ novice ft-edsednik našega senata g. dr. Anton Koro- feJ* Je PriP«»Jal 10- juniji v Bukarefito. Na ^^1. v «»»»Bki preatolmci ga je sprejel P^*1* ^™1?*^ ^1*^ * <*™# ^1^1' ^JŁ *oroS6C * bU *"*** <* kra«» ^01*  Sl_^_: ., ^ n 1^^% ^ ^1^ M Pa^ ^ %" *g« J in«to Bordeaux, k3er Je b«a tudi med svetovno vojno. ^T ^1*11^ J? ?k^« <iva mUijona belgijekih  ŁŁ"ŁŁ• 70-°°0 Luksemb«^««^ » 50~k) Ni- Rusijl živi precejšnje stevilo Nemcev. Po  y  ^^^ UJh ^ u Nemci s precejšnjo nagU. co Izaeljujejo nazaj v Nemčijo.   J*g& l^Z^l^. "^ "  Sovjetska Rusi.ja In Italija sta uvedll med se-  boj zopet redne diplomatske stike.  Angleži in Francozi so umaknili svoje čete iz aeverne Noirveške. Norveški kralj in vlada ae mudita v Veliki Britaniji. NorveSki kralj Haakon pravi v posebnem proglaau na narod, da se bo bortla vlada na drugih bojiSčih za svobodo Norveške. Angleži ao se umaknili zato, da ne cepijo  svojlh moči na raznih bojiščih  Stalni svet>Balkaiuske zveze ae bo sestal v najkrajšem ča3u. Zunanji ministri Jugoaiavije, Romunije, Grčije in Turčije bodo podali ob tej priHki izjavo, da vztraja Balkanaka zveza pri svoji nevtralnosti.  življenje v Parizu, kjer ao slišali prvič groin topov a fronte 9. junija, je bilo v noči na 10. ju- nij še čisto običajno. Avtobuai in podzemeljska železnica so vozili redno.  Po novi odredbi zapade na Angieškem dobiček vaake industrije — ne samo vojne industrije — državi.  Francosko vojno ministrstvo je obiavilo, da je  zahtevalo prvo bombardiranie Pariza 254 mrtvih in 652 ranjemh. To število ao ugotovm naknadno, ko so izkopali žrtve izpod razvalin. Sestreije- ^^°t«e25 — ^;eški ^,  zbornici ministraki predsednik Churchill, ao re- šili zavezniki preko pristaniača Dunkjrquea 3:55  tisoč vojakov, angleške izgube pa znašajo 30.0J0 mož in celotni vojni materal, med katerim ja do tisoč topov. Poročajo, da je bivši abeainski cesar Haile Selasi pred dnevi odpotoval iz Londona ter je p:-ispel v Sudan v Afrihi, kjer je prevzel poveljstvo nad oddelkom' domačinske vojske, ki šteje 8030 mož. Desetletnico vrnitve kralja Karola iz tujine in prevzema oblasti ao slavili 7. junija v Romuniji. "Hletni italijanski maršal De Bono je pro/j-l poveljatvo nad severnimi italijanskimi arm?/.!ami. De Bono je vodll leta 1935. prvi del skraja neuspelega vpada v Abeainijo, a je bil pozneje odpoklican. Prvi bombni napad na tovarne v berlinskih predmestjih je izvedla skupina letal francoske mornarice v noči na 8. junij. Bil je to prvi bombni napad na Berlin.