EVROPSKA UNIJA IN SLOVENSKO KMETIJSTVO KORISTI IN STROŠKI VKLJUČEVANJA Uvod Kiiiclijsivo je problem nerazvitega in nizvitega sveta: hrane je enkrat premalo, drugič preveč. V gospodarsko razvitejših državah se kmetijske politike ukvarjajo predvsem z reševanjem dohodkovnega problema kmetijstva (OECD 1998). Po ekonomski razlagi ta nastopa zaradi neravnovesij na trgih (Koester 1981). PoN^ečana ponudba se na trgu srečuje s stagnirajočim povpraševanjem, otikupne cene padajo, mobilnost proizvodnih dejavnikov pa ne zadošča za učinkovitejšo alokacijo proizvodnih dejavnikov in potrebno povečanje ob.sega proiz\'odnjc. Uspešnost kmetijskih politik pri reševanju dohodkovtiega problema je le delna, z urejevanjem trgov pa praviloma pod pritiskom interesnih skupin toliko zarežejo v ekonomski sistem, da so njegove spremembe vedno sprejete z nezadovoljstvom taistih interesnih skupin. Najradikalnejše spremembe ekonomskih razmer (razmerje ponudbe in povpraše\'anja, cene, proračim, kakovost proizvodov) kmetijstvo doživlja z liberaliz;>cijo trgovine in z vključevanjem v mednarodne integracije, med katerimi osrednje mesto zavzema prav vključevanje v Evropsko unijo (EU). Vsa zgodovina evropskega povezovanja (Preston 1997) je zato tudi zgodovina protestov, strahov, pritiskov, pogajanj in kompromisnih rešitev kmetijskega dohodkovnega vprašanja. Pričakovati je, da se bomo s tem srečevali tudi ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Napovedovanje morebitnih dohodkovnih učinkov je zato eno od osrednjih vprašanj prilagajanja kmetijstva pred vključitvijo. Zanesljive ocene omogočajo uspešno pristopno pogajanje in priprave na kasnej.šo vključitev. Obstajajo pa tudi nekatere drage razsežnosti vključevanja, ki jih kaže oceniti in prcdviditi, in ki .skupaj z dohotlkovnimi učinki tvorijo celotni spekter koristi in stroškov e\'ropskega ix)vezovanja za slovensko kmetijstvo. Po Prestonu (1997) in v skladu z izkušnjami predhodnih kandidatk (Breu.ss 1995; Kettunen in Nicmi, 1993) koristi in stroške za kmetijstvo lahko delimo na: - Ekonomske učinke (predvsem spremembe v cenah in dohodkih za kmetijske proizvajalce in živilsko industrijo in s tem posredno na učinke v proizvotlnji in strukturah proizvodnje; zanimivi so tudi učinki za potrošnike hrane). - Proračunske učinke (koristi in stroški vključevanja za slovenski in EU proračun). - Administrativne učinke (potrebne spremembe v obsegu in načinu funkcioniranja državne uprave pred in po prevzemu skupne kmetijske politike). - Politične učinke (spremembe konceptov in načinov vodenja slovenske kmetijske politike in z njimi povezani pritiski interesnih skupin). • tir. Krnit tir/avec. ituceiil lui HloleliiilSJtl fititiiliell. MImstav Krdnah. illfiloec. Kmelijsiti liiSilliil Stoiviilje. iimg lliM Vi>lk. Kmetijski litilliui Stoiviiljv V prispevku preclstavljaiiio dosedanje ocene učinkov (predvsem dohodkovnega vpraSanja, izliajajoč iz študije, ki so jo uredili Erjavec, Rednak in Volkova 1997), ki smo jih nadgradili z nekaterimi novimi pogledi in komentarji, s ciljem zaokrožiti oceno prilagajanja in vključevanja slovenskega kmetijstva. Delo zaključujemo s predlogom potrebne institucionalne in konceptualne reforme kmetijske politike. Preden pa se lotimo ocen in učinkov vključevanja na kratko predstavimo razvoj in učinke skupne kmetijske |x)litike ELI. Skupna kmetijska politika - premikajoča sc tarča Skupna kmclij.ska politika (SKP) je bila opredeljena že z ustanovnim aktom (Evropske gospodarske) skupnosti, rimsko pogodbo iz leta 1957. Temelji na treh načelih: enotnosti trga (skupni trg), dajanju prednosti domači pridelavi (tržnozornosti je deležno zagotavljanje možnosti, da tudi kmetje dosegajo dohodek, primeren njihovemu vlaganju v pridelavo (Atkin 1993). Zaradi konfliktnosti ciljev in ker imajo posamezne drž;ive pogosto zelo različne predstave o tem, kakšna sta vloga in pomen kmetijstva v skupnosti, je oblikovanje kmetijske politike z;ihteven proces. Ukrepi za do.seganje ciljev kmetijske politike so zapisani v predpisih, imenovanih tržni redi. Ti veljajo za posamezne kmetijske pridelke, npr. za žita, me.so, mleko, sadje, vrtnino. Od pridelka do pridelka se tržni redi med seboj razlikujejo |io vsebini in intenzivnosti tržne zaščite (Tracy 1997). Pri večini kmetijskih trgov je SKP z visokimi u\x)znimi dajatv~ami praktično zaprla meje pred tujo konkurenco in v primerjavi s svetovnim trgom poskrijela za izrazito višjo raven cen kmetijskih surovin in hrane. V ugodnih razmerah je pridelava hitro naraščala. Nastajali so presežki, ki bi brez dodatnih ukrepov vodili v znižanje cenovne ravni. Z;i ohranitev visokih cen je bilo treba uvesti .še inter\'encij-ske nakupe in izvozna nadomestila. Z inter\'encijskim nakupom ustvarjajo dotlat-no povpra.ševanje. Po njem (Xjsegajo, če cene na skupnem trgu padejo |xxl raven ptilitično določenih zoiščitnih (intervencij.skih) cen. Z izvoznimi nadome.stili SKP dviguje konkurenčnost prodaje presežkov zunaj meja skupnosti in preprečuje, da bi zaradi nižjih swtovnih cen cene na skupnem trgu padale. Uvozne dajat\'e, intervencijski nakupi in izvozna nadoniestila skupaj tvorijo dokaj učinkovit temeljni mehanizem tržnoenite\' za proračun EU. Posebno visoki so bili stroški urejanja trga z mlekom in mlečnimi izdelki, pa tudi z žiti. sladkorjen», vinom in govejim me.som. Z visoko zaščito in s subvencionirano prodajo presežkov na .svetovnen» trgu je EU prispevala tudi k neravnovesju na svetovnem trgu s hrano. SKP je bila deležna \edno ostrejših kritik tako gospodarsko razvitih kot tudi nerazvitih trgovinskih partnerjev. Skupna kmetij.ska politika je bila v začetku osemdesetih že zrela za temeljite reforme. Leta 198-4 je prvi val reform prinesel kontingente za prirejo mleka. Ti praktično določajo dovoljene količine prirejenega mleka posameznim proizvajalcem in državam. S kontigenti so uspešno omejili rast prireje in proračuaskih izdatkov za mleko in mlečne izdelke. Medtem pa so se zuiostrile teža\e pri žitih in govejem mesu. Po nekaj neuspešnih poskusih se jih je uspešno lotila šele reforma leta 1992. Ta je pomembno preoblikovala skupno kmetijsko |X)litiko. Spremenila je način zaščite in financiranja kmetijstva, vendar se ni dotaknila temeljnih načel in ciljeN' SKP Intervencijske cene so bile znižane (kar je za sabo |xnegnilo tudi raven tržnih cen), na.stalo izgubo dohodka pa so pokrili s proračun.skimi kom|H:nzacijskimi plačili. Pri žitih in oljnicah je njihovo plačilo pri velikih pridelovalcih vezano na sone upokojitve (rente za oddajo zentljLšč). Reforma je umirila proizvodno in proračunsko rast ter omogočila uspešen zaključek urugvajskega kroga pogajanj v okviru Gatta (mednarotini sporazum o trgovini in carinah). Po napovedih Evropske komisije v AGENDl 2000 (Evrop.ska komisija 1998) bo novo ravnovesje samo začasno. Ohranjena notranja protislovja, nadaljnji pritiski zunanjetrgo\ in.skih partnerjev ter predvsem posledice pričakovane širitve EU proti srednji in vzhodni Evropi bodo terjali nadaljnje spremembe evrop.ske kmetijske politike. Neto plačnike v bniseljsko blagajno skrbi predvsem napovedana širitev in z njo povezano izdatno ix)večanje stroškov SKP Nad;iljnje reforme SKP so neiz±>cžne. Evropska komisija je z Agendo 2000 sicer proti popolni liberalizaciji SKP. predlaga pa nadaljevanje postopnih in zmernih reform kmetijske politike po zgletlu sprememb iz leta 1992, kar pa je, resnici na ljubo, le taktično in časovno drugačna oblika izpeljave liberaliz;icije. Vsekakor bodo trg in tržne zakonitosti pridobivale na pomenu, izdatki za tržne rede se bodo |X3membno zmanjS;ili, posel>ej pa bodo porastli izdatki za kompenzoicijska plačila (slika 1). Graf 1: Razvoj in vizija razvoja Skupne kmetijske politike (delež proračuna za kmetijstvo po namenih) Od iliupii« km*ll|ilia pelllik* te tkupn* poKllta n tm*ll|«vo In pod*t*IJ* iOO* •0% Hkrati pa lahko pričakujemo povečevanje obsega in pomena neposrednih (okoljevarstvenih in strukturnih) plačil za zagotavljanje večnamcnskosti knietijstv;i ter povečanje različnih oblik podpor razvx)ju podeželja. Po Buck\vellu in sod. (1998), pa bo to le vmesna stopnja razvoja SKP. Reforme kmetijske politike bodo v prihodnjem desedetju šle v smeri šc \'ečje liberalizacije kmetijskih trgov, ki pa jo bo spremljala izdatnejša pomoč za podpore okolju in kulturni krajini (environmental and cultural landscape payments) ter podpore strukturnim spremembam na kmetijah in v živilski industriji. Brez prvega bo "evropski model kmetijstva" izrazito ogrožen. Velik del evropskega kmetijstva (sredozemski pro.stor, Alpe in drugi gorati ter hriboviti predeli) z;iradi naravnih in strukturnih danosti ne more vzdržati konkurence s čezmorskimi državami. Gospodarski propad kmetij bi imel nezaželene politične, okoljevarstvene in tudi socialne in estetske učinke (social and environmental erosion). Evropsko kmetijstvo bo v priliodnje vsekakor dvo-tirno. Na eni strani visoko niodernizinina gospodarstva v Severni Evropi in na novem Vzhodu, za katera bodo veljala vsa ostra načela trga, na drugi strani večnamensko kmetijstvo tradicionalnih kmetij, prepredenih z novimi vlogami v razvoju podeželja in ohranitvi okolja ter vzorcev evropske kulturne krajine. Vključevanje Slovenije v SKP je zaradi stalnih sprememb kmetijske politike v EU posebej oteženo. V katero fazo reform SKP se bo Slovenija vključevala? Kakšnenui modelu razvoja kmetijstva »aj sledi? Kako se naj vključuje, katerim programom in ukrepom naj daje prednost? To so vpraš;mja, na katera mora slovenska kmetijska politika znati odgovoriti, če ne želi, da bo kmetijstvo ozko grlo integracijskega procesa Slovenije. Ekonomski učinki Ekonomski učinki vključevanja so odvisni od stopnje konkurenčnosti domačega kmetijstva in živilske industrije, ter od ekonomskega okolja (ponudbe, povpraševanja, distribucijske poti, kakovost in predvsem cen), ki se bo uveljavil po vstopu. Gre za zelo zahtevne analitične pristope (Frohberg 1997). Literatura ne pozna enotnega pristopa, oceno ekonomskih učinkov je možno izluSčiti z uporabo različnih metod in kazalnikov. Skupina za proučevanje učinkov vključevanja Slovenije v EU (Erjavec, Rednak in Volk 1997) se je odločila, da v skladu z metodološkimi pristopi predhodnih kandidatk (Schneider 1993; Kettunen in Niemi izvede oceno ekonomskih učinkov po n;islednji shemi: /. komparativna analiza naravnih in stniktiimih danosti kmetijstva => 11 komparativna analiza kmetijskih trgov =» 111. primerjava uktvpov in učinkov kmetijske politike => IV. analiza odkupnih cen in cen proizvodnih dejavnikov =» V. primerjava proračuna VI. ocena morebitnega zaključka pogajanj (prevzem in obseg posameznih ukrepov) => VIL opredelitev scenarijev vključitve VlIL ocena učinkov na ravni posameznih proizvodov =» IX. agregiranje učinkov na ravni kmetijstva => X. analiza in komentar rezultatov. Primerjava naravnih in strukturnih danosti ter kmetijske politike Naravne danosti za kmetijsko pridelavo so v Sloveniji manj ugodne v primerjavi z državami zahodne in vzhodne Evrope. Za Slovenijo je značilna velika gozdnatost in majhen delež kmetijske zemlje v skupni površini, neugoden relief in s tem povezan velik delež kmetijske zemlje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, velik delež absolutnega travinja ter majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje. Naravne razmere vplivajo na manjšo proizvodno sposobnost kmetijstva in ožji izbor kultur ter s tem manjšo prilagodljivost in dražjo pridelavo, kar vse zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva v primerjavi z evropskim. Preglednica 1: Primerjava kmetijstva Slovenije in Evropske linije (1995, ali zadnji razpoložljivi podatki) Slownija ICvropska unija Delež knietij.stv-.i v skupnem HDP (tekoče cene) v % IX'lcž z;tposlenih v kmetijstvu od v.seh za|X).slenih v % -1.7 10,5 1.8 5,4 Veliko.st kmetij (kmetijska zemlja v ha/kmetijo) IX>lež čistih kmetij v % 1,1 19.4 16,5 32,0 Povprečni pridelki: - pšenica (t/ha) 4.23 6,02 - sladkorna pesa (t/ha) 43.23 52,08 - mleko (lAravo) 2742 5150 .Stopnja .s;unooskrbc v % - žita 51 111 - .sladkor 37 143 - vrtnine 76 106 - sadje (brcz južnega) 97 85 - vino 90 122 - mleko 114 99-242 - gowje meso «3 105 - prašičje me.so 72 106 - perutninsko meso 122 107 Odkupne cene kmetijskih pridelkov (EU-100) - pšenica 126 100 - koruza 75 lOO - mleko 85 100 - mlado pitano govedo (k. m.) 88 100 - pitani prašiči (k. m.) 121 100 - piščanci (ž. n).) 113 100 Agregatna niven za.ščite (% 1'SK) 42 49 Vin Etrropskn komisija, SVRS, MKGP, OECD. Etropska komisija, KtS Slovensko kmetijstvo se je v povojnem oMobju razvijalo v posebnih političnih in gospodarskih razmerah, kar se odraža tudi v njegovi agrarni strukturi. Izoblikovali sta se dve zelo nizlični obliki kmetijske pridelave: družbeno kmetijstvo na velikih gospodarstvih in zasebno kmetijstvo na majhnih kmetijah. Medtem ko so v EU potekale intenzivne strukturne spremembe (povečevanje kmetij, specializacija, intenzinkacija), je bilo na ozemlju nekdanje Jugoslavije ugodnosti in olajšav deležno predvsem družljeno kmetijstvo, razvoj zasebnega kmetijstva pa je bil diskrimlniran z različnimi ukrepi (zemljiški maksimum; v šestdesetih letih tudi prepoved zasebne posesti traktorjev in druge večje mehanizacije). Razvoj zasebnega kmetijstva je v Sloveniji tako zastal za razvojem kmetijstva v nekdaj primerljivih drž;ivah Srednje Evrope. Slovenske kmetije imajo v povprečju |)ctkrat manj kmetijske zemlje in šestkrat manj GVŽ (glav velike živine) kot kmetije v EU. Posledica agrarne strukture je tudi nizka stopnja profesionalizacije oziroma majhen delež kmetij, ki pridobivajo dohodek samo Iz kmetijstva, neugodna veli- kostna struktura pa se odraža tuili v slabši storilnosti in intenzivnosti pridelave. V Sloveniji je v povprečju zaposlenih štirikrat več polnovrednih ilelovnih moči na hektar kmetijske zemlje kot v povprečju EU. Naravne in strukturne danosti se otiražajo v nizJii stopnji samooskrbe. Nizke so zJasti pri žitih, sladkorju in olju, deloma pa tudi pri govejem in prašičjem mesu. Presežke pridela Slovenija pri hmelju, v perutninarstvu in prireji ntleka, izvoz pa je |x)meml5en še pri nekaterih predelanih proizvodih (kakovostno goveje meso in mesni izdelki, kakovostno vino, pivo). Slovenija do osamosvojitve .se\'eda ni imela svoje lastne kmetijske politike. Makroekonomska in iržno administrativnem oniejevanju pridelave. Ravno tako so precejšnje razlike v politiki proračunskih podpor. Kompenz;icijskih plačil (namenjenih izravnavi dohodka zoiradi nižjih tržnih cen) kot sestavnega dela tržnoor za zniževanje stroškov proizvodnje (regresiranje inputov). O tržnih uretlitvah lahko govorimo le pri pšenici in rži, sladkorju in morda mleku, pa Se te so praktično v celoti neprimerljive z EU. Te trge vlada pri nas uravnava z admini-sirativnim predpLso-vanjem cen, pri pšenici in sladkorju pa ima neposredno ali (xvsredno tudi monopol na trgu (pri p.šenici edini kuiiec in prodajalec). I^regleduica 2: Ključtii mehanizmi in ukrepi kmetijske/x>litike vShveniji in EU 188 slovl-nija eu INSimJCIONAlJJK CKNE predpisane Izhodiščne cene (p.5cnlc-u In rt. .sladkorna pc$:i, mleku) ciljne cene (mleko, oljCno olje) bazne cene (.sladkorna pc.sa, pntSiCi, drobnica) orientacijske cene (vino) umaknitvene cene (.sadje, vrtnine) referenčne cene (oljnice) reprezentativne cene (oljCno olje) lnten>encljske cene (žita, m;uilo. posneto mleko v prahu, pitano govedo, beli sladkor. oljCno olje) zunanik- trgovinski ukrkpi uvozne dajatve In/all uvozno carine (vsi pomcmbncj.ši kmciij.ski pridelki In nekateri predelana živibi) izvozne podpore (samo /a doloCcnc pridelke in iMlelke, neodvisne od uvoznih dajatev) uvozne dajatve in/aH »vozne carine (razliCni režimi. praktiCno prost uvoz Ic pri oljnicah in krmi) Izvozna nadomestila (v povezavi 7. uvoznimi dajatN-ami) intervi:nci.ii-: na notranjum trgu regresiranje obresti od posojil za odkup In zaloge (krompir, .sadje) Javni Intervencijski nakupi (žito, maslo in posneto mleko v prahu, pitano govedo, beli .sLidkor, oljCno olje) podpore sldadličenjn (ma.s]o, psncto mkdai, vino, krompir) proizvodno vl-zani-ix)hodkovnl-: todporh regresiranje semena, sadik In plemenske tivinc (pSenlca, ri, .sladkorna pesa, .sadje, hmelj, grozdje, govedo, drobnica. praSiCi. konji. Čebele) regresiranje obresti od poiiojil za tekočo proizvodnjo (žita, oljnice, .sladkorna pe.sa, krompir, pitano gov\xlo, praiUCi) premije (posebni prt)gr4mi rcje goved In t>vc) kompenzacijska plačila na ha ali gfavo (iUta. oljnice, pitano go\vdo, drobnica) doliodkoinia plačila (hmelj) /»wi(/e(durum ptenicii, .-iromatiCni hmelj) SLOVKNIIA I:U OMKJKVANIK PRIDKLAVK prideioitilne kvote (mlck«, sladkorna pc.s:i) praha (?.iia, oljnico) prefmi-vd sajenja novih irinognutov omejevanje pratic do kompenzacijskih plati! (pitano govedo, drobnica) premije za opuščanjeprielclatv (mleko, grozdje) STRUKTURNI-INTI-RVUNCI.Ii; podpore za leije pridelovalne razmere (reja krav. prireja gwedinc, mesa drobnice In konj) podpore planinski paii (govedo, drobnica, konji) regresiranje obrestnih mer za iialoibcna posojila (za pridela«! in dopolnilne dejavno.sii) podpora namenskih naloth (rcj."ika .sredi-^Ca z;i pra.?iCcrcjo, osemenjevalni centri, hladilnica- za .svc7.c .siidje, sajenje ali ol'>nova trajnih na.sadov. graditev namakalnih .sistemov) izmvnalna plačila za te^ pridelovalne raznietvlnn GV2 goveda, drobnice, konj) dodatna plačila za hribovska In manj razvila območja (vinogradi v nagibu, kra^ dojilje, drobnica) podpore za do okolja prijazno kmetovanje različne oblike podpor naloibam (predvsem za l/holj.5anje in pril.-tgoditev polrcbani trga. zniJtanje stroškov. Izboljšanje rejskih razmer in zdravMwncga \'ar.st>'a ži\-.iU, lzb<>l|A;inje ^Jvljenjskih In delovnih r.unK-r, varst\o okolja) podpore mladim kmetom TO-sRKONi-: OHI.1KI-: PODPOR kmi-tijstvu pospcicvanje prodaje (blagovne znamke, promocije, sejmi) podpora strojnim krotkom splošne storiltv za kmcHJstvo (IzobražcN^anje, .strofaivno in raziskovalno delo. svetovanje) sofinanciranje pokojninsko-Inivlldskega zavaroiHinJa kmetov programi CKPOV, programi za razvoj demografsko ogrotenih območij podpore delovanju proizvodnih In trinih skupnosti ler organiziranosti podpore naložbam v tIvUsko-prvd^ovatno Industrijo In prodaji na domu splošne siorilire za kmetiptvo (izobratevanjc, .strokovno in raziskovalno dek). svetovanje) socialni programi In programi za pospeševanje regionalnega razvoja (pomoC zj predčasno upokojitev kmetov, pn)grami za razvoj podeZdja in obmoCij, ki zaostajajo v razv-oju) Več podobnosti kot v tržncnrenovni politiki najdemo v strukturni politiki in tudi pri ukrepih posrednih podpor kmetijstvu. Strukturni ukrepi sicer niso tako jasno ločeni od drugih področij kmetijske politike kot v EU, so drugačni v izvedbi (bolj proizvodno vezani) in manjši v sorazmernem obsegu za ukrep namenjenih sredstev. Vsebinsko so vsekakor .sorodni. To N-elja zJasti za ukrepe, ki neposredno vplivajo na dohodek (podpore pridelavi na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in podpore naložbam). Regionalna politika pa je manj primerljiva. V Sloveniji poieka predvsem prek naložb v infrastrukturo in industrijski razvoj, omejena sredstva pa so namenjena za pripravo programov celostnega raz\'oja f>odeželja in obnove vasi (CRPOV). Koncept integralnih programov nizvoja potleželja, ki je v EU temelj regionalne politike, je pri nas šele v povojih. Temeljna značilnost slovenske kmetij.ske politike je, da zunanjetrgovin.ska zaščita in politika admini.strativnega določanja cen nekaterih glavnih pridelkov zagotavljata raven cen, ki je precej vi.šja kot na svetovnem trgu. Pri tem .so cene nekaterih pridelkov razmeroma visoke tudi v primerjavi z EU (pšenica, sladkorna pesa, pitani prašiči, jajca), medtem ko so pri drugih cene še vedno nižje kot v katerikoli članici EU (mleko, jabolka, hruške, breskve, občasno tudi krompir), kar poirjuje ugotovitev o pomembnih razlikah v kmetijski politiki do po.sameznih pridelkov, .^e jasneje se te razlike pokažejo ob primerjavi skupnih, cenovnih in proračun.skih podpor kmetijstvu. V Sloveniji ima cenovna politika precej ^čji vpliv na kmetijske priliodke kot proračun. V slovenskem kmetijskem proračunu je neposrednih gmotnih podpor bistwno manj kot v EU. Prc\'ladujejo posredne oblike podpor, namenjene tlelovanju javne uprave in strokovnih služb v kmetijsrvti. Modelni izračuni sprememb dohodka Po vstopu se bodo korenito spremenile tudi tržne razmere. Trg bo sicer navzven še vedno z;i.ščiten. vendar se bodo meje notranjega trga močno razširile. Veliko dotlej zunanjih konkurentov se bo en;ikovredno pojavilo na našem trgu, hkrati pa se lx)do odprle meje tudi zai na.še blago. Ob.seg trgovanja se bo nedvomno povečal, prav tako |>estrost ponudbe, pritisk na izravnavo cen bo hud. Kmetijski trg se bo tako rekoč čez noč iz trga s presežnim povpraševanjem spremenil v trg s presežno ponutlbo. Spremenjene tržne razmere in drugačna kmetijska |)olitika bodo vplivali na tehnološki razvoj in socioekonomsko strukturo, spremenil pa se bo tudi dohodkovni položaj kmetijstva. Nemogoče je natančno napovetlovati dohodkovne učinke vključitve. Neznank je preveč. V kakšni smeri se bo razvijala SKP? Kak.šen bo status novih članic? Kakšni bodo rezultati pogajanj in kako sc bodo na spremembe odzvali pridelovalci, predelovalna industrija in kako porabniki hrane? Kljub temu v.sem zadržJcom se splača ukvarjati vsaj z napovedmi toka in smeri sprememb. Poglavitne ocene so bile narejene s pomočjo statičnega determini.stičnega modela dohodka slawnskega kmetijstvi, narejenega po zgledu primerljivih integracijskih šaidij (že omenjeni avstrijski in fmski primer, za podrobnejši opus modela glej Rednak 1997). Da bi opisali vso možno širino sprememb in ocenili njihov posledice, smo simu-lacijske ocene izdelali ob pocnzacijskih plačil. Navedene scenarije smo primerjali z oceno stanja v slovenskem kmetijst\'u v obdobju 1992 - 1995 (rezultati SLO). Cra/2: Ocena sprememb agregatnega dohodka ktnetijstva (neto dodana vrednost)/K) različnih scenarijih prevzema skupne kmetijske politike za kmetijstvo (relativno, (Mritetni dohodek - 100) 120 100 80 60 40 ao ao ScAl ScA2 Se BI ScB2 I PaMrtdtfiod*! ScW Rezultati simulacijskih izračimov kažejo, da bi se ob prevzemu sedanje SKP (scenarij Al), dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva najverjetneje izbolj.šal. Vključitev bi po tem scenariju povzročila rast cen kmetijskih pridelkov (za 5 do 10 %) in povečanje neposrednih proračunskih podpor kmetijstvu (od 27 na skoraj 70 milijonov ekujev). Povečali bi se tudi stroSki, vendar manj kol prihodek, tako da bi sc dohodki kmetijstva na agregatni ravni povečali za 15 do 20 %. Dohodek bi .se v primerjavi z današnjim agregatno povečal tudi, če Slovenija kot nova članica ne bi bila deležna (scenarij A2) kompenzacijskih plačil. Opozoriti pa velja, da bi takšna rešitev pomenila izrazito poslabšanje dohodkovnega položaja pri listih kmetijskih pridelkih, z;t katere v EU velja sistem kompenzacijskih plačil. Pri scenarijih cenovne liberalizacije cen (BI, B2, W) je očiten agregatni padec kmetij-skega dohodka. Padec cen kmetijskili pridelkov- v EU za okoli 20 odstotkov, predviden v okviru scenarija B, bi kljub nižjim stroškom vodil v zmanjšanje seda- njih dohodkov v Sloveniji za 20 (scenarij BI) do 35 odstotkov (scenarij B2). Rezultati po|x>lne liberaliz^acije cen so Se bolj dramatični. Poudarjamo, da jih navajamo predvsem kot skrajni primer. Verjetnost, da bi se EU odločila za popolno sprostitev cen, je neznatna, obstaja pa realna možnost, da bi sc slovensko kmetijstvo moralo .soočiti z njo, če (oziroma dokler) bomo ostali zunaj EU. Na agregatni ravni .se ugodni in neugodni učinki pri posameznih kmetijskih usmerit\'ah .seStevajo oziroma nekako izravnajo. Nekaj, kar se morda na agregatni ravni kaže kot manj pomembno, je lahko na ravni posameznega kmetijskega pridelka bistvenega pomena. Pri posameznih kmetijskih pridelkih tako lahko po vključitvi pričakujemo zelo različne spremembe. Na podlagi modelnih izračunov napovedujemo - ob vseh zadržkih - izboljSanje dohodkovnega položaja v govedoreji, sadjarstvu in hmeljarstvu ter poslabšanje v pridelavi .sladkorne pese in prireji jajc. Pri v.seh drugih proizvodih so napovedi bolj negotove. Dohodkovni učinki vstopa bodo odvisni od uspešnosti pogajanj, sprememb SKP in tržne učinkovitosti predvsem živilsko-predelovalne industrije. Za pridelke z visoko stopnjo regulacijc (žita, oljnice, pitano govedo, ovce, hmelj, mleko, sladkorna pe.sa) bodo |X)sledice vključirve odvisne predvsem od usjješnosti pristopnih pogajanj (kvote) in statusa, ki ga lx)do imele nove članice v EU (kompenzacijska plačila). Ob ugodnem razpletu pogajanj bi lahko pri teh pridelkih pričakovali izboljSanje ali ohranitev ugodnega ekonomskega položaja in narobe: v primeru neugodnega razpleta občutno poslabšanje. Pri drugih pridelkUi je trg v EU bistveno manj reguliran. Razlike v cenah med članicami so v tem primeru bistveno ^čje kot pri pridelkih v prvi skupini, pa tudi konkurenca s\'etovnega trga deluje v večji meri. Cenovna raven je v tej skupini manj odvisna od države in bolj od kakovosti, organiziranosti trga, načina trženja, tradicije in odnosa kupcev do domačih pridelkov. Za .sklenitev presoje o dohodkovnih učinkih dodajmo še nmenje o dosegu in uporabnosti dosedanjega metodološkega pristopa. Dejstvo je, da modelni izračuni s statičnim determinacijskim modelom ob vsej svoji nazx)rnosti in učinkovitosti ocene kratkoročnih dohodkovnih učinkov ne dajejo popolne slike o učinkih vključitve. Model ne dovoljuje ocene dinamičnih učinkov, predvsem ne sprememb v proizvodni strukturi. Spremembe ekonomskega okolja bodo namreč dvignile ali zmanjšale atraktivnost |X)sameznih kmetijskih proizvodenj. Obseg proizvodnje, olxlelanost površin, pa tudi posestna struktura kmetij .se bodo nanueč pomembno spremenili. Po zgledu nekaterih integracijskih študij (Tangermann in Josling 1993) kaže razviti poseben delni model ravnovesja (partial equilibrium model) slovenskega kmetijstvi, ki bi omogočal tudi oceno dinamičnih učinkov. Z njim lx) mogoče dopolniti in nadgraditi ocene, pridobljene s statičnim determinacijskim modelom. Na vsebinski ravni pa dosedanji rezultati govorijo, da je za popolnejšo sliko učinkov v kmetijst\'u potrebno oceniti tudi konkurenčnost .slovenske živilske industrije. Evropska komisija (1995) ima prav, ko to vprašanje opredeljuje kot ključno v evropskih povezovalnih procesili kmetijstva. Po širitvi se bo slownsko kmetijstvo srečalo s konkurenco predvsem na trgu živilskih proizvodov. Proračunski učinki, administrativne zalilcvc in reforma kmetijske politike Vsaka sprememba v prihodkih kmetijstva se na drugi strani odrazi v spremenjenih izdatkih za kmetijstvo in kmetijske pridelke. Kar je tlobro za kmeta, je sLiIkj za kupca hrane in/ali davkoplačevalca ter narobe. Ce na eni strani ocenjujemo dohodkovne učinke vključitve v kmetijstvu, je prav, da sku.šamo ugotovili tudi vire financiranja teh sprememb. Ocene kažejo, da lxxlo večino pričakovanili sprememb v prihodkih kmetijstva po vstopu "rinancirali" domači porabniki hrane, pomemben del pa bodo prispevali ludi sloveaski davkoplačevalci. Spremembe v kmetijski (x>litiki lx)do neposredno vplivale na strukturo in obseg proračunskih izdatkov, povcz^mih s kmetijst\'om. Prenos pristojnosti na področju tržno-cenovne |X)litike pomeni Uidi prenos stroškov na bru.seljsko blagajno (kompenzacijska plačila, izvozne spodbude, ukrepi na notranjem trgu). S tem se bo obremenitev nacionalnega proračuna zmanjšala, prilagajanje zdajšnje strukturne politike politiki v EU pa bo na drugi strani zahtevalo povečanje proračunskih izdatkoN' v Sloveniji. Če bo Sloveniji pri kompenzacijskih plačilih usjielo dobiti enak status, kot ga imajo sedanje članice, bo večino povečanja proračunskih prihodkov prispeval skupni evropski proračun. Ob sedanji politiki EU, uspešno zaključenih |X)gajanjih in dobrih pripravah bi se proračunske podpore v primerjavi s sedanjim .stanjem \'eč kot podvojile (skupno povečanje za skoraj 110 milijonov ekujcv). Povečanje nacionalnih proračunskih izdatkov z;i okoli 17 milijonov ekujev bi bilo ob takem izidu več kot dobra naložba. Če pa upoštevamo, da bomo s prevzemom SKP izgubili tudi proračunske prilive (prihotlke od uvoznih dajatev in carin, skupaj okoli 46 milijonov ekujev), potem je bilanca precej manj ugodna. Dokončno slik<} nam daje šele neto učinek vključitve, opredeljen kot razlika med spremembo v prihodkih kmetij.stvoi in spremembo v izdatkih slovenskih ilavko-plačevalcev in porabnikov. Razlika je pozitivna Ic pri scenarijih, pri katerih smo predvideli polno pridobitev sredstev z;i kompenz;icij.ska plačila (scenarija Al in BI). Preglednica 4: Proračiniska sredstva, povezana s kmetijstvom v Sloveniji v letu 1995, in ocena teh sredstev po vključitvi v EU glede na vir financiranja, milijon ECU (1 ECU-153J2 SIT) hSI.O 95 SIM RU (sc. Al, in) .Skupaj Sl.O KU (1) PROIZVODNO Vi:ZANH PODPORK IX)HODKU 12.5 33.3 33.3 (2) STRUKTURNI- INTKRVHNCIJK 14.5 36.3 23.6 12,7 (3) POSRIiDNU OHI.IKI-: PODPOR K.MITIJ.STVU 32.6 47.1 44.3 2,8 (4) SKUPAJ PODmRH KMITIJ.STVU (1+2+3) 59,6 116.7 68,0 48,7 (5) STROiiKI IZVAJANJA KMimjSKI- POI.ITIKI- 6,6 6,6 6,6 6,6 (6) SKUPAJ PRORAČUNSKI IZDATKI ZA KMimj.STVO (4+5) 66,2 133,2 76,5 56.7 (7) DRUGO (strukturne podpore v predelavi. i/.w>zna nadomestila) 9.0 58,6 16,2 42.4 (8) SKUPAJ PRORAČUNSKI- PODPORK (4+7) 68.6 175.3 84,2 91.1 (9) SKUPAJ PRORAČUNSKI IZDATKI (6+7) 75,2 191.8 92,6 99.1 (10) PRIHODKI OD UVOZNIH DAJATl-V ZA KMI-mjSKI-: PRIDI-:i.KH 28.0 (11) DRUGI NI:P0SRI-:DNI AI.I POSRl-DNI PRORAČUNSKI -PRIHODKI" 17.7 65.2 - carine 17.7 - razbremenitev stroškov izvoznih nadomestil in ukreix)v na notranjem trgu 0.0 55.2 (12) Nl-rrO PRORAČUNSKI IZDATKI ZA KMI-mj.STVO (6-10) (13) SKUPAJ Nl-rro PRORAČUNSKI IZDATKI (9-10-11) 38.2 29,5 76.5 92.6 56,7 33.9 Pričakujemo lahko, da bodo bodoči proračunski viri iz Bruslja po namenu dveh oblik. Pretežni del lahko predstavljajo kompenzacijska plačila ali druge oblike proizvtHlno vezanih dohodkovnih podpor kmetijst\'u. Njihova pridobitev je zaenkrat sporna, saj jih EU novim kandidatkam ne misli nameniti (Evropska komisija, 1995a). Ocena dohodkovnih učinkov je pokazala, kakšen potencialen pomen imajo kompenzacijska plačila v strukturi dohodkov kmetijstva. Če Bruselj ne lx) plačeval kompenzacijskih plačil, si kaže pridobiti pravico do lastnega financiranja. Največje koristi bi v kmetijstvu verjetno dosegli, če bi z razvojem dosedanjih ukrepov kmetijske politike in s sočasnim prevzemom nekaterih ukrepov SKP poskušali slediti dohodkovnim ravnem, ki bi sc oblikovale ob navideznem takojšnjem prevzemu ukrepov skupne kmetijske politike. Ali povedano drugače, dohodki slovenskih kmetov naj ne bi v času do vključit\'e bistveno odstopali od ravni dohodka primerljivih evropskih kmetov, s podobnim ob.segom in storilnostjo pridelave. Skupna kmetijska politika, njene cenovne ravni in ravni proračunskih podpor so tako lahko neke vrste •eim)pska sidra', na katera bi lovili cenovne in dohodkovne ravni slovenskega kmetijstva. Če med obema politikama ne bo velikih razlik, bo pristanek na skupnem trgu zagotovo mehkejši. Ce pa do vstopa ne bo prišlo še tako kmalu, lx) enakost sistemov omogočda lažje in preglednejše trgovanje, kmetijstva pa bo dobilo bolj sistematičen in doslednejši mehanizem razvojnih podpKjr. Vsekakor bo uvedba neposrednih plačil zahteven administra- livni ukrep, ki zviSiije proračunske i/clatke za kmetijstvo. Kljul) temu s .sabo lahko prinaša tudi večplastne pozitivne učinke. Pričakujemo lahko znižanje ali zadržev.inje nizkih cen hrane za porabnike in s tem povezane |X)zilivne .socialne in makroekonomske učinke. Nižja cenovna raven kmetijskih pridelkov lahko pris|>e%'a tudi k povečanju konkurenčnosti živilsko predelovalne industrije. Veliko več dela kaže nameniti opredelitv i in izvedbi po.sebnega paketa strukturne pomoči kmetijstvu. Vključuje naj programe okoljevarstvene politike za kmetijstvo, programe kmetijske strukturne politike, podpore živilsko-predelovalni industriji in |xxlpore hribovskemu kmetijstvu. Le Zit redka kmetijska gospodarstva in območja v .Sloveniji bo možno zagotoviti konkurenčne razmere. Večina kmetijstva bo zaradi naravnih in strukturnih danosti ostala v podrejenem dohodkovnem položaiju. Podpreti zato kaže negospodarske funkcije kmetijstva, kmetije usmeriti (ali ohraniti) v okolju prijaznih načinih pridelave, poi.skati dopolnilne možnosti zaslužka in podpreti razvojne programe [Dodeželja. Vse to je na konceptualni ravni v Sloveniji že nekaj let znano (Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, MKGP, 1992). Nezadostna pa je programska, izvedlx;na in administrativna raven podpor kot rezultat političnih, proračuaskih in kadrovskih zavor. Vključevanje Slovenije v EU lahko sproži potrebne spremembe. Evropska komisija v AGENDI 2000 (Evropska komisija 1998) namreč ponuja, da bi že z letom 2000 sofinancirala programe, ki bi bili pripravljeni v skladu z zahtevami evropske kmetij.ske strukturne politike. Če to povežemo še z dejstvom, da se bodo v letu 1999 pristoptia pogajanja pričela ukvarjati tudi s tovrstnimi programi, potetn slovenska kmetijska politika lahko v enem koraku združi vse štiri potrebne aktivnosti: A. Reforma kmetijske politike. - B. Pridobitev pred-pristopiie f>omoči. - C. Oblikovanje pogajalskih izhodišč in njihovo uveljavitev. - D. Opredelitev po-pristopne kmetijske politike. Prilagajanje in reformo kmetijske politike je treba podpreti s .številnimi spremljevalnimi ukrepi. Kadrovska in organizacijska prenova, oblikovanje primerljivih in za kasnejšo izvedbo skupne kmetijske politike potrebnih ustanov, priprava potrebnih informacijskih in pravnih strokovnih podlag (registri, katastri, tipologije, standardi), splošno izobraževanje, seznanitev in promocija kmetijstva in evropskih povezovalnih procesov; v.se to je nujen pogoj za uspešno delovanje kmetijske politike in prilagajanje kmetijstva. Naloge .so tako obsežne, da jih Slovenija lahko uresniči lahko le z nacionalnim (predvsem političnim) konsenzom in zavzetim sodelovanjem vseh strokovnih in političnih potencialov v državi. Učinkovito prilagajanje slovenskega kmetijstva pa je vprašljivo z:iradi pomanjkljivosti, .slabosti in tudi nerazvitosti državne uprave. Skupna kmetijska politika je razvejan in administrativno zelo zahteven sistem, ki bi po naših ocenah zahteval polno vključitev okoli 400 do 600 ljudi (odvisno od organiziranosti in kakovosti osebja, interpolirano iz velikosti državne uprave .sedanjih članic EU). To je številka, ki nekajkrat presega trenutno število z:iposlenih v kmetijski državni upravi na primerljivih delovnih mestih. Potrebno povečanje državne uprave ni le dodaten strošek vključevanja, ampak tudi njegova resna ovira. Pomanjkanje primerno izobraženih in usposobljenih uradnikov je problem, ki presega okvire kmetijstva. Sklepi 1. S prevzemom SKP bo na državni ravni ostal le manjši del pristojnosti za vodenje kmetijske ix>litike. Tržnodvojil. Dodatni proračun gre predvsem na račim različne vrste neposrednih plačil. 3. Kmetijska |X)litika ima v pristopnem obdobju ob.sežne in z;ihtevne naloge: i. pravna prilagoditev zahtevam skupnega trga; ii. institucionalna uspo.sobitev za izvajanje .skupne kmetijske politike; iii, priprava, izvedba in sklepna dejanja pristopnih pogajanj; iv. prilagoditev kmetijstva sprenienjenim razmeram po vključitvi; v. dolgoročna usposobitev kmetijstva in živilsko-predelovalne intlustrije z^i tlelo-vanje v razmerah skupnega trga; ob tem pa, tudi vi. izvedlx) nujne reforme kmetijske politike in to ne gletle na čas vključitve in hitrost prilagajanja EU. Vpra.Š;inj;i pogajanj bodo lahko kaj kmalu osretinje vprašanje slovenske kmetijske |x>litike. Pogajalskih vprašanj je toliko, kolikor jih odpre sama kantlidatka. Kar nekaj vsebin, povezanih s prevzemom setlanje skupne kmetijske politike EU lahko pomembno vpliva na nad;iljnji razvoj slovenskega kmetijstva. Po.sebno pozornost kaže z^to med pogajanji nameniti vprašanju administrativnih omejitev proizvodnje (pritlo-bitev primernega obsega proizvodnih kvot in referenčnih količin, s po.sebnim poudarkom na kvoti mleka in številu premij za krave dojilje in plemenske ovce); kompenzacijskim plačilom (vztrajanje pri njihovem prevzemu ali pridobitev možnosti lastnega izplačevanja), prilagoditvenem obdobju (takojšen vstop ima pretinost, saj ob dobrih pripravah koristi prevladajo nad stroški) ter programom strukturnih potlpor (priprava programa neposrednih plačil za ekološko kmetijstvo in pridelavo na območjih s težjimi razmerami, uveljavitev nekaterih agrarno strukturnih značilnosti v kriterijih za dodelitev sretLstev, izbira primerneg;i program;! regionalne politike). 4. V luči prilagajanja EU je morda naienost;ivneje kar v celoti prevzeti sistem skupne kmetijske politike. V tem trenutku to v celoti sicer ni niti mogf)če (finančne omejitve) niti smiselno (prevzem administrativnih proizvtxlnih omejitev), je pa konceptualno gledano vsekakor to lahko okvir bcxločih sprememb. Jedro strategije pristopnega prilagajanja bi torej lahko bilo postopen, smiseln, sistematičen in učinkovit prc\'zetii pristopov in nieiianizniov tistih ukrepov skupne kmetijske politike, ki zagotavljajo večje uresničevanje postavljenih ciljev. Sedanji in možni bodoči ukrepi ter mehanizmi skupne kmetijske politike so lahko orientacijske točke, ki se jim iz različnih smeri in z različno intenzivno.stjo postopno približuje slovenska kmetijska politika. Pri tem se orientacijske točke spreminjajo, cilji so gibljivi, kar zahteva od nosilcev kmetijske politike še dodatno pozornost in prizadevanja. Postopke in reforme kaže združili v oblikovanje enotnega, tudi z evropske strani financintnega, ter usklajenega programa kmetijskega strukturne politike. L1TERATURA Atkin, M. 1993. Snouts in the Through, l-uropean Farmers, the a)mmon Agricultural Itjlicy and the Public I'ursc. Cambridge: Woodhead. liuckwcll, A. in sodclavcL 199«. Towards a &)mnu>n Agricultural and Rural l>olicy for Kurope. Brussels: l-:uro|X.'an Commission. Ureu.s.s F. 1995. Die vierte KU-l-rwcitcrung - um Oe.stcrrcich, Finnland untl Schwcdcn. Agra-Furope, 15, Sondcrbeilagc, 20s. Hundcsmini.sterium für Land- und Fonitwirtschaft. 1994. Das .Solidarpaket. Das l-rgebnis der l-:U-Agrarvcrhandlungcn und die Unvsctzung in Österreich. Wien; »undcsministcrium für Und- und Forstwirtschaft, Wien. Hrjavec, F., M. Hednak in T. Volk (urcdniki). 1997. .Slowasko kmetij.stvo in l-vropska unija. Ljubljana; CZD KmcCki gl;ts. Kuropaischc Kommission. 1995a. Osteuropa: .Strategiepapier der l-urop.llschen Kommlsion. Agr.i-Kurt)pc 49, lX)kumentation. 2«s. I-uropean Commi.ssion. 1995b. White Paper: Preparation of the A.sstKiatcd Countries of Central and l^astern Furope for Integration into the Intemal Market of the Union. Uru-sscLs; l-uropean 0)mmi.ssit)n. l-uropean Oimmission. 1995c. Agricultural Situation and Prosixxts in the Central and Kastern I-:uropean Countries; Slownia. Working Document. DC VI, Brüssels; l-uropean Commission. Kuropean Commi.ssion. 1997. Agricultural Situation in the l-uropean Union. 1996 Rcp«)n. Uras.seLs: Kuropean Conimision. Kvropska komisija. 199«. Agenda 2000; the legislative proposals. http-//www.curopa.cu.int/ cn/comm/dg06/index.him. Frohberg. K. in M. Harimann. 1997. Comparing Measures of a>mpetiiivness; I-:xamplcs for Agricultua- in the Central Kuropean Associates. Conference Pa|X'r on Ad Hoc Group on l->it/Wcsi Kconomic Relations in Agriculture, 1997-4-2/4, Paris: OKCD. Goldin, I, O. Knudscn in D. MKNSBRUGGHI-; 1993. Trade Liberalisation: Global l-:conomic Implications. Paris: Organisation for l-conomic CtKiperation and development the World Bank. Hinc, R.C. 1989. Customs Union Kniargcmcnt and Adjustment: Spain's ActX'ssion to the Kuropean Community. Journal of Comnmn Market Studies, 27,1-27. Hitrls, T. 1991. Kur«)pcan Community Kconomics. Second Kdition. New York: Harvester Wheatshcaf. Kcttuncn, I- in J. Nicmi. 1994. The KU .Scitlcincni of l-innlsh Agriculture and National Support. Helsinki: Maataloudcn Taloudcilincn TUtkimuslaittts Agricultural Kconomics Research Institute. Koester, U. 1981. Grundzüge der landwirtschaftlichen Marktlehre. WLso-KurzlehrhOcher. Reihe Volkswirtschaft; München: Vahlen. MKGH, Ministrstvo za kmetij.st\t>, gozdarstvo in prehnmo (1992): Strategija razvt)ja sloven-.skega kmetijstva, l-juhljana: MKGH. MTTl. 1993. Finnish Agriculture and Kuropean Integration. Re.search publications 71. Helsinki: MTTl.. OKCD. 1998. Agricultural l\>licy Reform. StCKktacting of AchievemenLs. Pari.s: Oecd. Preston. C. 1997. Knlargemcnt and Integration in ihe Kur<)pean Union. London: Routledge. Kednak. M. 1997 Ocena posledic vsmpa v F.U - rezultati simulacij, v: I-rjavec. H.. M. Rednak in T. Volk (uredniki). .Skwenskt) kmetijstvo in Ivvropska unija. I.jubljana: CZli Kmečki gla.s. Schneider. M. 1989. Österreichs Und- und Forstwirtschaft und der KG-Binnenmarkt .Studie des Österreichi.schen Instituts für Wirt.schaftsforschung im Auftrag des Bundcsmini.steriums für Und- und Forstwirtschaft. Wien: Sonderausgabe der Zeitschrift ■Förderungsdieast". Schneider. M. 1993. i:G-Binncnmarkt als Herausforderung für Österreichs Landwirtschaft und Lehensmittelindastrie. Studie des Österrefchischen Instituts für Wirtschaftsforschung im Auftrag de.s ßundcsministeriums für Und- und Forstwirtschaft. Wien: Sonderaasgabe der Zeit.schrift "FOrderungsdienst'. Tangermann. S.; T. K. Josling. 1991. Pre-accession Agricultural Policies for Central Kurope and the Kuropean Union. Final Report Bru-ssels: Furopean Commission. Phare Program. Tracy. M. 1997 Agricultural l'olic>' in the Furopean Union and other Market i:conomies. Genappe: AP.S.