150
Oeei.e in poročila o publikacijah in razs*avah
ARHIVI XVI 1993
je spisal, izvemo iz obsežne bibliografije njegovih objav1 j^njn del na koneu tega zvezka.
Vlasta Tul
Zbornik za zgodovino iolstva - Šolska kronika 26, Ljubljana 1993, 283 str.
Nova štev'lka Šolske krorike ima že utečena obliko:
-	Člank, in razprave
-	Prispevki _n gradivo
-	"ibl: »grafijr
-	Šolski zapisi
Iz dela solsko-pedagoŠKih muzcivv Poročila in oecne
Ko Ddpremo revi o, nas pr etno presenct' prir-pflvek novega uredni «a Šolske kronike Braneta ta rja "Pogovor s prof. Slavico PavliČ, desedanjo glavno urednieo na£e revije." Preds avi nam živ-henj^ in delo dolgoletne ravnateljice Šolskega muzeja in glavne uredniee revi tu Šolska kronika
Nova številka revij; Šolska kronika vsebuje vrsto zanimiv'^ p. ispcvkov. Majda C.enčič nam v svojem prispevku "Raziskovanje šolske Z3odovine" govori o pomenu raziskovanja Šolske preteklosti, značilnostih in opredelitvi ped?goŠko-zgodovinskih raziskav, namenih, eilii". in razlogih zgodovinskih raz skav ter o stopnjah, pridnostih in sbbostil raziskav pedagoških pojavov.
Vlasta Tul n?m je v svojem prispevku "Šolske kronike - da ali ne?" podala zgodovino šolskih kronik a navodila, ki io usmerjala pisanje iolskit kro' nik cd srede 19. st. do danes. Zanimivost prispevka je objava navodil v prvotni oblik- iz leta 1893, teta 1946 in leta 1973. Na koneu nam avtoriea ponudi n^kai predlogov za pihanje šolsk h kronik
V prispevku Ivanke Zye-Cizelj "Vzdrževanje Šol n učitelj iv na Celjskem" nam jv zelo natančno predstavljen materiali položaj šol i učite licv. Opisala je način financiranja šol, kako so se določale plače učiteljev, kakšni in kolikšna je bila šolnina. Večino podatkov je podala v zelo razvidnih tabelah.
Karel Rydl je napisal priipcv^k "O začetkih sti kov mod češkimi in slovenskim: učitelji". Zijel je obdobje drugr polovice 19. st. in opisal razvoj teh odnosov do da ne s.
Zelo podrobne nam je opijala fenomen femi-nizaiiji; šolsfa Meica Peček v prispevku "Femi-nizaelia uČitehstva '869- ".941". Pedala [je zgodovinsko in sociološko razlago tega fenomena, ki je aktualen S danes.
Juri. Jug in Viktorija Kolarič sta v "Orisu ne-formaln;ga izobraževanja odraslih v Ptuju in okolici od dns^c polovice 19. stotetja do 19 J S ' zelo jasno opisala izobraževanj c po branžah.
Ljihana Šuštarje v svojem pr.spevkv "Sindikat ur.iteljev v letih 1945-1950" opisala zanimivo arhivsko gradivo. V gradivu najdemo podatke o začetkih sindikalnega dciovania učiteljev po drugi svetovn vnjni. Pn i zapiski szgajo Se v vojni čas (februar -marce 1945). V članku opisuje razvoj, organizacijo ni članstvo, vlogo in naloge si nt-ik d t a na področju šobtva.
Prispevek Mateje Ribarit "Slovensko šolstvo v Avstraliji" nam predstavi zgodovinski oris migracij Slovencev v Avstralijo in oblike poučevanja slovenskega tezika v razli ¡nili predelih Avstralije. Opi^e s kak5r.ir.il težavami se sreiuje slovenska skupnost, dn bi se puučcvan^e slovenskega je ika nadalicvalo kljub manjšemu številu otrok in počasni asimilaciji.
Sledi sklop Prispevki in gt^divo. Pcsebcj bi predstavila ¿anim pi.spevek diiaV ■ nje poljanske gimnazije Andreje Kos "Pravila so za to, da se krijo", t je po\zetek ra7'skovalne naloge s področja zgodovine.
Najprej je podal kratek ori zgodovine gim-naiije Pcljane opisala e d-seiplinske norme, ki^itve in kazpv Nari sala je tabele in klasificirala prekrške po šolskih letih. Na koneu je opisala odnos do družabnega življenja, plesne vaje na šolah in vprašanja "zahajanja v kavarne".
Sledijo poglavj„ Pib, ogrifijc, šolski zapisi. Tu-kai je te|| avtorjev prirpevalo zelo zanimive zapise o jubi" jjih raznih šol, razvciu šolstva v Sloveniji in kronike Šol. Nekai prispevkov je o delu šolsko-pedageških muzejev, poročil o muzeskih razstavah in poročil o delu muzejev.
Na koncu revije so še poročila in ocene knjig in revi! ter izvlečki razprav in Člankov Šolske kronike, Št. 2 (j
Mtrjana Ja drči ko
I