Porocilo Prejeto 21. februarja 2024, sprejeto 7. maja 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.125-138 Izrazno ustvarjalni pristopi pri delu z mladostniki Vprispevku prikažem možne izkustvene oblike dela z izrazno ustvarjalnimi pristopi v okviru petih srecanj z mladostniki. Kot osrednji cilj sem imela v mislih samoraziskovanje oziroma samospoznavanje (ukvarjanje z identiteto oziroma samopodobo) v skupini petih do šestih clanov. Uvod Izhodišce mojega razmisleka je vprašanje, kako lahko vsaka mladostnica, vsakmladostnik dejavno ohrani nadzor nad svojim življenjem, kadar gre za trajnejše oziroma ponavljajoce se stiske, in kako lahko za ta namen aktivira in uporabi lastne zaloge moci. Jackson (2015) ugotavlja, da so prednosti izrazno ustvarjalnih pristopov v tem, da: so vsakomur dostopni in pogosto edini razpoložljivi ali najpri­mernejši jezik za zacetek komunikacije; ustvarjajo priložnosti za razvijanje ustvarjalnega mišljenja, za socializacijo, osebnostno rast in razvoj; povecuje­jo integriranost posameznika v odnosih in pripadnost skupini; krepijo obcu­tek osebne kompetentnosti in lajšajo razumevanje težko razumljivih snovi; spodbujajo samopotrjevanje; sprošcajo in povzrocajo ugodje. Izrazno ustvarjalni pristopi lahko veliko pripomorejo k temu, da mladim v socialnem delu zagotovimo varen delovni kontekst, ki jim omogoca iskanje odgovorov na pomembna vprašanja: kako naj znova pridobim moc in nadzornad svojim življenjem, kako naj vnesem želene spremembe v svoje življenje, kako naj ustvarim stabilnost v svojem življenju, kako naj se naucim govoriti v svojem imenu. Socialno delo kot stroka lahko pripomore k izboljšanju samopodobe in samozavesti mladih tudi z izrazno ustvarjalnimi pristopi. Tako se mladostnik lahko nauci, kako pozitivno vrednotiti samega sebe, kako razviti samozaupa­nje in samospoštovanje terrazvijati lastne sposobnosti. Poleg tega lahko išce notranje vire in tako odkriva izkušnjo moci za spoprijemanje s težavami. Socialna delavka in delavec lahko z asertivnim vedenjem in uporabo iz­razno ustvarjalnih pristopov mlade spodbudita k izražanju obcutkov, custev in potreb. S tem se osebi pocasi izboljšujejo samovrednotenje, samopodoba in samozavest, spet zacne verjeti vase in v svoje sposobnosti (Petrovic in Žni­darec, 2005). 0000-0003-0242-9997 Socialno delo, 63 (2024), 1-2:125–138 Sama sem zacela razmišljati, kako bi lahko podprla mladostnike pri kre­pitvi njihove samopodobe. Za ta name sem oblikovala program s petimi sre-canji. Casovni okvirsrecanje je oblikovan za uro in pol do dve uri. Delo vsakic poteka v treh fazah: prva je uvodna, druga faza osrednje dejavnosti oziroma delovna faza in tretja je sklepna faza oz. proslavljanje. Uvodna faza oziroma faza ogrevanja, uglaševanja je namenjena predvsem medsebojnemu spoznavanju in dogovarjanju o nacinu dela in željah ter pri-cakovanjih. Lahko bi jo poimenovali faza utrjevanja stabilnosti odnosa. Zato je toliko pomembnejše, da namenimo dovolj casa dolocanju pravil in dogo­voru o sodelovanju. Vfazi osrednje dejavnosti zacne vodja delavnice upo­rabljati izrazno ustvarjalne pristope v povezavi z dolocenimi temami, kot so doživljanje sebe v prostoru, razvijanje potencialov, izražanje custev, odnos do telesa, kazanje svetu, spoznavanje prostora. Sklepna faza pomeni umirja­nje in izvedbo evalvacije tistega dne oziroma srecanja. Samopodoba Samopodoba je vzorec predstav posameznika o sebi. Je nacin, kako vidimo sebe. Lahko jo razumemo kot množico odnosov, ki jih posameznik zavestno ali nezavedno vzpostavlja do sebe (Youngs, 2000, str. 16). Avtorica trdi, da je samopodoba naša skrivna energija, saj v veliki meri vpliva na to, kakšni bodo naše življenje, zdravje, sreca, odnosi, vpliva tudi na naše predstave o svetu in na cilje, ki jih v življenju želimo doseci. Samopodoba se oblikuje postopno in v skladu zotrokovim psihicnim ra­zvojem in interakcijo z okoljem. Oblikuje se pod vplivom individualnih, oseb­nih izkušenj o sebi, poleg tega pa nanjo vplivajo tudi mnenja, ki jih imajo dru­gi o nas, in s tem vplivajo na našo konstrukcijo samopodobe že od otroštva. Ljudje okoli nas nam ves cas pošiljajo sporocila o tem, kakšni smo in kakšni naj bomo. Povedo nam, v cem smo slabi in v cem dobri. Vsa ta sporocila pos­tanejo del predstave o sebi. Youngs (2000) meni, da je zdrava samopodoba kljucna za zdrav razvoj osebe. Našteje šest kljucnih podrocij, ki omogocajo razvoj zdrave samopodo-be pri posamezniku: 1. fizicna varnost: otrok, ki ima obcutek varnosti, se po navadi manj boji, da bi ga drugi prizadeli, zato se lažje uci odprtosti in zaupanja ljudem. Tako lahko svobodno razvija svojo radovedno naravo, ki je pomembna za ucenje; 2. custvena varnost: otrok, ki ima obcutek, da ga drugi ljudje ne bodo poni­ževali in zanicevali, lahko razvije visoko stopnjo custvene varnosti. Zato se nauci skrbeti zase in za druge, je socuten do sebe in prav tako do dru­gih, jih upošteva in spoštuje; 3. identiteta in vprašanje »Kdo sem jaz?«: otrok lahko razvije zdrav obcutek identitete, ce se dovolj dobro pozna in verjame, da je vsakposameznik spoštovan, poseben, cenjen in enakovreden clan družbe; 4. obcutek pripadnosti: ce otrok med odrašcanjem dobi obcutek, da ga je okolica sprejela in ga ima za enakovrednega clana, bo vedel, da je sprejet, cenjen in spoštovan, in tako tudi sam sprejema in spoštuje druge; 5. kompetentnost in obcutek usposobljenosti: kadar je otrok uspešen na enem podrocju, se bo velikokratpripravljen uciti in uveljaviti tudi na dru­gih. Ob težavah, na katere bo naletel, zaradi obcutka sposobnosti ne bo odnehal, temvec se bo še bolj trudil; 6. obcutek, da ima življenje svoj smisel in svojo pot: otrok oziroma mla­da oseba, ki ima mocan obcutek poslanstva, cuti, da ima njeno življe­nje smisel. Ves cas si doloca nove cilje in si hkrati prizadeva za njihovouresnicitev. Vcasu mladostništva ima velik pomen tudi videz, zato je na tem podrocju lahko samopodoba zelo hitro slaba, saj prav v tem obdobju mladi doživljajo veliko sprememb. Razne hormonske spremembe, kot so mozolji in mastni lasje, lahko hudo otežijo mladostnikovo življenje in dojemanje samega sebe (Braconnier, 2001). Tudi družbena omrežja pomembno vplivajo na samopodobo (Valkenburg, Peter in Schouten, 2006). Povezava med uporabo družbenih omrežij in samo­podobo kot tako obstaja, a je težko definirati vzrok in posledice te povezave. Povezava bi naj bila odvisna od vsakega posameznika (Richards, Caldwell in Go, 2015). Nekatere študije so preucevale razmerje med uporabo družbenih omrežij in zaznavanjem telesa (npr. Carter, Forrest in Kaida, 2017). Uporaba družbenih omrežij je tako bila povezana s skrbmi glede lastnega telesa, kot je obsedenost s cezmerno težo ali izogibanje telesni podobi. Med mladimi so zelo pogoste skrbi glede samega zunanjega videza (Franchina in Lo Coco, 2018). Vsebine na družbenih omrežjih so polne lepih modelov, ljudi, ki živijo po­polna življenja, in nedosegljivih telesnih idealov. Fotografije so spremenjene s filtri, prikazani pa so le najboljši trenutki dolocene osebe. Najstnice so še posebej obcutljive za stroge lepotne standarde, ki se prikazujejo na družbe­nih omrežjih, ki pogosto povecujejo njihovo negotovost in tesnobo. Vprimer­javi z urejenim, popolnim življenjem drugih se mnoge pocutijo nezadostne (Etherson in Curran, 2021). Opis in potek srecanj Sam potek delavnic nazorneje prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Prikaz poteka petih srecanj. Faze dela z izrazno ustvarjalnimi pristopi Srecanje Uvodna faza oziroma faza ogrevanja, uglaševanja 1. Srecanje • Uvodna faza (dogovor o sodelovanju, pricakovanjih, strahovih, izkušnjah, ciljih; 45 min) • Osrednja faza (spoznavanje; zgodba mojega imena; 30 min; odmor 15 min) • Sklepna faza (evalvacija; 15 min) Osrednja oziroma delovna faza 2. Srecanje • Uvodna faza (energiziranje; podajanje žogice, povsem posebno darilo; 30 min) • Osrednja faza (likovnost: uporaba barv, crt in oblik; telesni zemljevid obcutkov; mocne roke; 55 min; odmor 15 min) • Sklepna faza (evalvacija; 15–20 min) 3. Srecanje • Uvodna faza (zrcaljenje; 10 min) • Osrednja faza (maska oziroma digitalni kolaž; 60 min; odmor 15 min) • Sklepna faza (evalvacija; 20 min) 4. Srecanje • Uvodna faza (krog obcutkov; 10 min) • Osrednja faza (gibanje: dihanje; 2 min tresenja; hoja po prostoru; 45 min; odmor 15 min) • Sklepna faza (evalvacija; 15–20 min) Faza refleksije, evalvacije, proslavljanja in 5. Srecanje locitve • Uvodna faza (refleksija, evalviranje; 30 min) • Osrednja faza (proslavljanje; 50 min; odmor 15 min) • Sklepna faza (locevanje; 15 min) Zapis je v nadaljevanju strukturiran tako, da po srecanjih predstavim temo tistega dne. 1. Prvo srecanje: dogovor o sodelovanju pri delu z mladostniki v skupini a) Uvodna faza Na prvem srecanju z mladostniki sklenemo dogovoro sodelovanju. Dogovo­rimo se o casovnem okviru dela, pricakovanjih, vlogah in opisu poteka skup­nih srecanj. Na vseh nadaljnjih srecanjih dogovorsamo obnovimo in mlado­stnike vprašamo, ali bi želeli k dogovoru še kaj dodati. Pri vsem tem pa je pomembno mladostnikom zagotoviti razmere, v kate­rih se lahko izrazijo in so ustvarjalni. Zato je toliko pomembnejše vzpostaviti osebni stik z mladostniki in ustvariti odprto, prijetno, prijazno, ustvarjalno in optimisticno ucno, delovno in bivalno okolje, npr. zagotovimo svežzrak, primerno svetlobo, temperaturo, naravne materiale, varno opremo, zvocno kuliso, primerne barve, oblike in ne nazadnje živa bitja (živali, rastline, ljudi). b) Osrednja faza (spoznavanje, 30 min in 15 min odmora) Zgodba mojega imena (prirejeno po Buncic­Napan, Ivkovic, Jankovic in Pe­ nava­Pejcinovic, 2002) Cilj: Spoznavanje clanov skupine; vkljucevanje pasivnih in tihih udeležencev Cas trajanja: 20–30 min (odvisno od velikosti skupine) Potek: Vsi udeleženci skupine se posedejo v krog. Vsak pove svoje ime, po kom ga je dobil oziroma kdo mu ga je dalin ali mu je všec ali ne. Povedo tudi priimke, ce vedo, od kod izvirajo. Povedo tudi svoje vzdevke, ce jih imajo, in povedo, kako so jih dobili. In ali so jim všec ali ne. Po igri: Lahko razpravljamo s pomocjo takšnih vprašanj: kako ste se pocutili, ko ste govorili o sebi? Ali vam je bilo nelagodno ali ne? Zakaj? Imate obcu­tek, da ste se bolje spoznali z drugimi udeleženci skupine? Komentar: Spodbudimo cim vec udeležencev, da porocajo o igri. Igra je pri­merna za skupine, v katerih smo šele zaceli delati in se udeleženci med sabo še ne poznajo. Pomembno je vkljuciti vse udeležene in zagotoviti glas vseh. c) Sklepna faza (evalvacija; 15 min) Kaj ste se naucili danes o sebi in kaj o drugem? Kaj vam je bilo na srecanju všec, kaj ne? Kaj bi spremenili? Kaj si želite za naslednjic? 2. Drugo srecanje in izvedba osrednje dejavnosti Likovnost S pomocjo slike in risbe lahko mladostnik izraža svoje pocutje, custva in izku­šnje na vec nacinov, in sicerz uporabo crt, oblik in barv, telesnega zemljevida obcutkov, risanja obraza obcutkov, proste tehnike risanja. Likovnost uporab­ljamo kot sredstvo komunikacije, ki je primerno za otroke in mladostnike, ki zaradi okolišcin ne morejo govoriti o svojih custvih, ciljih, željah, potrebah in strahovih. Risanje in seveda tudi kakšen drug izrazno ustvarjalni pristop jim pomagata pri spoprijemanju s svojimi obcutki in custvi ter pri raziskovanju sprememb, ki jih prinaša njihovo vedenje. Z risanjem lahko mladostnik na simbolen nacin prikaže svoja custva, strahove, težave, stiske in podobo sa-mega sebe, prikaže lahko svoje okolje in trenutno stanje ter želene spremem-be. S pomocjo risanja mladostnik izraža tudi custva, ki so za družbo oznacena kot nesprejemljiva oziroma negativna. Svojo jezo in agresijo do dolocenega dogodka lahko prikaže tako, da risbo precrta, pocecka, raztrga oziroma vrže v smeti (Geldard in Geldard, 2008, str. 196–197). Geldard in Geldard (2008, str. 199) poudarjata, da je glavna znacilnost uporabe izrazno ustvarjalnih pristopov spodbujanje komunikacije z otro­kom. Boyd Webb (2003, str. 157) trdi, da za izražanje mladostnik ne potrebuje posebnih znanj in risarskih spretnosti. Poudarja, da namen teh pristopov ni diagnosticiranje in ocenjevanje mladostnikovih sposobnosti (Boyd Webb, 2003, str. 157). Ko se potek srecanja približuje koncu, sledita razprava in evalvacija sre-canja. Pri tem je treba nameniti pozornost tudi interpretaciji izdelkov. Pri tem je treba razlikovati med: »Ko gledam tvojo sliko, me spominja na ...« in »Kaj pomeni to kar si narisal/a...« Pomembno je vztrajati pri prvem vpraša­nju (Malchiodi, 2012, str. 371). Pomembno je, da pri delu z mladostnikom, ki za komunikacijo uporabi sliko oziroma risbo, poznamo njegovo starost in zanj primerne sposobnosti. Za krepitev mladostnikovih potencialov moramo socialni delavci in delavke poznati podrocje razvojne psihologije, ki se nanaša na razvoj otrokovih in mladostnikovih risarskih spretnosti (Geldard in Geldard, 2008, str. 199). Vnadaljevanju predstavljam nekaj tehnik, ki bi jih lahko uporabili pri delu z mladostniki, saj bi nam s pomocjo likovnosti lažje sporocili oziroma lažje ubesedili svoje strahove, stiske, custva, želje, potrebe. a) Uvodna faza (energiziranje; povsem posebno darilo; 30 min) Podajanje žogice Cilj: Povecanje energije, smeh, sprošcanje, ustvarjalnost Cas trajanja: 5 min Namen: Podajanje žogice ob klicanju imena, sprošcanje skupine, priprava na nadaljnje delo Potek igre: Naprej si podajamo le eno žogico. Preden si podamo žogico, pove-mo svoje ime in nato ime osebe, ki ji bomo žogico podali. S tem se spomni-mo vseh imen clanov skupine in izboljšamo pocutje vsakega posamezni­ka. Pozneje v igro dodamo še eno žogico; zahteva še vec pozornosti. Po igri: Lahko razpravljamo s pomocjo takšnih vprašanj: kako ste se pocutili, ko ste povedali svoje ime? Kako ste se pocutili, ko ste povedali ime druge­ga? Kaj ste opazili pri igri? Kakšna je vaša motorika? Povsem posebno darilo (prirejeno po Buncic­Napan, Ivkovic, Jankovic in Pe­ nava­Pejcinovic, 2002) Cilj: Spoznavanje sebe in svojih potreb Cas trajanja: 2–3 min za vsakega clana (25 min) Potek igre: Udeleženci skupine sedijo v krogu. Vodja zacne pogovor o darilih. Vsakega udeleženca povabi, naj razmisli o tem, katero darilo mu je, izmed vseh, ki jih je dobil, najpomembnejše oziroma posebno. Zakaj je dobil to darilo, kdaj in od koga?Nato vsi udeleženci povedo, katero je bilo to po­sebno darilo. Vodja lahko tu pomaga z vprašanji. Po igri: Ali vam je bilo težko oziroma lahko izbrati posebno darilo? Kdo je izbralnajneobicajnejše darilo? Kaj bi si želeli dobiti za darilo? (Vodja po­maga udeležencem, da spoznajo svoje potrebe, ki bi jih radi zadovoljili s tem darilom.) Komentar: Igra omogoca prepoznavanje lastnih želja in potreb, spoznavanje sebe in drugih. Skupina se lahko pogovarja tudi o tem, koliko jim je po­membno podarjanje daril v življenju, kaj podarjanje pomeni njim in dru­gim, kako se pocutijo, ko sprejmejo darila in ko jih dajejo ipd. b) Osrednja faza (likovne delavnice; 55 min; odmor 15 min) V njej predstavljam tri tehnike, ki so lahko vse v enem dnevu ali pa posamic­no, odvisno od razpoložljivosti casa in procesa dela. Uporaba barv, crt in oblik Kot omenjata Geldard in Geldard (2008, str. 202–203), je pomembno, da mla­dostnike, ki najprej niso pripravljeni sodelovati in to zavracajo zizjavami, kot so: »Ne znam risati« ali »Nocem risati«, seznanimo z njihovo telesno iz­kušnjo. To storimo tako, da jih prosimo, naj zaprejo oci in razmišljajo o tem, kaj cuti njihovo telo, kako se stopala dotikajo tal, kako se roke dotikajo mize. Pogovorvodimo dalje, in sicer tako, da jih prosimo, naj ta obcutek narišejo. Ko se mladostnik seznani z obcutki svojega telesa, ga prosimo, naj nariše, kako se pocuti v tem trenutku. Pozneje v procesu lahko strokovna delavka ali delavec povabi mladostnika, da s pomocjo crt, barv in oblik z uporabo celot­nega lista papirja prikaže ljudi, stvari in prostorv njegovem svetu oziroma življenju. Po koncanem risanju s pomocjo pogovora z drugimi mladostniki lahko ubesedi, kako blizu oziroma dalec so si dolocene stvari, ljudje, razisku­je posamezne odnose ipd. Telesni zemljevid obcutkov Pri uporabi te tehnike vodja povabi mladostnike, naj obrišejo telo drug dru­gega. Nato mladostnike povabi, naj z zaprtimi ocmi razmislijo o situacijah, v katerih se je v njih vzbudilo doloceno custvo (veselje, jeza, ljubosumje, ža-lost ipd.). Mladostnikova naloga v nadaljevanju je, da z doloceno barvo na delovnem listu pobarva del telesa, v katerem je cutil obcutek, o katerem je prej razmišljal. Namen vaje je osvetliti, da smo sposobni imeti nasprotujoce si obcutke in custva. Mocne roke Tehniko izvajamo tako, da mladostnik na list papirja obriše svoje dlani in na vsakprst napiše stvari, v katerih je dober, oziroma svoje odlike. Namen teh­nike je namrec iskanje sposobnosti in zmožnosti. Pomembna vloga socialne delavke je, da ga s podvprašanji spodbuja, naj najde cim vec svojih darov. Na koncu ga vodja povabi, naj sklene dlani tako, da se prsti dotikajo in upodobijo hišo. Pove mu, da je to njegova hiša moci in naj jo skrbno nosi s seboj, saj so tu njegovi viri moci. Ko jih bo potreboval, naj samo sklene roke, da jih zacu-ti v sebi, poudari svojo vrednost (Berg in Steiner, 2003). Nato si v skupini predstavijo svoje izdelke. Ob tem vodja usmerja dialog tako, da vsakpride do besede. c) Sklepna faza (evalvacija; 15-20 min) Povedo, kako se jim je zdelo danes. Kaj so se novega naucili o sebi in drugih? Kaj jim je šlo dobro od rok, kaj morda malo manj? Kaj jim ostaja oz. s cim bodo odšli z današnjega srecanja?Kaj jim ni bilo všec? Kaj bi si želeli za nas­lednje srecanje? 3. Tretje srecanje – izdelava digitalnega kolaža Za ustvarjanje digitalnih podob in kolaža so na voljo razlicni spletni progra-mi, ki so primerni tako za otroke kot odrasle. Na voljo so tudi razlicne apli­kacije za telefone in tablicne racunalnike, ki so po navadi dokaj preproste za uporabo in izražanje ustvarjalnosti. Torej, ce je mobilni telefon orodje, ki ga uporabljamo zelo pogosto, zakaj ga ne bi tudi za razvijanje ustvarjalnosti in lastne samopodobe. Obstaja vec aplikacij, na primer: • Color­Me: za tiste, ki imajo porisane stranice zvezkov, je na voljo apli­kacija, s pomocjo katere lahko barvajo razlicne mandale, živali in druge motive in tako razvijajo obcutek za barvo, vzorce in se tudi sprostijo ob barvanju vzorcev. • Creativity Cards: aplikacija za tiste, ki radi rišejo, vendar vcasih nimajo ideje, kaj bi narisali. Aplikacija ponudi uporabnikom razlicne izzive, ki jih potem nariše. • Creativity: ponuja razlicna orodja za ustvarjalno mišljenje. Tako lahko razvijejo nove ideje in išcejo rešitve za razlicne izzive, s katerimi se srecu­jejo. Ponujenih je 10 tehnik in izberejo lahko najprimernejšo. • Creativity atwork: še ena aplikacija, ki je orodje za tiste, ki bi se radi bolje spoznali z ustvarjalnostjo, ker ponudi nekaj teoretskega ozadja in opiše, kako je treba metodo primerno uporabiti. • My creative dairy: v tem dnevniku si lahko shranijo ne samo najljubša be-sedila, ampakslike, custva, skice ipd. Vse to ostane zaklenjeno z geslom, kot je knjižica zaklenjena s kljucavnico1. a) Uvodna faza (zrcaljenje, 10 min) Zrcaljenje2 Potek igre: clani se povežejo v dvojice in vajo izvedejo na dva nacina. Prvic se postavita clana drug nasproti drugemu in položita dlan na dlan z obema 1 Obstaja še veliko drugih aplikacij, ki so si med seboj podobne. Vsekakor niso vse predstav­ljene tu, zato prepušcam vsakemu, da si sam poišce najljubšo, in mu mobilni telefon tako pomaga stopiti v svet ustvarjalnosti. 2 Pri dotiku moramo biti pozorni na etiko dotika, kajti dotik lahko v nasprotju z mocnimi pozi­tivnimi ucinki sproži tudi obcutke ali pa odpre teme, na katere mladostnik ni pripravljen, in s tem doživi ponovno travmo. Dotik mu lahko aktivira tudi ogrožajoc spomin, na primer na spolno in telesno zlorabo. Zato se mi zdi pomembno, da pri vsakem posamezniku preverimo, ali je pripravljen na dotik ali mu je ob tem sploh prijetno, kje je njegova meja, in mu hkrati dati vedeti, da lahko dotik kadarkoli brez slabih obcutkov odkloni. rokama. Oci imata odprte, eden premika roke cim hitreje in nepredvidlji­vo, drugi pa mu z rokami sledi in poskuša ostati v stiku. Po tem vlogi za­menjata. V drugem delu pocneta isto, vendar z zaprtimi ocmi. Cas trajanja: 10 min Namen igre: ko »izklopimo« en cut (v tem primeru vid), postanejo drugi cuti senzibilnejši. Vzpostavi se stik in povezava na bolj custveni ravni, telesni stik je intenzivnejši in je edino sredstvo možnega sledenja in povezovanja z zaprtimi ocmi. Po igri: kako mi je bilo, ko sem se dotaknil rok drugega?Kaj mi je šlo bolje, voditi ali biti voden? b) Osrednja faza (60 min; 15 min odmora) Izdelava »maske« oziroma digitalnega kolaža Namena vaje sta prepoznavanje in razlocevanje svoje notranjosti od zunan­josti. Vsakse spomni situacije, ko se je znašel razdvojen med svojo zunanjo pojavnostjo in notranjim doživljanjem, torej ko si je nadel masko in prikril svoje notranje doživljanje. Na voljo imamo pametni telefon in izberemo aplikacijo Color­Me. Navodila so lahko takšna: na prvo podlago skice obraza pobarvaš sebe, kot se vidiš sam. Pobarvaš se tako, kakor se doživljaš, kakor se sam pocutiš v svoji notranjosti. Z mocnejšimi barvami pri tem poudariš lastnosti, za ka­tere misliš, da te po tvojem mnenju oznacujejo, so znacilnejše zate. Na drugo podlago skice ponovno pobarvaš sebe, vendar tokratskozi oci in perspektivo drugih. Pobarvaš se takšnega, kakor meniš, da te vidijo preostali, oziroma takšnega, kakršen obcutek imaš sam, da se jim kažeš. Tudi tu s temnejši-mi barvami poudariš lastnosti, za katere si mnenja, da drugi mislijo, da te oznacujejo. Po koncu dela sledi razprava. Vsakv skupini poroca o svojem kolažu. Opi­še, kakšnega se sam vidi in kako misli, da ga doživljajo drugi oziroma kakšen vtis želi o sebi vzbujati pri drugih. Ob tem poudari svoje odlike oziroma last-nosti, ki ga bolj zaznamujejo. Govorimo o lastnih virih moci, lastni samopo­dobi, predstavi o samemu sebi pa tudi o ciljih oziroma željah, ki jih imamo zase. Ob koncu vodja preveri še pocutje v skupini. Preveri, kako se zdaj pocuti vsakposameznik, ali se jim je zdela delavnica smiselna in kaj menijo, da so pridobili. c) Sklepna faza (evalvacija; 20 min) Maske lahko pripomorejo k ozavešcenost, kako vidimo sami sebe ali kaj bi želeli biti. Ker imajo maske zunanjo in notranjo stran, vodja pogosto posta-vi mladostnikom vprašanje: »Kako vas vidijo drugi?« (to se kaže na zunanji strani maske) in potem: »Kako se pocutiš navznoter?« (to je predstavljeno na notranji strani maske). Ustvarjanje mask deluje kot orodje za krepitev moci, saj mladostni­ku vraca nadzor in mu omogoca popolno kontrolo tako nad procesom kot rezultatom. To je izjemnega pomena, kadar delamo z uporabniki, ki so zaradi razlicnih razlogov nemocni, kot so dolgotrajno bolne osebe ali žrtve nasilja (Dennet, 2013). Izbrana delavnica lahko posamezniku omogoci, da se poglobi sam vase, se zazre v svojo notranjost in prepusti notranjim obcutkom. S poudarjanjem odlik in znacilnosti išcemo mladostnikove vire moci, ki jih lahko uporabimo za krepitev moci. Z izdelavo lastne maske tako posamezniku omogocimo, da nase pogleda iz drugega zornega kota. To omogocimo tudi iz perspektive dru­gega, ko posameznika povabimo, da se upodobi, kakormeni, da ga doživljajo drugi. Tu lahko z uporabnikom dolocimo nove cilje, kaj si želi spremeniti, s cim se želi ukvarjati, hkrati pa smo pozorni na njegove kompetence, pozitiv­ne lastnosti, ki jih ne smemo spregledati, temvec jih moramo pohvaliti. 4. Cetrto srecanje; gibalna delavnica S telesom lahko na razlicne nacine izrazimo vsako custvo in razpoloženje. Gib je govorica telesa – jezik obcutkov. Ljudje se veliko bolj odzivamo na telesna sporocila drugih kot na njihove besede. a) Uvodna faza (Krog obcutkov, 10–15 min) Delavnica se zacne v krogu. Pozdravimo se in vsak od mladostnikov pove,kako se ima in kako se pocuti v telesu (s tem fokus samodejno usmerimona telo). Po tem povprašamo, kaj danes potrebujejo, in na kratko predsta­vimo potek delavnice. Ce se s potekom strinjajo, jih povabimo k skupnemuustvarjanju, kjer so predlogi, strinjanja in nestrinjanja dobrodošla. Natozacnemo. b) Osrednja faza (dihanje, 2 min tresenja, hoja po prostoru; 45 min; 15 min odmora) Cilji: Zavedanje telesa, pozicija telesa, ozavešcanje telesne drže in uporabe diha, sprostitev napetosti v telesu, prijetno druženje s clani. Dihanje Dihamo globoko in s pomocjo dviganja rok ob strani telesa, nekaj vdihov na­redimo tako, da roke dvignemo ob telesu in jih tudi spustimo ob telesu nazaj v zacetni položaj, nekaj pa tako, da roke spustimo nazaj dol cez sredino te­lesa. Poskrbimo, da imamo glavo gor, dvignjeno brado in odprte prsi. Nekaj vdihov naredimo tudi tako, da vdihnemo s pokrcenimi koleni, ko vdihnemo, roke dvignemo navzgor ob strani telesa in ob izdihu spustimo roke nazaj dol cez sredino telesa in iztegnemo kolena (zrastemo). 2 min tresenje Živali se znebijo stresa tako, da se otresejo. Tresenje prav tako poskrbi za poživitev krvnega obtoka. Dveminutno tresenje po cigung tehniki je tresenje celotnega telesa proti tlom in nazaj gors pomocjo krcenja kolen. Stojimo v rahlem razkoraku, roke pocivajo ob telesu in dlani imamo obrnjene naprej. Celjust imamo sprošceno in dihamo globoko. Dlani rok strnemo pred prsni koš in s potiski iz leve na desno celotno telo zibamo. Nato telo v trupu rotira-mo v desno in levo s spiralnim gibanjem. Hoja po prostoru Eno izmed možnih navodil: hodiš o prostoru kot po navadi; ni treba, dagledaš v oci. Ko udarim z dlanmi, se ustaviš in zapreš oci – in si pozorenna to, kar se ti dogaja v telesu (kje cutiš veselje, kje morda žalost, jezo,zaskrbljenost, strah ipd.); ko znova plosknem, hodite naprej po prostoru,a zdaj zelo zelo pocasi (ni treba, da se gledate v oci; kaj se dogaja v tele­su); ko plosknem, se ustavite in zaprete oci (kaj zdaj cutite v telesu); ko plosknem, se premikate naprej, zdaj zelo hitro (ni treba, da se gledate v oci), ko zaploskam, se ustavite, zaprete oci in pogledate svoje telo, kaj cu­tite; ko zaploskam, pogledate in zdaj se sprehodite po prostoru tako, dase gledate v oci; plosk – se ustavite, zaprete oci in pogledate, kaj se vamzdaj dogaja v telesu; zaploskam in se gibljete po prostoru, zdaj se rokujetes cim vec osebami; ko zaploskam, zamrznete oziroma se ustavite, zapreteoci in zdaj pogledate, kaj cutite v telesu; ko zaploskam, se spet sprehodite,a zdaj se pogovarjate o tem, kaj se vam je lepega zgodilo med poletjem; kozaploskam, se ustavite, zaprete oci in prisluhnete, kaj zdaj cutite. Odpreteoci in greste na svoje mesto. c) Sklepna faza (evalvacija; 15–20 min) Vsakzase ponovno najde prostorv sobi, skupaj naredimo nekaj vdihov, kot na zacetku, zapremo oci in brundamo, glavo gorin prsi ven, telo od glave do pet trikratpredihamo z izdihom, se objamemo, poljubimo svoje telo in se mu zahvalimo. Evalvacija: kako vam je bilo, kaj vam je bilo prijetno, kaj morda neprijetno, kaj ste zaznali v telesu? So se custva oz. obcutki spreminjali? Kakšen je bil odziv telesa pri posamezni vaji? 5. Peto srecanje (evalvacija, proslavljanje, slovo) a) Uvodna faza (evalvacija; 30 min) Najprej jih povabimo, da povedo, kaj se jim je lepega zgodilo od preteklega tedna. Nato lahko razmišljajo o vprašanjih: • Kaj mi je šlo dobro na izkustvenih delavnicah? • Kaj mi ni šlo dobro? Kako lahko to izboljšam? • Kaj iz izkustvene delavnice bom lahko uporabil zase v prihodnje? • So imele izkustvene delavnice kakšen smisel glede na tvojo trenutno živ­ljenjsko situacijo? Ce je, kaj? Ce ne, zakaj ne? • Ena stvar, ki jo boš vzel s sabo za življenje oziroma si si jo zapomnil. b) Osrednja faza (proslavljanje in poslavljanje; 50 min; 15 min odmora) Risanje samega sebe – izdelava plakata Na pano narišemo, kako naj uporabijo list. Vzgornjo levo polovico narišejo sebe (lahko tudi simbolicno) in dopolnijo izjave »Jaz sem…«, »Jaz lahko…«, »Jaz bom…«.; v desno zgornjo polovico napišejo svoje ime. Spodnjo polovico lista pustijo prazno. Vanjo bodo clani skupine napisali vsakemu nekaj lepega o njem oziroma spodbudne besede. Vdrugem delu dajo drug drugemu pla­kat kot darilo z lepimi mislimi. Za risanje sebe imajo na voljo 5 min. Po tem imajo vec casa, da vsakemu do-pišejo lepo stvar (opozorilo, spodbudimo jih, da pišejo tisto, kar res cutijo, najbodo iskreni). Nato se usedemo v krog in se pogovorimo o prejetem darilu. c) Sklepna faza (slovo; 10 min): Ena možnost je, da se vsi uležemo na tla, tako da tvorimo rožo. Nato vsakpove eno besedo, ponovi od prejšnjega clana in doda novo. Tako nastane zgodba. Sklep Zdrava samopodoba je zelo pomembna, celo kljucna za zdrav razvoj posame­znika. Dejstvo pa je, da se med odrašcanjem srecujemo z razlicnimi ovirami, ki vplivajo na našo samopodobo. Živimo v svetu, ki je poln norm in pravil, ki jih je treba upoštevati, drugace zelo hitro postaneš v oceh drugih »druga-cen«. Vse to gotovo še dodatno otežuje cas odrašcanja in razvoj samopodobe. Otrokom in mladostnikom je zato treba ves cas dajati vedeti, da ni prav nic narobe, ce se razlikujejo od drugih in da zato niso nic slabši. Uporaba izrazno ustvarjalnih pristopov nam omogoca, da z mladostnikom vzpostavimo osebni stik, delovni odnos, izvirni delovni projekt pomoci, saj je z uporabo razlicnih vrst ustvarjalnih pristopov mladostnik postane aktivni udeleženec v procesu pomoci, z njim delamo »tukaj in zdaj«, ne zadržujemo se v preteklosti in v raziskovanju problemov, ampakdelamo v sedanjosti, za prihodnost, smo na poti k mladostnikovim lastnim ciljem. Izrazno ustvarjalni pristopi lahko povežejo mladostnike in zagotovijo temeljni obcutek skupinske kohezivnosti in obcutek pripadnosti. Že sama izkušnja skupne izrazno ustvarjalne aktivnosti je povezovalna. Skupina je na­mrec naravno okolje ucenja in znotraj nje se zgodi veliko kompleksnih inte­rakcij. Ves cas vsakposameznik v skupini komunicira z drugimi. To pomeni, da se v skupini razvijajo vecplastni odnosi, ki se ves cas spreminjajo. Znotraj skupine si zaupamo naše bolecine, zadovoljstvo in dosežke. Ko obcutimo pripadnost in povezanost z drugimi in se pocutimo sprejete in ra­zumljene, pridobivamo moc. Skupine so dinamicen virenergije in kreativno­sti. Omogocajo socialno ucenje z interakcijo, zgledi in nasveti. Se pa pri delu z izrazno ustvarjalnimi pristopi lahko srecamo tudi z dejav­niki tveganja (vec v Kustec, 2015). Malchiodi (2005, str. 12–13) meni, da taknacin dela ne koristi vsem uporabnikom, da zuporabo izrazno ustvarjalnih pristopov lahko vzbudimo v njih odpor, da so strokovnjaki, ki nimajo oprav­ljenega usposabljanja za delo z izrazno ustvarjalnimi pristopi, nagnjeni k temu, da interpretirajo to, kar izraža in ustvarja uporabnik, namesto njega. Poudari, da je dejavnik tveganja tudi to, da izvajalec zacne uporabljati izraz-no ustvarjalne pristope prevec mehanicno, tehnicno in rutinsko, namesto da bi izhajaliz tega, kaj oziroma kateri izrazno ustvarjalni pristop bi bil najpri­mernejši za uporabnika glede na njegovo zgodovino, aktualni problem terpotenciale in cilje. Pri delu z izrazno ustvarjalnimi pristopi namrec ni nikoli cilj brezhiben koncni izdelek ali pa umetniška stvaritev, ki bi jo potem ocenjevali s strokov­nimi in estetskimi merili. Pri tem pristopu je seveda najpomembnejši proces, ki ga usmerjamo k osebnemu razvoju vsakega posameznika posebej. Izraz-no ustvarjalne pristope uporabljamo za izražanje, posamezniku omogocajo pogled iz druge perspektive in nenehno odpirajo vrata komunikacije, ki so bila za nekatere trdno zaprta. Klavdija Kustec Viri Berg, I., & Steiner, T. (2003). Children’s solution work. New York, London: Norton. Boyd Webb, N. (2003). Play and expressive therapies to help bereaved children: individual, family, and group treatment. Smith College Studies in Social Work, 73(3), 405-422, DOI: 10.1080/00377310309517694. Braconnier, A. (2001). Kako razumeti mladostnika. Tržic: Ucila. Buncic-Napan, K., Ivkovic, Đ., Jankovic, J. & Penava-Pejcinovic, A, (2002). Igrom do sebe: 102 igre za rad u grupi. Zagreb: Alinea. Carter, A., Forrest, J., & Kaida, A. (2017). Association between Internet use and body dissat­isfaction among young females: cross-sectional analysis of the Canadian community health survey. Journal of Medical Internet Research, 19(2). Pridobljeno 13. 3. 2024 s https://www.researchgate.net/publication/313537476_Association_Between_Inter­ net_Use_and_Body_Dissatisfaction_Among_Young_Females_Cross-Sectional_Analy­ sis_of_the_Canadian_Community_Health_Survey Dennet, T. (2013). Jo Spence's camera therapy: personal therapeutic photography as a re­sponse to adversity. V D. Loewenthal (ur.), Phototherapy and therapeutic photography in a digital age (str. 31–40). London: Routledge. Etherson, E., M., & Curran, T. (2021). Social media: teenage girls with perfectionist tenden­cies need to take extra care – here’s how. The conversation. Pridobljeno 13. 3. 2024 s https://theconversation.com/social-media-teenage-girls-with-perfectionist-tendencies­ need-to-take-extra-care-heres-how-95479 Franchina, V., & Lo Coco, G. (2018). The influence of social media use on body concern. International Journal of Psychoanalysis and Education, 10(1). Pridobljeno 13. 3. 2023 s https://www.researchgate.net/publication/331114176_The_Influence_of_Social_Me­ dia_Use_on_Body_Concern Geldard, K., & Geldard, D. (2008). Counselling children: a practical introduction. London, California, New Delhi, Singapore: Sage Publications Ltd. (tretja izdaja). Jackson, K. (2015). Beyond talk — creative arts therapies in social work. Social Work Today, 15(3). Pridobljeno 23. 4. 2024 s https://www.socialworktoday.com/archive/051815p22. shtml Kustec, K. (2015). Potencialni dejavniki tveganja pri delu z izrazno-ustvarjalnimi mediji. So-cialno delo, 54(2), 89–97. Malchiodi, C. A. (2005). Expressive therapies. New York, London: The Guilford Press. Malchiodi, C. A (2012). Handbook of art therapy. New York, London: The Guilford Press (dru-ga izdaja). Petrovic, E. P., & Žnidarec D. S. (2004). Asertivnost: zakaj jo potrebujemo in kako si jo prido­bimo? Nazarje: Argos. Richards, D. , Caldwell, HY, P., & Go, H. (2015). Impact of social media on the health of chil­dren and young people. Journal of Paediatrics and Child Health, 51(12). Pridobljeno 13. 3. 2024 s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jpc.13023?saml_referrer Valkenburg, M., P. , Peter, J., & Schouten, A. (2006). Friend networking sites and their re­lationship to adolescents' well-being and social self-esteem. Cyberpsychology & be­havior: the impact of the Internet, multimedia and virtual reality on behavior and society, 9(5), 584–590. DOI:10.1089/cpb.2006.9.584. Pridobljeno 13. 3. 2024 s https://www.re­ searchgate.net/publication/6761621_Friend_Networking_Sites_and_Their_Relation-ship_to_Adolescents'_Well-Being_and_Social_Self-Esteem Youngs, B. B. (2000). Šest temeljnih prvin samopodobe: kako jih razvijamo pri otrocih in ucencih: prirocnik za vzgojitelje in uciteljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljublja­na: EDUCY.