Dopisi. Iz Celja. (Spominek cesarja Jožefa II.) V ,,Slov. Gosp." se je uže čitalo, da aameravajo celjski Nemci cesarju Jožefu postaviti spominek, v kateri aamea ao aekateri nemški gospodje uže dolgo časa denaraih doneskov pobirali. Ker se je zdaj po dolgem ,,fehtanji" koaecno toliko deaarjev skupaj spravilo, da je mogoče bilo, spominek naročiti, ga bodo prihodjao aedeljo (29. t. m.) odgriajali. Da bode ta ,,špektakel" priliko dal posebno aemakutarjem z ošabaim govorom hvaliti ,,neraško kultaro", ,,aemško svobodo" itd. — t. j. gotovo pričakovati ia mi Slovenci jim to aedolžao veselje aečemo kaliti. Ce pa nemški gospodje mislijo, da se jim bode poarečilo, k tej svečaaosti tudi nekatere Sloveace ali pa celo zastopništvo ene ali druge sloveaske občiae kot ,,štafažo" vjeti, to ae veadarle grozao motijo, ker Sloveaci dobro vedo, da celo ta stvar ai toliko v počeščeaje sicer blagosrčaega in dobro nameravajočega cesarja Jožefa aaaaovaaa, marveč je le nemška demonštracija zoper Sloveace. Saj vemo, da aaši Nemci cesarja Jožefa čaatijo le kot germaaizatorja, to je kot moža, kateri je hotel celo Avstrijo poaemčiti, kar mu pa je ciato spodletelo. In ker ae naša sedaaja vlada, in aicer njej na čelu naši preljubljeni ceaar Fraac Jožef L, kaže kot taka, ki hoče biti tudi aam Slovencem pravična, je tudi namen ove svečaaosti: aaši sedaaji vladi nezaupnico pokazati. Mi Sloveaci pa imamo zaupanje do sedauje vlade ter sedaj nobeaega uzroka aimamo, se kot Slovenci hvaležao apomiajati nže pred sto leti umrlega Jožefa II., zato bi za aas nepriraerao bilo, se na kak aačin udeležiti omenjene avečaaosti. Pričakovati je tedaj, da se nobeden pameten Slovenee ne udeleži tega apektakelaa. Ce ae pa nekateri o d p a d a i k sloveaskega naroda kot ,,štafažo" da zlorabiti, teaiu ai kriv aloveaski aarod, in sramota takega obaašanja pade aa njega aazaj! tz šmarijskeg-a okraja. (Nekoliko nasvetov. Konec.) Drugi naavet je ta: Slov. ljudstvo ni po vaeli delih Štajerskc v aarodaem oziru enakomerao zaveduo. To pride od tod, ker je veliko trgov na pol poaemčeaih, in se slovenski jezik v njih za dveri postavlja. Kmet pa seveda ni tak nčeajak, da bi se mu saaiemu od aebe zasvetilo v glavi, da bi izaašel, kaj je politika, kaj so aeaičurji, kaj je materiaščiaa vredaa in kako ae mora od vsakega pošteaega človeka spoštovati. Saj ljudstvo navadao časaikov niti pozaa ae. Ako bi pa slov. draštvo zavedaim aarodajakom v takih na pol poaemoenih trgih seglo pod pazuho, jih tako dolgo apodbujalo, da bi ae vzdramili in ai priredili naroduo središče — čitalaico, kjer bi se shajali, in od koder bi se aarodaa zavest širila tudi med kmečko ljudstvo, ia ako bi jim slov. društvo pri tera podvzetji z mocno in vsakojako podporo prišlo na pomoč, potem bi s časom naše aarodne razmere dobile cisto drugo lice, kakor je imajo sedaj. Da se torej povsod, kjer je koliekaj ugodnih tal za to, — in to je gotovo v vsakem večjem, tudi mocao poaemčenera trgu — osauje čitalaica, za to naj bi slov. društvo pred vsem skrbelo, ia ne nehalo spodbujati, in ne štedilo ne daševae ne gmotae podpore, da ae kaj takega doseže. Saj aarodaa aezavedaost je eaa naših aajvečjih aesreč ia glavni podporni steber aemškutarjem. Kedar bodo sloveaski kmetje od prvega do zadajega vzbujeai, in aveati si svoje sloveaake krvi ia veljave, da jih aemčurji ae bojo mogli z lažmi pitati ia aa svoje pogubne poti zapeljati, takrat je tudi nemčurjem za vselej odkleakalo. — Vzhodao od Celja pa aoter do Podčetrtka n. pr. ai aobeae citalaice, dočim bi jib. lehko več iiaeli, kakor vrli Saviajčaai. Pa tudi po drugih krajih jih še maogo pogrešamo Spodbuje ia podpore je treba! Zato pa je zopet treba zaaastva razmer dotičaih krajev, ia občevanja s tamošajimi uplivnirai ia odličaimi aarodnjaki. Da se torej delokrog alov. druatva eez vse trge in občiae eaako razširi, podpiramo tudi mi aaavet, ki se je nedavno izprožil, aaj bi vsak trg ia vsaka kmetska občina imela svojega zastopnika pri alov. društvu. 1. k. j_ Dobrne. (Šolsko leto) ima v sedanjej dobi ,,babilonske zmešajave" svoj začetek o različnih časih , potem, kako se je komu kje zljubilo pri ,,starem kopitu" ostati ali pa bodi iz potrebe bodi iz hrepeaenja po spremembi ia novosti od istega odstopiti. Vrli tega je letos po marsikaterem kraji bolezea račuae prečrtala ter ae je šolsko podačevaaje moralo pričeti pred iaače aavadaim daevora, da se zamujeno sedaj opravi. Pri aaa goapodovala je dvojna kužaa bolezea. Meseca avguata je po eaem delu občine razsajala griža, ki je pobrala 26 oaeb, t. j. vsakega 64 faraika; ko je ta preaehavala, so se po ostalih okolicab lotili zvlasti ailajšili ljndij ošpički. Malo da ni hiše. kjer niso imeli bol- nika. Ker je otrok bilo le malo še zdravih, siao šolo ,,zaprli" 5 dnij pred določeaim obrokom. Zarad tega aezaatnega števila ur je aedaj naša deca doživela ,,dobroto", da pred postavaim časom ai bilo potrebno priti obiskovat šolskih klopij. Mi saio J6. dne oktobrovega šolsko leto začeli s sv. mešo. Takozvanim ,,liberalcem" ni všeč okoliščina, da ae otroci še v ,,razsvitljeaem" daaešajem veku vdeležujejo službe božje; radi bi deco vzrejali brez Boga. Na to prikazen je pred dvema letoraa v aašej učilnici učitelja svarečega opomnila celo aeka učeaka ter trdila, da baje ni dolžna vdeleževati se pri cerkveaih opravilih! Kar ljudje sedaj sejajo, bodo že o svojem času želi. Ali zgodovina ia vsakdanja skušaja spričujete. da slabo aeme ue more dati vesele žetve. V novej šolskej postavi od 14. majaika 1869 so Cerkvi sovražai ,,liberalci" rekli, da je aoli namen: otroke vzrejati ,,nravno-verski"; po njihovem aaaka je življeaje ali kakor pravijo ,,arav" prvo potem še le vera, t. j. da iz človekovega obaašaaja ali jjiiravnoati" izvira vera, a ne ,,aravnost iz vere." Sicer pa aamo poglej malo okoli sebe ia boš opazil, kakšno je s prftaerao redkirai izjemami življenje vrtoglavih ,,brezvercev" ter si v zgornjeai aaaku sodbo aapravi sam. Cloveka brez vere v obče si pač misliti ne moremo; če ne veruješ Bogu, veruješ vsaj samomu sebi ali lažipreroku, ki te spravlja ob vero v višje bitje. Veliko tistih, ki so razven drugih poguboaosnih aaredeb o svojeai času skovali postave s očivestuo alabimi aaaledki, mnogo tistih še sedaj sedi v državnem ia deželaem zboru. Sami aprevidajo, da so v blato zavozili, no, ker liočejo veljati mož-beseda, za tega del se ne morejo ,,srarnotno" aazaj pomikati. Ce ti delo spodleti, je li mar sramota za tebe, ako ae iatega znovič lotiš, veadar od boljše strani? Ljudstvu so se tu in tam začele oči odpirati, zatoraj je pri zadajih volitvah za državni zbor, kjer je delavaica za postave veljavae po cesarstvu, marsikje dalo slovo svojim starim lažiliberalaim poalaaceai ter z volitvo koaaervativuih, t. j. pravicoljubaih zastopaikov Cerkvi ia Slovaaom aovražne ljudi, ki so do takrat zvoa.ec aoaili, zvrglo z ,,liberalno"- vladarskega prevzetaega koaja. ;,Liberalci" aamreč dragim črevlje merijo le po svojem lastuem kopitu, a konservativci tako, kakor je slednjemu človek\i primerao. Za tega voljo so koaaervativci ,,liberaleem" pravi tra v peti ia. toti onim kljubujejo, kolikor premoreje. (Dalje priliodajič.) Iz Radgone. (Protest ia izjava.) V ,,Slov. Gosp." je bilo objavljeao, da bi bil Slovencera sovražno peticijo dr. Mihaliča podpisal tadi jaz kot žapan Zbigovske-Lastomorske občiae. Ako se moj podpis ia občiaski pečat aaliajata aa^Mihaličevi peticiji, mi je gotovo kak naaprotnik sloveuskcga naroda za oba bil prevaril. Jaz tedaj protestujem zoper moj podpis in oboinski pečat na Mihalieevi peticiji, ker se nikakor ne strinjam z iijenim zapopadkom; dokaz temu je moj podpis peticije na viso"ki državai zbor za jednakopravnost slovenskega jezika v ljudskih in srednjih šolah, učiteljiščih, sodnijah iu za ustanovljenje deželne nadsodnije v Ljubljani. V Lastomercili dae 8. oktobra 1882. Juri Cresnarm/p., kmet in župan v Lastoraercih. Iz Murskega polja. (Šola). Že 14. deu t. m. so trgale dekiice cvenske, motarske in krapjenske še jeseuske cvetlice po vrtih iii je spletale v vence. Proti večera so pa začeli gromoti možaarji v sredi lepega polja malo s/4 ure od reke Mure in Ogrske meje, v okolici, kjer so razsajali strašni Kruci, kteri so bili pod vodstvom Doša narnenjeni iti v sv. deželo, oa pa je nje gnal razbijat in ropat k našim miroljubaim prednamcem, dokler jih ni 1. 1704. radgonski sodec Draš s svojimi mešcani ia kmeti mnogo pomoril, orodje, zastave ia bobne vzel ostale pa v Muro spodil, da so poginoli. Na prostoru, kjer se godila ta redka alovesnost, so bržej ko ne bili mnogi pokopaai, ker se je pri kopaaji jame najšel ostanek mrtvih. Blaga misel je se zbudila v možu cvenske srenje, njeinu pristopili so še drugi in se pogovorili; tako je bilo sklenjeno, da se ima staviti za cvensko občino šola, vkterej pripadajo vesi Cven, Mota iu Krapje. Sole je bilo močao potrebao za malo deco, ktere je blizo do 150 skoraj dve uri daleč hodilo v Ljutomer v šolo. Že 1. 1880 so si vesi opeko priredile in 1. 1881 novembra je se že pokrila, čeravno je slabo vrerae jesensko delo zadrževalo, ia letos 15. t. m. je se dodelana slovesno odprla. Delo hvali samo delalce in sosede, ki so toliko skrbi in truda imeli, pa priskrbeli lepo šolsko poslopje, ki je videti, kakor lepa vila sredi polja. V prvo je bila šola blagoslovljeaa od 5. g. kaplaaa Simoniča, ki so govorili o cerkvi in šoli primeren govor ib končali, da naj bi bili učenci sploh. za vero domovino in cesarja viieti. Zatem stopi kot govornik g. Jaaez Horvat, nadučitelj ljutomerski, ki je starišem, posebuo materam na srce polagal, kako imajo deci biti prvi uoitelji, zateia še le leliko učitelj doseže namen svojega poklica ia konča govor s trikratnim živijo. Zatom nastopi učitelj nove šole g, Kocuvaa kot govornik in starišem obljubuje, da hoče vestao izvrševati svoj poklic, poscbno takrat labko, ako mu bodo stariši pripomagali. Nadalje je govoraik g. J. Kril, učitelj realke ljutomerske, razkladal pomen šole. Zatera še z resno besedo ima svoj govor naš deželai poslanec, ranogozashiženi g. J. Kukovec, kteri je imel v beaedi ^šolake razmere, kaj je bila šola, kaj je daadaaes, in kaj še ima biti in dosegnoti. Nazadnje še omeaim uže rajnega začetnika tej šoli V. Spindler-ja, ki je mnogo truda in skrbi imel, kakor tudi zdajiii župaa J. Rajh, ki je mogel večkrat britke poskusiti, ia nazaduje se zahvaljuje celemu odboru iB občanom. Konečno se pa zahvali v imeim delalcev šole g. J. Gotlili, mizar, ki je res izvrstno svoje delo dodelal, da ga vse močao hvali. Po končani slovesnoati se ljudstvo razide goapodje iz Ljutomera so pa bili povabljeai k g. župaau, kjer je bila pripravljena večerja, ktero so k župaastvu spadajoči moži priredili. Pri dobri volji je se govorilo eno ia drugo ia vsaki mož je imel aekaj besed povedati. V začetku priprav za šolo je- šlo močiio tcžavao. Več kakor polovica ljudi je bila za to, da se ae sme šola staviti in zraven so naštevali vsakovrstne učiteljske zbirce, in več kaj druga, tako, da 21. maja 1 1. bil aliod, pri kterem sta bila g. Kukovec in ljutomerski glavar in so sklenili, da se mora šola staviti, zdaj se pa veadar veseli vsak dobrote, ko je poalopje dodelano in to je tudi prav. Kajti šola bolj ko je blizo stanovanja otrok, boljšaje, ležej otroci v šolo hodijo in se imajo bolj priložnost učiti, ker otrujeni se težej učijo pa tudi za nadaljevalno šolo, tedaj kedar otroci postavna leta dopolnijo, bo lehko ob nedeljah popoldae učiti kmetovanje i. dr. Pogleda se uaj v druge dežele ia kraje, kder iraa skoraj vsaka občina svojo šolo, pa kaj so že dosegnoli v dobi 50 let in pri najboljši volji njih nismo v stanu dohiteti in vse se je doseguolo s pomočjo šole in učenja.