Diana Košir ZRS Koper, Inštitut za jezikoslovne študije diana.kosir@zrs-kp.si Slavistična revija 72/1 (2024): 47–70 UDK 027:27-789.32(497.4Koper) DOI 10.57589/srl.v72i1.4158 Tip 1.03 Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno: opis slovenskega knjižnega fonda pri sv. Ani v Kopru Knjižni fond samostanske knjižnice sv. Ane je najbolj natančno popisan v inventarni knjigi Zbirnega centra knjižnic v Portorožu (1950–1953). Samostan, ki je pred 1. sv. vojno pripadal hrvaški provinci, je v svoji knjižnici hranil tudi slovenske tiske. Prispevek prinaša pregled in besedilnozvrstni opis slovenskih del v popisu, ki kažejo na to, da so koprski frančiškani liturgične in pastoralne dejavnosti opravljali tudi v slovenščini in tako gojili domačo besedo med slovenskimi verniki, obsežen nabor posvetnega strokovno-didaktičnega gradiva pa je bil namenjen jezikovni in splošni izobrazbi. Ključne besede: frančiškani, knjižnica sv. Ane, p. Hijacint Repič, slovenski tisk, slovenika Slovenian Literature in Istria Before World War I: A Description of the Slovenian Book Collection at St. Ana’s in Koper The book collection of the monastery library of St. Ana’s is listed most precisely in the inventory book of the Library Collection Centre in Portorož (1950–1953). The monastery, which belonged to the Croatian province before World War I, also kept Slovenian publications in its library. The article provides an overview and textual description of the Slovenian works in the collection, which indicate that the Franciscans of Koper carried out their liturgical and pastoral activities in Slovenian and thus cultivated the mother tongue among the Slovenian faithful, while an extensive range of secular, specialised didactic material was intended for language and general education. Keywords: Franciscans, Library of St. Ana, Fr. Hijacint Repič, Slovenian press, Slovenica 1 Uvod Prispevek prinaša pregled in opis knjižnega gradiva samostana sv. Ane v Kopru. Ohranjeni fond je bil popisan v Zbirnem centru knjižnic v Portorožu (v nadaljevanju ZC) med letoma 1950 in 1953. Skrbništvo nad knjižnim inventarjem si danes delita samostan sv. Ane in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, kjer se manjši del vodi kot corpus separatum. V prispevku bo predstavljen slovenski del fonda, ki se umešča v nacionalno bibliote- karsko zbirko slovenika in patriotika,1 s posebnim ozirom na njegov pomen za Slovence 1 Izraz slovenika se v bibliotekarstvu uporablja od 30. let 20. stoletja; kadar se jo enači z zbirko patrio- tike, ta vključuje dela v slovenskem jeziku, dela slovenskih avtorjev, dela, vsebinsko vezana na Slovence in Slovenijo, oz. tista, ki so založena ali natisnjena na slovenskem ozemlju (Kodrič-Dačić 2002: 67–70). Bibliotekarski terminološki slovar (2011) pojem slovenika (ali slovenica) razlaga kot »dela slovenskih avtorjev in izdaje slovenskih založnikov, ne glede na jezik in kraj izdaje, ter dela o Sloveniji in Slovencih«. Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec48 v jezikovno in narodnostno mešanem istrskem okolju, kjer je jezik predstavljal močno identifikacijsko sredstvo in hkrati pravico, ki je bila Slovencem na obrobju ozemlja monarhije pogosto kratena (Kramar 1991). 2 Metodologija Prispevek temelji na študiji zgodovinskih in arhivskih virov. Dokumente o usodi samostanskih knjig in arhiva v 20. stoletju hrani Pokrajinski arhiv Koper (PAK), katalog ZC pa arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru (SIKKP). Popis fonda sv. Ane v (rokopisni) Inventarni knjigi je bil pregledan, »ročno« so bili izpisani slovenski naslovi, ki so bili nadalje preverjeni v sistemu COBISS/OPAC in besedilnozvrstno oz. žanrsko tipologizirani. 3 Frančiškanska knjižnica v Kopru Samostan je bil od l. 1517 priključen hrvaški provinci sv. Hieronima. Frančiškani so vodili noviciat s študijem teologije in filozofije, ki je v 18. stoletju pridobil naziv generalnega učilišča (Navernik 2019: 38). Za primerno založenost knjižnice z versko- -izobraževalno funkcijo je poskrbel sedež province v Zadru, številne knjige pa so sa- mostanu podarili meščani. V rokopisnem katalogu Repertorium Bibliothecae Conventus S. Anne Justinopoli (1886–) je popisanih 1796 knjig, ki jih je knjižnica prejela v dar (v daljši opombi p. Repiča z dne 5. 5. 1914 so poimensko zabeleženi nekateri darovalci in število donacij). Svoje knjige so natančno označili s signaturo in etiketo glede na vsebino (rumena: vsakdanja raba, praktična teologija; modra: študijske knjige, čista teologija) (Štoka 2017: 52). Za knjižnico in arhiv je v času od prihoda v samostan do smrti l. 1918 skrbel p. Hijacint Repič (roj. 1863). Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v samostanu živeli patri različnih narodnosti, slovenske, hrvaške in italijanske. Pričakovano je večji del knjižnega fonda romanski, manjši del pa predstavljajo tiski v slovenskem in hrvaškem jeziku, za katere so skr- beli patri sami.2 Slednji so bili gotovo namenjeni rabi redovnikov in novincev, ki so v noviciat prihajali iz Istre in Dalmacije, morda tudi članom tretjega reda, ki so ga frančiškani vodili v mestu in okolici (Košir 2023b: 479), v širšem smislu pa vsem vernikom na Koprskem, ki so prisostvovali liturgiji in pastoralnim ter prosvetnim oblikam dejavnosti frančiškanov. O izvirni postavitvi knjižnice in obsegu fonda izvemo iz Poročila (PAK, OLO 1948–1951), ki so ga junija 1949 pripravili strokovnjaki z Ministrstva za znanost in kulturo FNRJ za pregled zgodovinskih arhivov in bibliotek v jugoslovanski coni B na STO. Danes zahvaljujoč kasneje odkritemu seznamu vemo, da je samostan do povojnega časa imel v lasti 59 inkunabul (Štoka 2019: 131–54) in 83 redkih in dragocenih knjig. Knjižnično gradivo je poleg del cerkvenega značaja pokrivalo različna strokovna pod- ročja in znanstvene vede, zato so popisovalci videli možnost nadaljnje rabe posvetnih knjig v javnih, šolskih in univerzitetnih knjižnicah. 2 P. Repič je bil član Družbe sv. Mohorja vsaj od leta 1891 (Koledar Družbe). 49Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Slika 1: Repičeva opomba v knjigi darov (vir: SIKKP). Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec50 4 Inventarizacija v ZC Portorož O do danes ohranjeni vsebini knjižnega fonda priča Inventarna knjiga ZC, kamor so l. 1949 prinesli knjige iz zapuščenega samostana. Delovna skupina bibliotekarjev iz NUK in Muzejske knjižnice v Ljubljani pod vodstvom upravitelja Romana Savnika se je lotila popisovanja gradiva (Marković 2001). Savnik je v poročilu z dne 29. julija 1950, naslovljenem na Ministrstvo za znanost in kulturo, med drugim zapisal, da knjižnica sv. Ane »hrani mnoge dragocenosti tudi v kolikor se tiče slovenskega tiska« (PAK, 165). Gradivo samostana sv. Ane je v Inventarni knjigi popisano od št. 4600 do 12.118, kar predstavlja 7518 naslovov in nekaj več kot 12.000 enot. Po pregledu ugotavljam, da je fond vseboval dela vsaj v italijanskem, latinskem, grškem, nemškem, francoskem, angleškem, španskem, slovenskem, hrvaškem in ruskem jeziku. Slika 2: Repičev podpis v Mohorjevi knjigi (vir: Arhiv samostana sv. Ane). 51Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Slika 3: Inventarna knjiga (vir: SIKKP). Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec52 5 Opis slovenike v fondu sv. Ane V popisu je zabeleženih 191 slovenskih naslovov, kar predstavlja razmeroma majhen (2,5 %), a vendarle nezanemarljiv delež.3 Največ del je izšlo v Ljubljani (71), Celovcu (50), Trstu (18), Gorici (15) in na Dunaju (15), ostala pa še v Mariboru, Kopru, Kranju, Gradcu, Novem mestu, Pazinu in Turinu. Spodnja tabela prikazuje tipološko razdelitev fonda, ki je v nadaljevanju natančno predstavljen.4 Tabela 1: Sestava slovenskega fonda. Svetopisem- ska besedila in katekizmi Molitveniki in asketika Pridi- ge in pastirski listi Periodika Učbeniki in priroč- niki Leposlovje Drugo Sku- paj 13 (7 %) 47 (25 %) 10 (5 %) 39 (20 %) 57 (30 %) 13 (7 %) 12 (6 %) 191 5.1 Svetopisemska besedila in katekizmi V prvo rubriko sodijo biblijski prevodi in lekcionarji, ki so bili v rabi pri bogosluž- ju, ter za otroke prirejena svetopisemska besedila in katekizmi, ki so služili poduku o verskih resnicah. Tabela 2: Svetopisemska besedila in katekizmi. Avtor, naslov dela Kraj in leto izdaje, založnik Opombe Jurij Japelj (prev.), Listi inu evan- gelji: na vsse nedelje, inu prasnike zeliga lejta: ... po svętim Pismi v’ krajnski jesik prestavlenim Ljubljana, 1803 lekcionar Franc Veriti, Raslaganje terpljenja Jesusa Kristusa gospoda nashiga, kakor so ga vsi shtirje evangelisti popisali Ljubljana, 1831 pasijon s komentarji na ok. 300 str.; Veriti je bil furlan- ski pridigar, ki je deloval na Slovenskem Beríla ali Listi in Evangelii v’ nedé- lje in prasnike zeliga léta, in vse dni svétiga posta. S’ terpljenjem nashiga Odreshenika, in s’ navadními molit- vami per slushbi Boshji Dunaj, 1840 lekcionar in molitvenik 3 Primerljiv je obseg hrvaških naslovov (ok. 240). Za primerjavo sem pogledala popis knjižnice mariborskih frančiškanov (Ditmajer 2018). Avtorica ugotavlja manjši delež (5–15 %) slovenskih del po področjih, ki je značilen tudi za koprski fond (največji delež bi slovenski tiski verjetno predstavljali na področju periodike in učbenikov ter priročnikov). 4 V kategorijo »Drugo« sodijo uradovalna in praktičnouporabna besedila. 53Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Josip Stritar (prev.), Novi testament Gospoda in Zveličarja našega Jezu- sa Kristusa: poleg grškega izvirnika Dunaj, 1882 Matevž Ravnikar (prev.),5 Sgodbe svetiga psima za mlade ljudi, 1. del Ljubljana, 1815 po Schmidtu; 4 deli v 3 knjigah; v 1. delu so staro- zavezne zgodbe Luka Jeran, Zgodbe svetiga pisma stariga in noviga Zakona: ob kratkim za mladost, in slehernimu v poduk in spodbudovanje Trst, 1850 Frančišek Lampe, Zgodbe Svetega pisma Celovec, 1894, 1902, MD6 obsežno delo je izhajalo v 9 snopičih v letih 1894–1902 Svete zgodbe za male otroke, 2. zvezek Ljubljana, 1897, Katoliško društvo detoljubov izhajale v letih 1894–1897 kot priloga reviji Krščanski detoljub Kristusove legende in Pasjeglavci Ljubljana, 1906, Katoliška bukvarna dve bibl. enoti (svetopisem- ske zgodbe (o Jezusovem rojstvu in otroštvu idr.) in češka zgodovinska povest), zbirka Ljudska knjižnica Franc Veriti, Kershanski katolishki nauk sa odrashene ljudí, 5. del Ljubljana, 1834 Andrej Albreht, Razlaganje keršan- skiga katoljškiga nauka Ljubljana, 1850– 1851 v treh zvezkih Andrej Einspieler, Jedro katoliškega nauka ali ves keršanski nauk v 70 keršanskih naukih Celovec, 1873 skoraj 600 str. Keršanski nauk …, keršanska pravica [s. l.], [s. a.] 5.2 Molitveniki in asketična literatura Pričakovano je rubrika molitvenikov in asketike izjemno številčna. Med molitve- niki so tako splošni kot priložnostni: bolniška pastorala, šmarnice, molitve za družine, molitve za prejem sv. zakramentov in obredni bogoslužni molitveniki. Asketika v teološkem smislu pomeni dela za duhovno rast kristjanov po Kristusovem zgledu, po Žejn imenovana tudi »literatura duhovne izgradnje« (Ogrin 2020: 116–7, 5 Ravnikar je znan kot sodelavec pri prevajanju Svetega pisma, hkrati pa je za takratno Primorje pomemben, ker si je prizadeval za pravice Slovencev in slovenščine v cerkvah na Tržaškem. 6 V članku bo za Družbo sv. Mohorja (kasneje Mohorjevo družbo) rabljena kratica MD. Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec54 132).7 V asketično literaturo uvrščam tudi obsežno skupino hagiografskih legend, imenovanih svetniška žitja oz. vitae, ki poleg zglednega življenja svetnikov prinašajo izročilo o čudežih, nekatera tudi poročilo o postopkih beatifikacije in kanonizacije.8 V rubriko sem umestila tudi dela, ki so po vsebini hibridna (poleg žitij vsebujejo še hvalnice, molitve in pesmi), a so prvotno namenjena spominu na sveto življenje sve- tnikov in priprošnjikov ter njihovemu čaščenju. Prav tako sem sodijo duhovne vaje, ki jih je v krščansko pastoralno prakso vpeljal že škof Slomšek (Ditmajer 2018: 173). Tabela 3: Molitveniki in asketika. Avtor, naslov dela Kraj in leto izdaje, založnik Opombe Jožef Škrin(j)ar, Molitu gręshnika pèr psalmih od pokore k’ Bógu sdihu- józhiga Ljubljana, 1807 2. izdaja škof Friderik Irenej Baraga, Dushna pasha: sa kriştjane, kteri shelé v duhu in v resnizi Boga moliti Ljubljana, 1852 500 str., 5. izdaja (1. izda- ja 1830); o priljubljenosti molitvenika med Slovenci pričajo visoke naklade s skupno 28.500 izvodi (Benedik 2016: 443). Anton Lesar (prev.), Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ljubljana, 1855 molitvenik Jakob Peregrin Pavlič, Gospod, teci mi pomagat! Celovec, 1891, MD molitve za bolnike; preve- del duhovnik krške škofije in dodal še nekatere druge »navadne« molitve Janez Pristov, Presveto Srce Jezuso- vo, kralj in središče vseh src Celovec, 1908, MD Jožef Marija Seigerschmied, Sveta družina, vzor krščanskim družinam Celovec, 1906, MD molitvenik za družine z vodi- li o krščanski vzgoji Jožef Marija Seigerschmied, Krščan- ska mati Celovec, 1913, MD molitvenik za družine z vodi- li o krščanski vzgoji Janez Cigler, Molitve sa bolnike Ljubljana, 1828 7 Asketika kot literarna zvrst je v Evropi v času poznega srednjega veka predstavljala razvejano polje žanrov/podzvrsti: hagiografske legende, molitveniki, pesmarice, meditativno zasnovane pridige, pozneje tudi premišljevanja Kristusovega in Marijinega življenja in trpljenja, duhovne vaje idr. Na Slovenskem se je razmahnila od 17. stoletja in dosegla vrh v 18. in začetku 19. stoletja (za najbolj razširjeno delo velja Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana). Tovrstna besedila bi bila po svojem namenu in ob izpolnjevanju estetskega kriterija lahko označena tudi kot meditativna proza (ibid.). 8 Koprski frančiškan p. Repič je v reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška, na katero so bili v samostanu naročeni, objavil številna hagiografska besedila, izvirna in prevedena (pregledno jih navaja Košir, 2023a). Najobsežnejša sta prevoda dveh življenjepisov sv. Frančiška Asiškega. Revija je bila tudi sicer izčrpen vir svetniških žitij različnih avtorjev oz. zapisovalcev. 55Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Jožef Zabukovšek, Poboshnost sveti- ga Joshefa Maribor, 1846 molitvenik Štefan Kociančič, Tovarš pobožnega kristiana to je naj potrebniši molitve slehernega kristiana in nekaj duhov- nih pesem9 Gorica, 1856 Janez Volčič, Šmarnice naše ljube Gospé presvetega Serca Celovec, 1879, MD Janez Godec, Lurška mati božja Celovec, 1904, MD šmarnice in molitvenik Bartolo Longo, Devetdnevnica k presveti Devici sv. Rožnegavenca v Pompeji, po kterej se izprosijo milosti v največjih stiskah Gorica, 1892 šmarnice in litanije Božja pota / lahko bi šlo za šmarnice Josi- pa Lavtižarja Marijina božja pota v Evropi Anton Červ, Sveta gora pri Gorici: nekaj zgodovinskih črtic o tej božji poti: s podukom o romanji in razka- zom svetogorskih odpustkov Gorica, 1883 Hrizogon Majar, Svetišče Matere Božje na Trsatu Ljubljana, 1890 molitvenik, mariologija, zgodovina božje poti Andrej Pavlica, Skalnica Gorica, 1904 o svetogorskem romarskem središču; uglasbeni psalmi v čast Devici Marji Jurij Simonič, Služabnik in cerkovnik pri katoliški službi božji Maribor, 1894 molitveni obrednik za duhovnike Sveto opravilo očitne službe božje za slovenske duhovnije Tržaško-Kopar- ske škofije Ljubljana, 1892 msgr. Valentin Podgorc, Sveta maša: vedna daritev nove zaveze Celovec, 1909, MD Josip F. Meglič, Zlati križ ali Sv. križ- ni pot za premišljevanje in molitev v pesniški obliki pomnožen z navadni- mi molitvami in pesmimi Ljubljana, 1893 molitvenik za čaščenje Kri- ževega pota Sv. Leonard Portomavriški, Sveti križev pot Gorica, 1932 Križev pot Franc Kosec, Spovednik in njegova služba Trst, 1881 P. Fruktuosus Hockenmayer, priredil msgr. Valentin Podgorc, Sveta spoved Celovec, 1910, MD mašna knjižica za vernike 9 Enota še ni vnesena v bazo COBISS. Lahko bi šlo za ponatis njegovega molitvenika Vodnik poboshniga Kristjana ali nar potrebnishi molitve v rasnih okolishinah shivljenja iz l. 1845. Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec56 Dobra spoved Ljubljana, 1889– 1894,10 Katoliško društvo detoljubov v 6 zvezkih Spomin prvega svetega obhajila: šest zlatih sredstev stanovitnosti na poti v nebesa za kršč. Mladino Ljubljana, 1892, Katoliško društvo detoljubov Lorenzo Scupoli, Duhovni boj Celovec, 1914, MD velja za klasično in avtorjevo najboljše delo o posamezni- kovem doseganju duhovne izpopolnjenosti Svetiga Franciška Zalezja ... Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti / poslovenil ino z molitvami za Cerkuv in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni pastir lavantinske škofije; pregledal ino priporočil Anton Slomšek Celovec, 1851 Franc Kosec, Kršansko katoliško nravoslovje Celovec, 1879, MD Tom Zupan, Propovedi, 2. del Ljubljana, 1906 moralna teologija, krščanska etika Janez Volčič, Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa Celovec, 1882– 1891, MD v 10 snopičih Franc Rihar, Marija v zarji sla- ve: pregled zgodovine Marijinega češčenja Celovec, 1909, MD mariologija Henri Lasserre, Franjo Marešič (prev.), Lurška Mati Božja Ljubljana, 1881 pričevanja o čudežih, čaščen- je Marije v Lurdu Ivan Skuhala, Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov Celovec, 1889, MD kristologija škof Anton Bonaventura Jeglič, Mesija Celovec, 1914, MD Jegličevo najimenitnejše delo, nastalo po njegovem obisku svete dežele Janez Evangelist Zorè, Življenje svetnikov, 1. zvezek Celovec, 1917, MD zbrana hagiografska dela Kako ti je ime? ali Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebesih Ljubljana, 1896, 1907, Katoliško društvo detoljubov zbirka za mladino v 13 delih je izhajala v letih 1896–1907; o sv. Antonu Padovanskem (1896) in o sv. Elizabeti Kremžar (1907) 10 V popisu je zapisana letnica 1899 – neznan ponatis ali napačna datacija. 57Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno A. A. T. (prev. J. K.), Življenje Sv. Justa Spričevalca: Trsta in tržaške okolice pomočnika, II11 Trst(?), 1878 Osrečeni kristjani svojimu novoizvol- jenimu vikšimu pastirju papežu Piju IX. s popisam volitve, življenja, in nastopa svetiga Očéta Pija IX … Ljubljana, 1846 iz nemščine prevedena bio- grafija papeža Pija IX Franc Kosar, Anton Martin Slomšek, knez in vladika Lavantinski, prisednik apostoljskega pristola sv. Očeta, meščan Rimski: njih življenje in apostolsko delovanje Maribor, 1863 prva Slomškova biografija Sotrudniki Salezijanski ali Izkušeno sredstvo družbi človeški koristiti s pospeševanjem nravnosti Turin, 1895 biografija sv. Janeza Boska z zapisi o salezijanskem redu in vodilu Duhovne milosti in Pravila / Salezi- janski sotrudniki: praktičen način, kako koristiti nravnosti in človeški družbi: ustavi in misijoni častitljive- ga Janeza Boska Turin, 1908 o salezijancih in njihovem začetniku Miroslav Brumat, Čudodelnik: življenje sv. Antona Padovanskega / ob sedemstoletnici njegove smrti in proglasitve za svetnika Gorica, 1931, MD škof Anton M. Slomšek, A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu: ob 1025 letnici Metodove smrti (885–1910) Ljubljana, 1910 o življenju svetnikov in misijonih Zveličani Janez Frančišek Klé, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega, mučen na Kitajskem dné 20. februarija l. 1820., blaženim prištet dné 27. majnika l. 1900 Gradec, 1900 o beatifikaciji francoskega misijonarja in mučenca Marijan Širca (prev.), Duhovne vaje po svetem Aljfonzu Ligvorskem z neketerimi nauki in molitvami12 Gorica, 1891 5.3 Pridige in pastirski listi Pridižna besedila nekaterih slovečih pridigarjev so bila že za časa njihovega življenja ali posthumno natisnjena in tako dostopna za širšo uporabo. Poleg del iz popisa, ki jih 11 Še ni vneseno v bazo COBISS. 12 Alfonz Ligvorski je bil znan kot nasprotnik janzenistične miselnosti, tudi po tem pa je bil blizu fran- čiškanom, ki so med vsemi redovi najočitneje zavračali rigorozno moralistično prakso (prim. Čebulj 1922). Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec58 navajam v spodnji tabeli, so frančiškani v arhivu hranili rokopise pridig v različnih jezikih (največ jih je v italijanščini). V zapuščini koprskega samostana so se poleg rokopisnega zvezka s slovenskimi in hrvaško pridigo neznanega avtorstva (SIKKP) znašle tudi rokopisne pridige svoj čas priljubljenega duhovnika Jožefa Škrin(j)arja – frančiškani so leta 1910 prejeli v dar 127 vezanih snopičev, do danes se jih je ohranilo šest (PAK, 328). Pater Repič je nekaj Škrinjarjevih besedil objavil v reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška. Tabela 4: Pridige in pastirska pisma. Avtor, naslov dela Kraj in leto izdaje, založnik Opombe Pashal Skerbinc, Nedelske pridige Ljubljana, 1813 izhajale v 8 zvezkih Janez Adam Traven, Opominjevanje k’ pokori v’ svetim letu 1826, to je: Pridige od odpustikov, od pokore in nekterih drugih resniz, ktere gresh- nika k’ pravi pokori budé Ljubljana, 1828 Anton Pekec, Razlaganje dopoldanje očitne službe božje, alę kęrščanskę naukę od s. maše in pridęg, kę jih je imel Antoni Pekec … 1832 Ljubljana, 1834 pridige z liturgič- nimi teksti; oboje posthumno objavil Jožef Burger Anton Pekec, Kristusovo terplenje: v osem postneh pridegah ... Ljubljana, 1835 Gašper Švab, Pridige sa vse nedelje in prasnike zéliga léta, ktére je pridigoval Gaşhper Şhvab Ljubljana, 1835 v 2 zvezkih Joahim Nastran, Sveta pokóra, ali sedem post- nih pridig / ktere je pridigoval v letu 1846 P. Joahim Nastran Ljubljana, 1849 Luka Jeran, Postne pridige Ljubljana, 1861 nastale pod vpli- vom premišljevanj Anfonza Ligvor- skega Frančišek Petronio, Četrta stoletnica prikazanja preblažene Device Marije na strunjanskem griču Trst, 1911 Antona Martina Slomšeka pastirski listi Celovec, 1890, MD zbral in uredil Mi- hael Lendovšek svitek raznih pastirskih pisem iz drugih cerkve- nih listov o več izv., slov. in hrv. [s. a.], [s. l.] 59Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno 5.4 Periodika Priljubljena zvrst so bili koledarji in pratike, ki so izhajali enkrat letno v začetku koledarskega leta. Popis kaže na reden dotok Koledarja Družbe sv. Mohorja, katere člani so bili frančiškani vsaj od leta 1891 (Košir 2023b: 482). Periodični tisk se zaradi večje preglednosti nadalje deli na cerkveni in posvetni. Med posvetno periodiko spadajo dnevno časopisje, politični listi in glasila. Tabela 5: Periodični tisk. Naslov Kraj in leto izdaje Opombe Koledarji in pratike Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec, 1899–1918 Ilustrovan(i) narodni koledar Celje, 1902, 1904 Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 1904, 1905, 1907, 1908 Klaverjev koledar Ljubljana, 1916 o misijonih Serafinski koledar Kamnik, 1917 o frančiškanskih misijonih Vedež, žepni koledar Trst, 1918 Koledar Goriške Mohorjeve družbe Gorica, 1925 Družinska pratika Ljubljana, 1908 Verska in asketična periodika Rimski katolik Gorica, 1892–1895 znanstveni in politični časopis škofa Mahniča Katoliški obzornik Ljubljana, 1904 Ušeničnikov verski in znanstveni list, nazorsko nadaljevanje Rimskega katolika Cvetje z vertov sv. Frančiška Gorica, Kamnik, Ljublja- na, 1880–1933 Škrabčeva verska revija z znanstveno vsebino (jezikoslovno na platnicah) Bogoljub Ljubljana, 1904–1916, 1934 Kalan Slovenski prijatel(j) Celovec, 1870, 1872, 1873 Einspielerjev časopis za cerkev, šolo in dom s pridigami Drobtinice za novo leto … Celovec, Maribor, 1853–1856, 1858, 1864 Slomšek Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec60 Glasnik najsvetejših src Maribor, 1904–1913 Glasnik presvetega Srca Jezusovega Ljubljana, 1931, 1932 Vzajemnost: stanovsko glasilo sloven- ske duhovščine Ljubljana, 1913 duhovniški list Don Bosko – List Salezijancev v Ljubljani Ljubljana, 1904–1906 Valjavčev mesečnik Salezijanska poročila Ljubljana, 1909–1915 Nadaljevanje Val- javčevega Don Boska, tudi na temo misijonov Odmev iz Afrike Trst, Ljubljana, 1905– 1913 časopis Družbe sv. Petra Klaverja, poroči- la o misijonih v Afriki, ki so se sicer začeli od srede 19. stoletja (Benedik 2016: 448) Kraljestvo božje Ljubljana, 1932–1934 mesečnik Cerkveni glasbenik Ljubljana, 1917, 1909–1913 glasilo Cecilijinega društva SS. Eucharistia: Vesnik slovenskih in hrvaških duhovnikov Krk, 1902–1910 Mahničev list v dveh jezikih Krščanski detoljub Ljubljana, 1889–1892, 1893 o krščanski vzgoji otrok in mladine Angeljček: otrokom učitelj in prijatelj Ljubljana, 1890, 1893 Družinski prijatelj, poučno-zabavni list s podobami za slovenske družine Trst, 1904–1907 dvakrat mesečno izdajal rojanski kaplan Jakob Ukmar Posvetna periodika Gorica Gorica, 1899 Zarja Trst, 1910 Slovenska gospodinja Ljubljana, 1910 Dom in svet Ljubljana, 1896 Zora: glasilo slovenskega katoliškega dijaštva Dunaj, 1895, 1901 Slovan: mesečnik za književnost, umet- nost in prosveto Ljubljana, 1908 Časopis za zgodovino in narodopisje Maribor, 1904, 1905 Kaspretov znanstveni, književni in društveni list 61Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Mladost: glasilo slovenskih Orlov Ljubljana, 1918 za delavsko mladino in telovadce Slovenka: glasilo slovenskega ženstva Trst, 1901 mesečnik Svetilnik: glasilo slovenskih delavcev Trst, 1901, 1903 Mladika: družinski list s podobami Gorica, 1920 Zlata doba ali treznost slovenskega naroda Ljubljana, 1908–1913 Kalanovo protialko- holno glasilo Letopis Slovenske matice Ljubljana, 1894, 1897, 1900 poročilo društva z znanstveno in strokov- no vsebino 5.5 Šolski učbeniki in strokovni priročniki To je najobsežnejša rubrika, ki se nadalje deli na didaktično gradivo za ljudske oz. za srednje šole ter na strokovne priročnike, spise in slikovno dokumentarno gradivo (album). Tabela 6: Učbeniki in strokovni priročniki. Avtor in naslov dela Kraj in leto izdaje, založnik Opombe Učbeniki, priročniki in pravilniki za ljudske šole Valentin Vodnik, Pismenost ali Gra- matika sa perve shole Ljubljana, 1811 svojčas bila naprodaj po šolah Slovensko-nemški abecednik = Slove- nisch-deutches Namenbüchlein Dunaj, 1858 Anton Razinger in Andrej Žumer, Prvo berilo in slovnica za drugi razred 4- in 5 razrednih ljudskih šol Dunaj, 1887 Henrik Schreiner in Janko Bezjak, Slovenska jezikovna vadnica za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju, 2. izdaja Dunaj, 1905 za jezikovni pouk slovenščine v drugem šolskem letu Henrik Schreiner in Janko Bezjak (ur.), Učne slike k ljudskošolskim berilom Ljubljana, 1905 priročnik k berilu, na- menjen učiteljem Anton Valenčič, Navod k naučenju italijanskega jezika za slovenske ljudske šole Dunaj, 1897 za učenje italijanščine Franc Močnik, Navod k pervej in dru- gej računici za slovenske ljudske šole Dunaj, 1876 Franc Močnik, Druga računica za slovenske ljudske šole Dunaj, 1882 Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec62 Josip Apih in Matko Potočnik, Zgodo- vinska učna snov za ljudske šole Ljubljana, 1906, Slo- venska šolska matica v 6 snopičih (1902– 1906), zbirka Realna knjižnica Gabriel Majcen, Nazorni nauk: za prvo šolsko leto Ljubljana, 1905, Slo- venska šolska matica didaktični priročnik s pedagoškimi in metodič- nimi smernicami in učnim načrtom za osnovne šole Andrej Praprotnik, Dolžnosti podlož- nih do svojiga vladarja Dunaj, 1858 pravilnik za ljudske šole, po katoliških nazorih Učbeniki in priročniki za srednje šole Ljudevit Stiasny, Berilo za ponavl- jalne, oziroma za kmetijsko-nadalje- valne šole: s podobo našega svetlega cesarja, 3. izdaja Dunaj, 1913 čitanka za mladino Anton Janežič, Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo, 4. popravljena izdaja Celovec, 1869 Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole Celovec, 1916 Josip Pipenbacher, Latinska slovnica Ljubljana, 1922 učbenik za učenje latin-ščine Janko Kersnik, Zgodovina avstrij- sko-ogrske monarhije za srednje šole in učiteljska izobraževališča Ljubljana, 1874 Karel Hinterlechner, Mineralogija za nižje razrede srednjih šol in za enake zavode Ljubljana, 1903 Anton Peterlin, Bl. Matekova aritmeti- ka za nižjo stopnjo srednjih šol Ljubljana, 1910 učbenik prirejen po novih učnih načrtih Anton Janežič, Slovensko-nemški slovar, 3. izdaja Celovec, 1893 Peter Končnik, Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opra- vilni sestavki Dunaj, 1883 specializirana slovnica za pisanje poslovne korespondence Italijansko-nemški-slovenski razgovori [s. a.], [s. l.] Jožef Rožman, Kateketika ali Poduk pervencov u sveti Jezusovi veri Celovec, 1855 katehetski priročnik Učni načrt verskega pouka za ljudske šole tržaško-koperske škofije Trst, 1909 Svetopisemske kateheze za l. razred ljudskih šol Trst, 1922 učbenik za verouk Andrew Carnegie, Franc Serafin Šegula (prev.), Za svetovno razsodišče (Pour l’arbitrage) Ljubljana, 1913 ali 1914, Učiteljska tiskarna za visokošolce, na temo mednarodnih spora- zumov in arbitražnega sodišča v Haagu 63Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Strokovni priročniki, spisi, dokumentarno gradivo (album) Jakob Žnidaršič, Okó in vid Ljubljana, 1880, Mati-ca Slovenska Anton Rudež, Gluhonemi: zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja Gorica, 1894 priročnik s slikami za poučevanje gluhonemih Hitri računar z ozirom na novi dnar po avstrijski veljavi = Schnellrechner mit Rücksicht auf die neuen österreichiche Währung, 4. izdaja Ljubljana, 1870 dvojezično pomagalo za preračunavanje različ- nih valut; 12 ažuriranih ponatisov do l. 1905 Franc Vračko, »Slovenski gospodar« in slovenski kmet Gradec, 1894 spisi o političnih razme- rah v Gornji Radgoni Viljem Rohrman, Poljedelstvo: sloven- skim gospodarjem v pouk Celovec, 1898, 1902, MD v dveh delih Fran Dular in Viljem Rohrman, Gos- podarski nauk Celovec, 1905, MD priročnik o kmetijstvu, ekonomiki, gospodar- stvu, poljedelstvu, živi- noreji in sadjarstvu Franjo Dular, Domači živinozdravnik: za potrebe kmetskega stanu Celovec, 1890, MD Franc Lakmajer, Umni čebelar Celovec, 1907, 1908, MD v dveh delih Janez Koprivnik, Domači vrtnar Celovec, 1903, MD Anton Kosi, Umni kletar Celovec, 1901, MD Ferdinand Seidel, Kamniške ali Sa- vinjske Alpe, njih zgradba in njih lice: poljuden geološki in krajinski opis Ljubljana, 1908, Mati- ca Slovenska Josip Stare, Občna zgodovina za slo- vensko ljudstvo Celovec, 1878, 1882, MD v petih zvezkih Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda Celovec, 1910–1916, MD v šestih zvezkih Josip Apih, Naš cesar: spomenica ob petdesetletnici njegove vlade Celovec, 1898, MD biografija avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Jernej pl. Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, ob petind- vajsetletnici bosenske zasedbe Celovec, 1905, MD vojaška zgodovina Karel Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17 Celovec, 1915, MD Ivan Križanič, Zgodovina svete kato- liške cerkve za slovensko ljudstvo Celovec, 1883, 1885, 1887, MD trije zvezki Janez Evangelist Zorè, V tem znamenju boš zmagal!: zgodovinske slike iz prvih krščanskih stoletij Celovec, 1913, MD Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec64 Ivan Tul, Ricmanje: Ricmanjsko cerkveno vprašanje Trst, 1904 cerkvenozgodovinsko delo, izšlo anonimno Josip Mantuani, Pasijonska procesija v Loki Ljubljana, 1917 škofjeloško cerkveno- in kulturnozgodovinsko delo Josip Mantuani, Neznan rimski napis Ljubljana, 1917 o ljubljanskih epigraf-skih spomenikih Anton Žlogar in Andrej Karlin, Mest- nofarna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani, o posvečevanji l. 1886 dobrotnikom v spomin spisala ondotna kapelana Ljubljana, 1886 Fran Govekar in Miljutin Zarnik (ur.), Ljubljana po potresu Ljubljana, 1910 album Album slik iz Pompejev [s. l.], [s. a.] Nova križarska vojna Dunaj, [s. a.] Fran Rákuša, Slovensko petje v pre- teklih dobah Ljubljana, 1890 glasbena zgodovina z biografijami slovenskih skladateljev Ivan Tul, Na ples: poučna knjižica za mlade in stare za prijatelje in sovraž- nike plesa, 3. izdaja Trst, 1907 folklorno delo tržaškega duhovnika o ljudskih običajih, predvsem plesu, skozi krščansko moralo Jakob Gomilšak, Potovanje v Rim Celovec, 1878, MD potopis, božja pot Frančišek Lampe, Jeruzalemski romar: opisovanje svete dežele in svetih krajev Celovec, 1892, MD Ivan Vrhovec, Avstralija in nje otoki Celovec, 1899, MD geografski, kulturni in misijonski vidiki Veselko Kovač, Viktor Kopatin, Kazi- mir Zakrajšek in Franc Grivec, Podobe iz misijonskih dežel Celovec, 1909, 1912, MD zbornik o misijonih in cerkveni zgodovini škof Andrej Karlin, V Kelmorajn Celovec, 1903, MD potopisne spominske črtice s slikami s poti v Köln 5.6 Leposlovje V popisu najdemo pripovedna dela in poezijo. Nekateri naslovi oz. »knjižnice« označujejo serijske zbirke z več literarnimi deli. Ob tem velja opomniti, da je leposlovje v nadaljevanjih izhajalo tudi v obliki podlistka v periodičnem tisku (npr. Slovenska gospodinja, Slovan idr.) in v koledarjih. To pomeni, da je bilo v knjižnici bralcem na voljo v resnici več slovenskega leposlovja, kot je mogoče razbrati iz navedenih številk samostojnih knjižnih izdaj. 65Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Tabela 7: Leposlovje. Avtor, naslov dela Kraj in leto izdaje, založnik Opombe Pesniške zbirke Silvin Sardenko (psevd. Alojzija Merharja), V mladem jutru Ljubljana, 1903 Peter Skuhala, Popevke Maribor, 1907 pesmi v prleškem narečju Karel Štrekelj (ur.), Slovenske narod- ne pesmi Ljubljana, 1895– 1898 prvi zvezek na 800 straneh Anton Funtek, Izbrane pesmi Gorica, 1895 Pripovedništvo Franc Pengov, Podobe iz narave Celovec, 1916, 1917, MD dva zvezka, zbirka slovenske mladinske kratke proze Fr. J. Milovršnik (psevd. Frana Zbaš- nika), Boj za pravico Celovec, 1897, MD povest Franc Ksaver Meško, Mladim srcem Celovec, 1914, MD 2. zvezek; zbirka povesti in kratke proze za otroke in mladino Utva in Mira (psevdonima Ljudmile Prunk in Anice Žemlje), Pravljice Celovec, 1913, MD Jakob Gomilšak, Dr. Jožef Muršec: životopis Celovec, 1898, MD zbirka Slovenske večernice, 51. zvezek Anton Kosi (ur.), Zabavna knjižnica za slovensko mladino Ljubljana, 1896 5. zvezek; zbirka izhajala v letih 1894–1910 Gorenjska knjižnica Kranj, 1913, Tiskov- no društvo Kranj 19. in 20. zvezek Izobraževalna knjižnica Kranj, 1915 3. zvezek; zbirka kratke proze Alojzij Jirásek (prev. Luka Smolni- kar), Pasjeglavci Ljubljana, 1906, Katoliška bukvarna zgodovinska povest, izšla v zbirki Ljudska knjižnica (8. zvezek) 5.7 Uradovalna in praktičnouporabna besedila V tej rubriki najdemo naslednja uradovalna besedila: pravilnike frančiškanskega reda (»vodila«) in drugih cerkvenih združenj oz. bratovščin ter pravila političnih in gospodarskih združb, cesarski zakonik in razna letna poročila. Med praktičnouporabna besedila sodijo tiskovine za vsakdanjo rabo, kot je vozni red. Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec66 Tabela 8: Uradovalna in praktičnouporabna besedila. Naslov Kraj in leto izda- je, založnik Opombe Vodilo svetovnega tretjega reda sv. Frančiška Ljubljana, 1887 pravila za tretjerednike, infor- macije o delovanju reda, kole- dar odpustkov, obred sprejema v red in spričevalo sprejema in obljube Vodilo tretjega reda sv. Frančiška Novo mesto, 1895 Vodilo tretjega reda sv. Frančiška Trst, 1921 Trinajsto letno poročilo družbe več- nega češčenja … v krški škofiji Celovec, 1891 V Armado sv. križa: vzprejemna knjižica Dunaj, [s. a.] pravilnik in sprejemna knjižica cerkvenega združenja Občni deržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijskega cesarstva Dunaj, 1853 zakonodaja in civilno pravo Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora 1902–1903 Ljubljana, 1904 Pravila pol. društva Kmetiska zveza v Dekanih Pazin, [s. a.] Vozni red Gorica, 1913 Posojilnica in hranilnica v Kopru Koper, 1910 Pravila posojilnice in hranilnice v Kopru Koper, 1912 Izvestja gimnazije u Kopru Koper, Trst, 1869–1915 6 Razprava Pričakovano je v fondu veliko slovenskih molitvenikov in asketične literature (25 %), ob trinajstih enotah svetopisemskih besedil oz. katekizmov (7 %). Redovniki in novinci so sicer oba prevladujoča cerkvena jezika, latinščino in italijanščino, poznali; italijanščina je bila v vsakdanji rabi v Istri, ob tem da je bila lingua franca redovne province. Filozofsko-teološki študij v okviru noviciata so bodoči kleriki opravljali tudi s pomočjo katekizmov v njihovem maternem jeziku. Otroke slovenske šole so patri učili verouk in jih pripravljali na prejem svetih zakramentov. Slovenska liturgična besedila (katekizmi, svetopisemska besedila, pridige, molitveniki, križev pot, pobožnosti čaš- čenja svetnikov, katehetika) kažejo na to, da so del cerkvenega obredja, spovedovanje in ostale pobožnosti med verniki frančiškani opravljali v slovenščini. V 2. polovici 19. stoletja se je na Slovenskem že utrdil obred majniške pobožnosti, saj v fondu najdemo 67Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno tudi molitvenike s šmarnicami, ter praksa z duhovnimi vajami. Nekatera dela so tudi lokalno oz. regionalno obarvana, in sicer glede na avtorja ali vsebino (čaščenje lokalnih istrskih in tržaških svetnikov, obisk božjih poti – priljubljena romarska središča istrskih vernikov so bila bližnja Sveta gora, Trsat in otoček Barbana blizu Gradeža). Na prvi pogled nekoliko preseneča, da najobsežnejšo skupino slovenskega čtiva predstavljajo učbeniki in strokovni priročniki (30 %), kar se ujema s tudi sicer obsežno zastopanostjo strokovnega in znanstvenega posvetnega gradiva v italijanskem in latin- skem jeziku. Pojasnilo za to lahko najdemo a) v odnosu reda sv. Frančiška do splošne izobrazbe: redovno vodilo namreč poleg duhovne poudarja pomen osebne intelektualne formacije, v duhu katere sta svetost in znanost neločljivo povezani, in b) v razumevanju vloge knjižnice, ki jo ponazarja napis nad knjižničnimi vrati ljubljanskega frančiškan- skega samostana na Tromostovju, ki slednjo imenuje »najboljšo delavnico samostana« in »shrambo«, kjer se hrani »orožje proti napadom in zasmehu krivovercev« in »iz katere se morejo črpati koristni nauki za poučevanje ljudstva« (Papež 2017: 57–58). Šolsko in poučno strokovno gradivo, ki je pokrivalo domala vsa predmetna področja (jeziki, naravoslovni in družboslovni predmeti, kmetijske in gospodarske panoge, potopis, folklora, morala in etika, splošna didaktika in tedanja specialnopedagoška praksa, katehetika, obča in cerkvena zgodovina), učni načrt za ljudske šole in številni jezikoslovni priročniki (slovnice, slovarji; specializirana slovnica za učenje uradnega dopisovanja) kažejo na to, da so koprski frančiškani namenjali pozornost vsesplošni izobrazbi in v okviru slednje pismenosti. P. Repič je (nemara tudi pod vplivom sobrata jezikoslovca p. Škrabca, s katerim sta sodelovala) za novince sestavil uporabno sloven- sko slovnico (1897, v rokopisu), da bi se naučili jezika vernikov. Ob tem pa nekoliko preseneča, da je slovensko leposlovje v knjižnici šibko zastopano, med deli je proza in nekaj zbirk poezije. Razmeroma velik delež (20 %) gradiva predstavlja periodični tisk (časopisi, glasila, koledarji, pratike), predvsem goriški in tržaški, pa tudi osrednjeslovenski, štajerski idr. Slovenska verska in posvetna periodika kaže na to, da so frančiškani spremljali aktualno dogajanje v širšem slovenskem kulturnem prostoru in se, kot rečeno, poleg versko-vzgojnih vidikov zanimali za znanstvene in strokovne teme. Lokalno so vezana tudi uradovalna in praktičnouporabna besedila, kot so vozni red, pravilniki in zakoniki, pravila društev, gimnazijska izvestja idr. V primerjavi z mariborsko frančiškansko knjižnico je koprska imela manj sloven- skega gradiva, popis pa kaže na podobno žanrsko sestavo fonda. Največje odstopanje je v rubriki leposlovje, ki je v mariborskem popisu na drugem mestu, takoj za aske- tiko (Ditmajer 2018: 182). V obeh knjižnicah je poleg osrednjeslovenske in celovške (Družba sv. Mohorja) dobro zastopana »domača«, regionalna produkcija, v mariborski je to vzhodnoštajerska in prekmurska, v koprski pa tržaška in goriška produkcija. V koprski knjižnici v manjšem obsegu najdemo tudi dela iz severnega in severovzhodnega dela slovenskega kulturnega prostora; nekoliko nepričakovana je denimo pesmarica v prleškem narečju, ki potrjuje prakso, da so redovniki s selitvami knjige odnesli s seboj oz. da je del knjižnega gradiva v knjižnico prispel v obliki darov »od vsepovsod«. Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec68 7 Sklep Pregled inventarnega popisa fonda knjižnice sv. Ane je pokazal, da so uporabniki poleg del strogo teološke vsebine lahko dostopali tudi do raznolikega poučnega in raz- vedrilnega čtiva v slovenščini, tudi do leposlovja. Redne naročnine na periodični tisk in knjižne zbirke (med deli je več kot 40 mohorjank) kažejo na stalni dotok slovenskega čtiva. Popis knjižnega gradiva ponuja okno v svet koprskega samostana, ki je bil z noviciatom tudi vzgojna hiša – lahko si predstavljamo, po kakšni vrsti tiska so posegali mladi novinci, bodoči kleriki, iz slovenskih dežel, predvsem pa iz Istre in Dalmacije. Frančiškani so delovali med slovenskimi verniki v mestnem in podeželskem miljeju in so novince tako jezikovno kot intelektualno uvajali v večjezično okolje preko tiska. Poleg del religiozne vsebine prevladujejo tista dela, ki imajo v ospredju spoznavno in pragmatično funkcijo: za splošno izobrazbo in pridobivanje veščin za vsakdanje življenje (vrtnarjenje, sadjarstvo, poljedelstvo, vinarstvo, živinoreja, čebelarstvo, gospodarstvo), s tem da je bila posebej izpostavljena tudi jezikovna izobrazba – naravno je bilo, da so bili redovniki poligloti, torej da so poleg cerkvenih jezikov obvladali tudi jezike okolja, v Istri je to pomenilo slovenščino, hrvaščino, italijanščino in tudi nemščino kot uradovalni jezik. Ugotavljam, da je imel slovenski knjižni fond za istrske redovnike in vernike slovenskih korenin, ki so jih patri skozi bogoslužje in pastoralne dejavnosti nagovarjali v maternem jeziku, prav zaradi jezikovnega elementa tudi narodopovezo- valno in (preko opismenjevanja in utrjevanja jezika) narodnograditeljsko vlogo. Danes je na ogled dostopen del celotnega knjižnega fonda v knjižnici samostana sv. Ane in v koprski mestni knjižnici, sicer pa je knjižno gradivo v procesu urejanja, katalogizacije in digitalizacije redkih in dragocenih tiskov. Zvrstno in žanrsko raznolik slovenski knjižni fond sv. Ane predstavlja dragocen spomenik slovenstva v predvojnem času v pretežno romanskem mestnem okolju. Z ozirom na nacionalni zbirki sloveniko in patriotiko so zanimiva zlasti starejša in regionalno obarvana dela, v popisu pa sta tudi dva naslova, ki v nacionalno bibliotekarsko bazo še nista bila vpisana. Viri in literatura SIKKP – Arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper: - Inventarna knjiga ZC knjižnic v Portorožu, - Fond Hijacint Repič. PAK – Pokrajinski arhiv Koper: - PAK, 165, R. Savnik, - PAK, 328, fond Repič Anton, oče Hijacint, - PAK, OLO 1948–1951. 69Diana Košir: Slovensko slovstvo v Istri pred prvo svetovno vojno Metod Benedik, 2016: Krščanstvo na Slovenskem v luči virov. Celje: Celjska Mohorjeva družba. P. Regalat Čebulj, 1922: Janzenizem na Slovenskem in frančiškani: Inavguralna di- sertacija. Ljubljana: Frančiškanska provincija Slovenije. Nina Ditmajer, 2018: Frančiškanska knjižnica in knjižnica šolskih sester v Mariboru. Časopis za zgodovino in narodopisje 89=54/3. 169–92. Tudi na spletu. Matija Ogrin, 2020: Asketična ali meditativna proza slovenskega baroka. Jezik in slovstvo 65/3–4. 115–35. Tudi na spletu. Ivan KaniČ idr., 2011: Bibliotekarski terminološki slovar. Kamnik: Amebis, d. o. o. Javni (so)financer: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Na spletu. Eva KoDriČ-DaČić, 2002: Slovenika: strokovne novosti novega zakona o knjižničarstvu. Knjižnica 46/4. 65–85. Koledar Družbe svetega Mohora: za navadno leto … (1873–1991). Tudi na spletu. Diana kOšir, 2023a: Koprski frančiškan p. Hijacint Repič, zbiralec in pisec hagiografije. Hagiografija v luči sodobnih raziskav. Ur. Blanka Bošnjak. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 319–36. Na spletu. Diana kOšir, 2023b: Kulturna in jezikovna dediščina Hijacinta Repiča, frančiškana pri sv. Ani v Kopru. Annales. Series Historia et Sociologia 33/3. 471–88. Tudi na spletu. Janez kramar, 1991: Narodna prebuja istrskih Slovencev. Koper: Založba Lipa. Ivan marKović, 2001: Zbirni center knjižnic v Portorožu. Knjižnica 45/4. 105–15. Tudi na spletu. Ignac naVernik, 2019: Skrb p. Hijacinta Repiča za cerkveno petje in glasbo. Pojoča lilija v vrtu svete Ane: Zapuščina patra Hijacinta Repiča OFM. Ur. Peter Štoka. Koper: Frančiškanski samostan sv. Ane. 32–82. Viktor PaPež, 2017: Regula beatissimi patris Francisci, a Sancta sede apostolica appro- bata, et confirmata, cum testamento eiusdem. Biseri Monaldove knjižnice. Ur. Peter Štoka. Koper: Frančiškanski samostan sv. Ane. 56–73. Peter štOka, 2017: Značilnosti samostanskih knjižnic manjših bratov v Kopru. Biseri Monaldove knjižnice. Ur. Peter Štoka. Koper: Frančiškanski samostan sv. Ane. 47–56. Peter štOka, 2019: Bibliografski opis inkunabul v frančiškanski knjižnici sv. Ane v Kopru. Pojoča lilija v vrtu svete Ane: zapuščina patra Hijacinta Repiča OFM. Ur. Peter Štoka. Koper: Frančiškanski samostan sv. Ane. 131–54. Summary The book collection of the monastery library of St. Ana’s is most accurately listed in the inventory book of the Library Collection Centre in Portorož (1950-1953). The monastery, which belonged to the Croatian province before World War I, also kept Slovenian prints in its library. The article provides an overview and textual description of the Slovenian works in the collection. The analysis revealed that the largest part of Slovenian print material was textbooks and technical manuals, liturgical and ascetic texts, and periodicals. Slovenian works indicate that some of the church rituals and devotions among the faithful, such as sermons, confession, religious instruction, preparation to receive the holy sacraments etc., were conducted by the Franciscans in Slovenian. An extensive range of secular, specialised didactic material and literature was provided for linguistic and general education. I conclude from this that the Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 1, januar–marec70 Slovenian book fund for Istrian monks and believers with Slavic roots also had a unifying and (by strengthening the language) nation-building function due to the linguistic element. The well-preserved and genre-diverse library collection of St. Ana’s is a valuable monument to pre- war Slovenehood in a predominantly Romanesque urban environment. As far as the national collection of Slovenian and patriotic works is concerned, rare older and regionally coloured works are of particular interest.