Politicnj ogled. Avstrijske dežele. V torek, o godu Nj. veličaaetva svitle cesarice, vršila so ae po vaeh katol. cerkvah več ali maaj aloveaaa sv. opavila za blagor presvitle goepe, v dvorai kapeli v Godbllo pa v pričo cesarske rodbiae. — Mestai žapaa aa Duaaji, Edvard Uhl, je odiožil svojo častao službo ia pravi ae, da aajbolj za to, ker ai bil več po volji liberalcev ia jadov ter so mu vsled tega metali poleaa pod aoge, kjer so le mogli. Njegov aasledaik postaae brž dr. Prix, mož, ki se ma o6ita, da je freimaurer. — V nedeljo se koača posvetovaaje avatrijskih škofov aa Duaaji. Daj Bog, da ne ostaae njih glas brez uspeha. — Iz razprav ataj. dež. zbora v Grradci se razvidi, da ima dežela 6.076.338 gold. stroškov, prihodkov pa 3,701.898 gold. ia primaajkaje ji po takem 2 373.490 gld. — Isti dež. zbor je sklea.il, da se aa aastavi aov uradaik, ,,dež. aadzoraik gasilaih dra.štev". Čemu da je kje ajega treba, tega človek ae umeje prav. Posl. dr. Sraec ia Vošajak ata tudi ugovarjala zoper tako službo, toda bilo je brez aapeba. — Čadae reči se gode po Korošk e m. Zaano je, da je družba sv. Cirila ia Metoda izdala aekaj lepib kajižic in Bog zaa, kaj se kje c. kr. gosposki v ajib ae dopada, kajti aa ajeao povelje stikajo c. kr. žendarje po slov. kmekcih bišah ia kjer dobŁ katero teb kajižic v roke, bitro jo spravijo v avojo malho. — V Ljubljaai so dozidali aovo bolaišaico za otroke ter so jo v torek slovesno blagoslovili. — V aedeljo ia v poaedeljek bilo je v Postojiai več aemškib. castaikov ter so si ogledali oadašajo jamo. Tudi pruski priac Hearik je bil v ajib. vrsti. — VGoricise ae vedao tepo Sloveaci med seboj v predalih ,,So6e" ia BNove Soče". Mi ae pozaamo vsea uzrokov tega prepira, to pa je gotovo, da dobička ae bode iz ajega aič za slov. ljudstvo. — Dr. Toakli je predlagal v dež. zboru, aaj ae prosi c. kr. vlada za podporo tistim posestaikom, ki žive od viaogradov pa jim jib je trsaa aš ali pa tudi strupeaa rosa vaičila. — Iz okolice Trata pride vsled aovih volitev v dež. zbor sarao 6vetero sloveaskih poslaacev, dva pa sta laboaska. Sloveaci so po takem za eaega poslaaca aa slabšem, kakor je bilo doslej. — Slov. otroški vrt so odprli v Trstu zadaji torek in se je va-aj vpisalo veliko otrok, več, kakor ao jih mogli vsprejeti. Naj jih vzgoji v verae, 6edaostae, aarodae može ia žeaef — Iaterski dež. zbor je koačal svoje delo, v zadajih aejah pa ai bilo vee slov. poslaacev. — Škofu dr. Strossaiajerju vDjakovem je poteklo 40 let, odkar drži višjepaatirsko palico v svojia rokab. —¦ Dež. obrtao šolo vZagrebu bodo spremeaili ter boata poalej dva oddelka: za delalske uceace in pa za pomočaike. — Na Ogerskem delajo mladi ia stari Madjari aa to, aaj se pusti L. Kossuthu pravica ogerakega državljaaa, da si biva že veliko let aa tuji zemlji. Za vlado je to aitao, a skorej ai dvoma, da jim vstreže. — V Vadovicab, v G-aliciji, vrši se sedaj sodba zoper 65 mož, iz velike večiae ao aaaii judje; krivi pa 80 velicih goljufij aasproti ljudem, ki so jib zapeljali, da so se izaelili v Ameriko. Na tožaji klopi je celo aek c. kr. okr. glavar ia ve6 žeadarjev. Za juda pač ai vrat, da ae vleze skozi aje! Vuiianje države. Pri sv. meši papeža Leoaa XIII. je bilo zadajo soboto 1200 fraacoskih delalcev. Ko so sv. Oče potem šli blavgoslovljaje skozi ajih vrste, klicali so delalci: Živio papež ia kralj! — Iz Italije selijo se ljudje vsako leto v vecjera številu v Ameriko; to je žalostao zaameaje siromaštva, ki si ga tudi vlada ae prikriva ve6, ali pomoči še ae pozaa aobeae. — Novi fraacoski drž. zbor si je izvolil za predsedaika Flocpieta; leta je bil 8voje dai že večkrat miaister, odkar imajo Fraacozje repabliko. V sedaajem zboru se bojda aič ae spremeai drž. ustava ia tudi država ae loči se od cerkve. — Sedaaja vlada v Aagliji dobiva strab pred volitvami, ki se vrše prihodaje leto, kajti lehko se izgodi, da dobi straaka GHadstoaa veciao ia tedaj bije sedaaji vladi zadaja ura. Za katol. Irce bilo bi pač to veselo, kajti G-ladstoae je za to, da dobi irsko ljudstvo že vendar eakrat vsaj aekaj svojih pravic. — Nemški cesar se je vrail v Berolia ia sedaj utegaeaio izvedeti, kaj da je cesar dosegel aa svojem dolgem potovaaji. Po aaših mislib ae bode to veliko. Da ae sme še dalje živiaa se vpeljevati iz sosedajib držav v Nemčijo, aa to sili vlado skrb za zdravje doaiače živiae. Tako trdi miaister Botticher, drugi pa imajo o tej prepovedi druge misli. —¦ Podoba je, da se srdi Rusija zadaje čase zopet aa aaše cesarstvo ia aicer za voljo Bolgarije. Rusom se dozdeva, da Avstrija podpira priaca Kobarakega v oai aearečai deželi ali mu daje vsaj potuho. No v tem meaimo, da pač ae dela Avatrija posebno velikih reči. — V Srbijise povra6a polagoma trezaiše mišljeaje ia za to so oadi bolj prijazai Avstriji, kakor so bili doslej; po vsej pravici, kajti Avstrija je bila ia oataae vselej prijateljica tej mladi kraljeviai. Kralj Aleksaader ae sme k svoji materi, kraljici Nataliji drugače, kakor 6e mu to dovoli Ristid in le-ta ae sme tega, dokler ae vpraša Milana, aaj je ta tudi Bog zaa, kje. To je čudao življeaje! — Turski aultaa je bojda jako vesel, da ga je aemški cesar obiskal, ali k zavezi Nemčije, Avatrije ia Italije ae pristopi Tarčija, temveč si obdiži še za aaprej proste roke. — Egiptu, v aižji Afriki, preoataae vladi prihodaje leto v kasah 4V2 milj. Srečaa dežela! — V Braziliji, v južai Ameriki, vzdigail se je geaeral da Foaseca v glavaem mestu zoper ceaarja doa Pedro ter je vsklical republiko pod imeaom: ,,zdražeae države Brazilije". Cesarja ia njegovo rodbiao pa so spremili aa ladijo, aaj ga popelje v Evropo. Foaseca dela po aaročilu freimauerjev ia upamo, da prejme kedaj tudi od ajih plačilo, ki mu pristoja.