ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 - 2 . 165-188 165 S e r g i j V i l f a n ORGANIZACIJA SODIŠČ LETA 1849 IN NARODNOSTNE MEJE (zlasti na Štajerskem in Koroškem) Gradivo, uporabljeno v tej razpravi, sem zbral že pred kakimi petnajstimi leti. Povod za njegovo obdelavo v tej razpravi je dalo moje sodelovanje kot koordinator skupine za jezikovno pravo pri raziskovalnem projektu Evropske znanstvene usta­ nove o nevladajočih etničnih skupinah. 1. Povzetek stanja raziskav. Znano je, da je ustavni odbor avstri jskega par­ lamenta po marčni revoluciji obravnaval več načrtov za notranjo razdel i tev monarhi je. Nekater i so izhajali iz nacionalnega načela, drugi iz zgodovinskega, tretji so bili kompromisni . »Končno je bil, v g lavnem zaradi moči nemškega centra, z večino sprejet predlog razdelitve po s tar ih kronovinah, toda z okrožji, kater ih meje naj bi se k a r najbolj ozirale na narodnostne meje. V e n d a r so bila od vseh narodnostno mešanih dežel na Slovenskem taka okrožja določena samo za Štajersko.« 1 »Leta 1849 je 'b i la uvedena nova u p r a v n a r a z d e l i t e v . . . Na Šta­ jerskem so na novo uredil i t r i okrožja, ki so odgovarjala poimenovanju Zgor­ nje, Srednje in Spodnje Štajerske. Meje zadnjega, mariborskega okrožja so bile urejene glede na nemško-slovensko narodnostno mejo. V podrobnost ih je bila mejna črta potegnjena v slovensko škodo.« Nasprotno je utemelj i tev sodne raz­ delitve za Koroško izhajala iz t rdi tve, da v tej deželi ni moč postaviti določne jezikovne meje, kar se je izražalo tudi v novi sestavi okrajev, ta pa je »imela precejšnjo vlogo pri ponemčevanju slovenske Koroške,« 2 V nadal jnjem naj v širšem okviru in na podlagi doslej neobjavljenega arhivskega gradiva v povezavi z ustreznimi besedili v avstr i jskem Državnem zakoniku sledi nekoliko podrobnejši prikaz, kako je bilo z upoštevanjem na­ rodnostnega načela ob sodnih in od njih odvisnih u p r a v n i h re formah po marčni revoluciji. 2. Ozemeljska razdelitev po zgodovinskih ali narodnostnih kr i ter i j ih? V marčni revoluciji so leta 1848 nastali socialni, gospodarski, nacionalni in držav­ nopravni programi, ka ter ih uspeh je bil odvisen od razmerja moči med različ­ nimi političnimi grupacijami, to pa je precej oviralo njihovo realizacijo. P o ­ sebno raznoliki so bili nacionalni programi številnih narodov, ki so se razcveteli v »pomladi narodov«, t e m u pa je ustrezala različnost zaželenih us tavnopravnih sprememb. Ker so mogli nacionalni programi računat i na uspeh le na ravni ustavne ureditve, sta bili obe plati zahtev, ki j ih je rodila revolucija, tesno med seboj povezani. Narodom, ki so se imeli za nosilce državnosti, je bolj ustrezala centralistična koncepcija, tistim, ki so imeli v centru manj besede, pa federali­ stična. To pa zdaleč ni bila edina a l ternat iva. Central is t ičnim željam bi bila ustrezala obsežna pristojnost u p r a v n i h okro­ žij, ki bi bila, podobno kot francoski departmaj i , s t r iktno podre jena centra lnim upravnim organom. Do tega v Avstriji sicer ni prišlo, pač pa je okrožjem pri- 1QKK 10У' , M e l j , k v : F. Gestrin - V. Melik, Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, Ljubljana .mi n -fi — ' v : , z S o d o v i n a Slovencev, Ljubljana 1979, 460. — M. S t r a k a , Verwaltungsgrenzen ,]„.. °, ey° l kerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850 (Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde S Steiermark XXXI.), Graz 1978, zlasti str. 36. - S. V i l f a n , Sprachgrenzen und Kreisgrenzen nach 5ОТ_1бга ° n Ш Steiermark, v: Recht und Geschichte, Festschrift Hermann Baiti . . ., Graz 1988, 2 Melik (kot v op. 1). 166 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . padla drugačna vloga, kolikor so pripomogla k začasnemu kompromisu med zahtevami po ohranitvi historičnih ozemeljskih tvorb (dežel) na eni strani in zahtevami po napravi narodnostnih ozemelj na drugi strani. Kompromis naj bi bil v tem, da bi se znotraj dežel ustvarila, ozemlja po narodnostnem načelu. Vnaprej naj povemo, da so v tej, kompromisni obliki ustvarili okrožja samo na Štajerskem in Tirolskem. Najdlje segajoča zahteva po prestrukturiranju zgodovinskih dežel na nacio­ nalnih podlagah je bil program Zedinjene Slovenije. Poskus, doseči v štajerskem provizoričnem deželnem zboru priključitev Spodnje Štajerske Kranjski, v tem zboru seveda ni naletel na ugoden odziv. Ze v razpravah o deželni ustavi pa je bil govor o napravi treh okrožij, med njimi enega slovenskega.3 Program Zedinjene Slovenije je vsaj v adaptirani obliki in ne kot formalen predlog prišel pred ustavni odbor avstrijskega državnega zbora.4 Med tridese­ timi člani odbora, ki je bil izvoljen dne 1. 8. 1848, je bilo kar pet Slovencev5 — dva Štajerca (Fran Miklošič in pravnik Jožef Krajnc/Krainz,6 ki je postal po­ zneje znan kot pisec prvega sistema avstrijskega civilnega prava), dva poslanca iz kranjsko-koroškega gubernija (okrajni komisar v Radovljici Miha Ambrož7) in odvetnik Matija Kavčič,8 slednjič na Primorskem delujoči okrajni komisar Anton Gorjup.9 Pri posvetovanjih ustavnega odbora sta izmed Slovencev naj­ bolj vidno nastopala Kavčič in Krajne. Enotnega, vnaprej dogovorjenega sta­ lišča ni moč pričakovati. V pripravljalnih posvetovanjih ožjega odbora so obravnavali dva osnutka. Mayer j ev osnutek je vseskozi temeljil na načelu historičnih dežel, Palackyjev bolj na nacionalnem načelu. Le prvi osnutek je bil predložen širšemu odboru. Kavčič, ki je bil že 24. 8. 1848 v državnem zboru nastopil v prid razdelitve histo­ ričnih dežel,11 se je tudi takoj na začetku debate v odboru izrekel proti ohra­ nitvi takih dežel12 in je predložil načrt za razdelitev avstrijskih dežel (ne pa dežel krone Svetega Štefana) v štirinajst enot, oblikovanih po narodnostnih merilih. Tako je hotel na primer Češko razdeliti na Ceško-Ceško (»Cechisch-«- Böhmen) ali Cehovijo (Czechowien) in Nemško-Ceško ali »Bojerheim«. Pred­ lagal je tudi, naj se Laška Tirolska (Welschtirol) loči od Nemške Tirolske, ta pa naj bi se združila s Vorarlberško; Galicija naj bi se razdelila v poljski in ruten- ski del.13 V svojem načrtu je Kavčič predvideval tudi Združeno Slovenijo. Po zapis­ niku ustavnega odbora naj bi se bili ustrezni točki po Kavčičevem predlogu glasili: »4. Deutsch-Steiermark und Kärnten, 5. Slawisch-Steiermark, Krain 3 J . A p i h , Slovenci in 1848. leto, Ljubljana 1888, 169—172. O nastopu Jakoba Krefta v štajerskem deželnem zboru navaja: Grazer Zeitung 19. 8. 1848. . . . . „ . . , 0 . 0 io«i 4 A S p r i n g e r , Protokolle des Verfassungs-Ausschusses im österreichischen Reichstage 1848—184», Leipzig 1885 V uvodnem delu pravi avtor n a strani XV: »Slovenci so (18481 S.V.) večidel še živeli v raju nacionalne nedolžnosti in niso slutili, do kakšnih zahtevkov so upravičeni.« Nedvomno so zlasti kmetje imeli v prvi vrsti interes do zemljiške odveze, toda zavestna in profilirana nacionalna zavest se je tudi pri drugih narodih sprva pojavljala predvsem v intelektualnih krosih. . . . . . . s Springer, Protokolle (kot v op. 4), 4. — Prim. Lj. A. V e l l d o v a , Volitve v avstrijski državni zbor v slovenskih deželah v letu 1848, v: Zgodovinski časopis 40 (1986), 431—440. . 6 Krajnčev glavni biograf Janko Polec se je z navedbo razlogov odločil z;a obliko imena »Krajne«. Kdor v novejšem času uporablja druge oblike (Kranjc, celo Kranjec), bi moral svojo izbiro utemeljiti ali pa uporabljati obliko, ki jo je uvedel Polec in ki se je tudi sicer v literaturi ze uveljavila. J . P o l e c , s. v., v: Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925 —. — I d e m , Slovenski pravni znanstveniki v tu­ jini, v: Pol stoletja društva »Pravnik«, Ljubljana 1939, 185—189. 7 D . L o n č a r , s . v . , v : S B L . . , •-* 8 Prim J P o l e c s v v SBL — F . S k a b e r n e , Slovenski advokati m javni notarji v književ­ nosti, znanosti in politiki, Ljubljana 1936, 24-25. - A. K a n n , Die Habsburgermonarchie und das Pro­ blem des übernationalen Staates, v: Die Habsburgermonarchie 1848-1918, I I . Wien 1975, 35, označuje Kav­ čiča za pionirja etničnega nacionalizma (poleg češkega Nemca Ludwiga v. Lòhner). »Nasprotno pa ш moč dokazati vpliva Kavčičevih natančno izdelanih načrtov, ki pa nikakor niso brez protislovij, na izoblikova­ nje etničnega faktorja v ustavnem načrtu.« 9 O njem prim. A. P i r j e v e c , s. v., v: SBL. 10 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 5—6, 23—24, 26. J1 Apih, Slovenci (kot v op. 3), 188. . . . , , . , u • 12 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 12—13. Kavčič se je pri tem med drugim skliceval na Hrvate in Slavonce, na Srbe (na Ogrskem), na položaj na Češkem, na Tirolskem in v Dalmaciji. 13 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 23—24. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 167 und slawisches Küstenland als »Slawonien«.14 Presenetljivo je pač, da bi bil Kavčič Koroško tako zlahka črtal iz programa Zedinjene Slovenije. Danes sicer ni več dvoma o tem, da so zapisniki, ki jih je objavil Springer, avtentični,15 to pa še ne pomeni, da bi bil zapisnikar vse podrobnosti tudi prav zapisal. Če se razločka med Slovenijo in Slavonijo ni zavedal, tudi marsičesa drugega ni mogel prav razumeti. Poleg tega je bila formulacija »Deutsch-Steiermark und Kärnten« v ustni izreki že sama po sebi dvoumna, saj bi pred Kärnten lahko tudi stal neslišen vezaj. Deutsch- bi se tako lahko nanašal na obe deželni imeni in če tega zapisnikar ni prav razumel, je prav lahko mogoče, da je svoji inter- pertaciji prilagodil še točko 5. To je tem bolj verjetno, ker je manj radikalni Krajne izrecno izjavil, da podpira Kavčičev predlog, »kolikor zadeva slovenski del« (namreč Štajerske, S.V.), da pa ne bo glasoval za delitev Koroške, ker je tu ločitev narodnosti teže izvedljiva kot na Štajerskem, kjer je jezikovna meja precej določna.16 Na kateri načrt naj bi se bil Krajnčev pridržek glede Koroške nanašal, če ne na Kavčičevo razdelitev? Krajne se je zavzemal za narodnostno načelo v okviru primernosti (»so weit es wenigstens die Convenienz gestattet«) in je treba v tem smislu razložiti njegovo stališče glede Koroške. Glede Štajerske je nasprotno poudarjal »željo, ki živi med spodnještajerskimi množicami, da bi si pustile vladati Ljubljani«. Dokler pa Spodnja Štajerska ostaja združena z Gornjo, pravi Krajne nadalje v zvezi z uradnim in učnim jezikom, ni upanja na spremembo, saj je nemški element v večini.17 Zamisel, naj bi se narodnostno načelo upoštevalo pri ustvarjanju okrožij, se je v ustavnem odboru čedalje bolj utrjevala.18 V eni izmed svojih variant se je Palacky zavzel za »nacionalno-historične skupine dežel« in je predlagal, naj se ustanove »državna okrožja kot manjši nacionalni oddelki«.19 Ob tem ne gre pozabiti dejstva, da so se glede historičnega načela slovenski in češki interesi razhajali. Debata v ustavnem odboru je kljub vsemu na koncu privedla do za­ hteve, »da je treba varovati zgodovinske spomine«20 in da je treba za varstvo nacionalnega elementa oblikovati avtonomna okrožja. Čeprav je Kavčič še po­ zneje (6. 2. 1849) upal, da bo prišlo do Zedinjene Slovenije,81 je ostalo v nadalj­ njih debatah pri tem, da je treba nacionalno vprašanje rešiti s pomočjo razde­ litve na okrožja. Na Krajnčevo izrecno vprašanje o namenu okrožij je Brestel zelo odločno odgovoril, naj služijo varovanju narodnosti.22 Z glasovanjem dne 25. 1. 1849 je ustavni odbor sprejel tale načrt za razde­ litev avstrijskega dela monarhije: 1. Češka, 2. Galicija in Bukovina, 3. Avstrija pod Anižo, 4. Avstrija nad Anižo brez Innske četrti, 5. Salzburška z Innsko če­ trtjo, 6. Štajerska, 7. Koroška, 8. Kranjska, 9. Šlezija, 10. Moravska, 11. Nemška Tirolska s Vorarlberško, 12. Laška Tirolska, 13. Primorska vključno z Goriško, 14. Dalmacija.23 Če izvzamemo Tirolsko, je torej v tej fazi posvetovanj prišel do veljave iz­ ključno zgodovinski princip na škodo narodnostno-jezikovnemu. S tem pa se je 14 V Springerjevi objavi zapisnikov (kot v op. 13) je zapisano »Slawonien« — Slavonija. Tudi sicer je videti, da zapisnikar ni imel pojma o razločku med Slovenci in Slavonci. 15 O pristnosti zapisnika prim. F. Z w i t t e r , Les problèmes nationaux dans la Monarchie des Habs- bourg, Beograd 1960, 75—76, I d e m , Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji, Ljubljana 1962, 120— 121. Pristnost in natančnost pa sta seveda dve zelo različni reči. 14 Springer, Protokolle (kot 'v op. 4), 37—38. 17 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 37, 40. I s Springer, Protokolle (kot v op. 4), npr. 43. " Springer, Protokolle (kot v op. 4), 16. — Prim. Kann (kot v op. 8), 34. 2 0 Formulacija je Brestlova. Springer, Protokolle (kot v op. 4), 38. 21 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 124. 22 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 125. — Prim. G. S t o u r z h , Die Gleichberechtigung der Volks­ stamme als Verfassungsprinzip, v: Die Habsburgermonarchie 1848—1918, I I I , Wien 1980, 985 sl., 1148. — I d e m , Die Gleichberechtigung der Nationalitäten in der Verfassung und Verwaltung Österreichs 1848— 1918, Wien 1985, 27, 190 (ponatis pravkar navedenega dela z dodanim izborom gradiva, tudi s prejšnjo paginacijo). 2 3 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 45. 1 6 8 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . tudi težišče upoštevanja narodnostnih mej dokončno premaknilo na področje okrožne razdelitve,24 hkrati se je med pristojnostmi okrožnih zastopov začelo varstvo narodnosti umikati pred drugimi nalogami. Osnutek ustave, ki ga je odbor izglasoval dne 4. 3. 1849, je prav tako kot januarski načrt predvideval štirinajst dežel, pri čemer pa so opustili zamisel o razdelitvi Tirolske, zato pa so kot posebno enoto hoteli priznati Bukovino (§ 2). S tem so odpadle še zadnje koncesije narodnostnemu načelu pri sestavu dežel in historično načelo je prišlo do polne veljave. V § 3 je osnutek precej izčrpno obravnaval razdelitev na okrožja, ki pa naj bi obstajala le v šestih deželah, pri čemer narodnostni razlogi deloma (kot v Avstriji pod Anižo) niso imeli nikakega pomena, deloma pa so bili odločilni, in to predvsem na Tirolskem in na Štajerskem. »Razmejitev teh okrožij bo določil državni zakon, ozirajoč se kolikor mogoče na narodnost. Vse druge dežele obse­ gajo po eno okrožje«.25 Na Štajerskem naj bi nastali dve okrožji in iz prejšnjih diskusij je jasno razvidno, da so bili pri tem odločilni narodnostni razlogi.26 Potem ko je § 122 še predvideval, naj se volilni okraji oblikujejo z upošteva­ njem narodnosti, pa predlagana določila §§ 125 in 126 o delokrogu okrožnih zborov nikakor niso bila tako zelo izrecno posvečena varovanju narodnosti, kot bi to mogli pričakovati na podlagi prejšnjih diskusij. Le posredno je bilo re­ čeno, naj bi okrožni zbori urejali »učni jezik in jezikovne zadeve, vendar z ena­ ko pravičnim upoštevanjem jezikov v okrožju«.27 3. Marčna ustava in drugi temeljni akti. Ze tri dni po izglasovanju ustav­ nega osnutka je bil kromeriški državni zbor razpuščen, hkrati pa je cesar 7. 3. 1849 oktroiral ustavo, datirano nazaj na dan, ko je bil izglasovan osnutek.28 Be­ sedilo marčne ustave je pripravil notranji minister grof Stadion. Marčna ustava je pustila pri življenju zgodovinsko nastale dežele. Njen § 5 se je glasil: »Vsa ljudska plemena (Volksstämme) so enakopravna in vsako ljudsko pleme ima neprekršljivo pravico do varovanja in nege svoje narodnosti in jezika«.29 Patent o političnih pravicah, zavarovanih z ustavno državno obli­ ko,30 datiran prav tako kot ustava s 4. 3., je nadalje določal v § 4: »V tistih de­ lih dežel, v katerih prebiva mešano prebivalstvo, se skrb za splošno ljudsko izobrazbo . . . izvaja tako, da tudi tista ljudska plemena, ki so v manjšini, prej­ mejo potrebna sredstva za nego svojega jezika in za izobraževanje v njem.« »Del dežele« pa je bil kaj nedoločen pojem, kajti glede oblikovanja poseb­ nih narodnostnih ozemeljskih enot, kakršna bi morda lahko bila okrožja, je bila oktroirana marčna ustava še bolj zadržana kot kromeriški osnutek ustav­ nega odbora. V § 34 je marčna ustava določala samo, da bo ustanovitev okraj­ nih in okrožnih občin urejal poseben zakon in § 77 je predvideval »posebne deželne ustave« posameznih kronovin. Skratka: Načela o varstvu »manjšin« so bila na videz obetajoča, toda za njihovo uresničitev potrebna organizacijska struktura v tej zvezi sploh ni bila nakazana. Poleg obeh ustavnih listin so bili temeljni akti nove državne strukture zla­ sti naslednji: patent o zemljiški odvezi z dne 4. 3. 1849, ki je potrjeval med 2 4 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 206. 2 5 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 365 si. — Prim. Fr. W a l t e r , österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte von 1500—1955, Wien—Köln—Graz 1972, 158. — Stourzh, Gleichberechtigung (kot v op. 20), 27. 26 Ta motiv je formuliral zlasti poslanec Brestel iz Dolnje Avstrije: Springer, Protokolle (kot v op. 4), 115—116. 27 Springer, Protokolle (kot v op. 4), 377—378. 2 8 Drž. zak. 150/49. 2 9 Podobno formulacijo je vsebovala že mrtvorojena ustava z dne 23. 4. 1848. Prim. Walter (kot v op. 25), 149. 3 0 Drž. zak. 151/49. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 169 drugim že prej sklenjeno odpravo patrimonialnih gosposk; provizorični občinski zakon z dne 17. 3. 1849; temelji nove organizacije sodišč z dne 14. 6. 1849; te­ melji organizacije politično-upravnih oblastev z dne 26. 6. 1849. Medtem ko provizorični občinski zakon, ki je bil v slovenski literaturi že izčrpno obravnavan,31 nima neposredne zveze z oblikovanjem okrožij, je patent o zemljiški odvezi z odpravo patrimonialnega sodstva vsaj povečal potrebo po uvedbi novih sodnih organizacijskih struktur: Ze zakon o zemljiški odvezi z dne 7.9. 1848 je odpravil podložništvo »z vsi- mi postavami, ki to zavezo zadevajo«, zemljiška gospostva pa naj ne bi dobila odškodnine za dajatve, ki so jih prejemala iz »sodniških opravil«. »Grajšinske gosposke imajo sodniško in politiško vladbo za ta čas do speljanja cesarskih gosposk na državne stroške še dalje peljati« (9. čl.).32 Marčna ustava je v § 100 določala: »Vse sodstvo izhaja iz države. V prihodnje naj ne bo patrimonialnih sodišč«. Alfons Huber povzema ta določila takole: Patrimonialno sodstvo je že za­ kon z dne 7. 9. 1848 podržavil, ustava z dne 4. marca 1849 pa ga je odpravila.33 Razločevanje med podržavljenjem in odpravo ponazarja do neke mere nejasnost izražanja izvirnih predpisov. Kako je bila ta globoka sprememba izvedljiva v praksi? Nikakor ne tako preprosto, kot bi po gornjem pričakovali. Od načel je bilo mogoče preiti k res uspešnim dejanjem le potem, ko so bile ustvarjene potrebne organizacijske podlage. Ko so pripravljali te podlage, so v osnutkih in obrazložitvah opisovali tudi dejanski položaj : Potem »ko je zakon z dne 7.9. 1848 načeloma odpravil sod­ stvo patrimonialnih oblasti, pa je bilo glede uradovanja določeno, naj ga pro- vizorično še naprej opravljajo te oblasti do uvedbe deželnoknežjih oblastev.«34 V poznejši formulaciji se ta rešitev označuje kot »klavrn in drag provizorij« (mißliches und kostspieleiges Provisorium), ki le mukoma (mühsam) zagotavlja uradno dejavnost dosedanjih organov.35 V nadaljnjem referatu je povedano še jasneje: od zakona o zemljiški odvezi naprej so delovala patrimonialna oblastva »provizorično na državne stroške«,36 kar pa je le povzetek določila in pove malo o praksi. Da so bile še druge možnosti, je moč sklepati iz odredbe z dne 10. 7. 1849, ki jo je Notranje ministrstvo objavilo za Avstrijo pod Anižo: Dominiji (= zemljiška gospostva s pravico do izvrševanja sodstva), ki hočejo še naprej izvajati sodne opravke brez zahtevka na odškodnino in zato prejemajo takse, naj bodo oproščeni davčne prijave in periodičnega obračunavanja sodnih stro­ kov.37 Prehod na državna sodišča je bil bistveno lažji v tistih pokrajinah, ki so nekdaj bila del Ilirskih provinc. Kolikor tu ob uvajanju novih organizacijskih oblik govore o »patrimonialnem sodstvu«, je mišljeno delegiranje oblasti okraj­ nim gosposkam, ki niso bile državne, ki pa oblasti tudi niso izvajale v lastnem imenu.38 4. Bachove priprave za »temeljne poteze« (Grundzüge) sodne ureditve. Dru­ gače kot na splošno velja v literaturi, je prve korake za novo organizacijo 1 1 J . P o 1 e c , »Zupan« in »občina« v novejšem slovenskem izrazoslovju, v: Zgodovinski časopis 5 (1951), 222 si. — I d e m , Uvedba občin na Kranjskem 1849/50, v: Zgodovinski časopis 6—7 (1952—53), 686 si. 3 2 Prim. A. K r o š I , Zemljiška odveza na Kranjskem, Ljubljana 1941, 98—99. ! i A , H n b e r , Österreichische Reichsgeschichte, Wien 1895, 256. — Prav tako A. H u b e r - A. O o p s c h , österreichische Reichsgeschichte 1901, 341—342. 3 4 AVAVV/JM, Karton 1875, nedatiran dopis. 35 Prav tam, k aktu No 635 de praes. 24. 1. 1849, datum koncepta 8. 6. 1849. 3 6 HHStA, KabA MR, Karton SMR 1849, Nr MRZ 1856/1849, Ministerrath 8. 6. 1849. To besedilo ni identično z Bachovim poročilom, objavljenim v Drž. zak. (gl. spodaj op. 50). 37 Drž. zak. 321/49. 3 8 J. P o I e c , Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925, zlasti 73, 248—249 (op. 2). 1 7 0 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . državnih organov v deželah — posebno na stopnji okrožij — storilo Pravosodno ministrstvo pod Alexandrom Bachom.39 Ohranjenih je več osnutkov v raznih fazah, včasih datiranih, včasih tudi ne.40 Različne verzije se deloma med seboj ujemajo, deloma dopolnjujejo, ni jih pa moč vseskozi razporediti po enotnih merilih. Pod naslovom »Temeljne poteze prihodnje ureditve pravosodstva v avstrij­ skih državah« (Grundzüge der künftigen Organisirung der Justizpflege in den österreichischen Staaten) je eden izmed teh osnutkov izšel tiskan na Dunaju v septembru 1848. Razvrstitev sodišč v stopnje je po tem osnutku le deloma po­ dobna tisti, ki je bila uzakonjena v naslednjem letu. Redna sodišča naj bi bila ckrajna, kolegijska, višja deželna sodišča in vrhovno sodišče.41 Se bolj se osnu­ tek razločuje od pozneje uzakonjenega besedila po svojih formulacijah. Nadaljnji osnutek ima naslov »Prvi osnutek zakona o organizaciji sodišč« (Erster Entwurf des Gerichtsorganisationsgesetzes) in je datiran januarja 1849.42 Drug koncept, nastal pod Bachovim ministrovanjem v pravosodnem ministr­ stvu,43 navaja obsežen historiat pravosodnih reform po marčni revoluciji, za­ čenši s časom prejšnjega pravosodnega ministra Sommaruge in cesarja Ferdi­ nanda I., na primer: 25. 5. 1848 odlok o odpravi telesnih kazni v preiskovalnem zaporu, vžiganja znamenj in izpostavljanja na sramotilnem odru;44 akt z dne 12. 7. 1848 proti prenagljeni izpustitvi iz preiskave; 20. 12. 1848 poenostavljenje delovanja apelacijskih sodišč. Dne 4. 5. 1848 je bila postavljena komisija za štu­ dij ustnega in javnega postopka; take komisije so pozneje postavili tudi po de­ želah. Tako je gaiicijska komisija predložila obsežen operat o francoskem civil­ nem postopku. Na splošno vsebuje obravnavani koncept povzetek idej, na katerih naj bi temeljila nova organizacija sodišč, pa tudi načrt prihodnje zako­ nodaje, posebno o sodnem postopku. Zato vsebuje tudi utemeljevanje novih struktur pravosodja. Eden izmed zadnjih konceptov obsežno opisuje priprave za novo ureditev in njihove temeljne ideje. Stara ureditev leži od 7. 9. 1848 v razvalinah. Zato je (Bach) takoj po prevzemu pravosodnega ministrstva45 poslal v dežele Komisije za lokalizacijo in organizacijo (Localisirungs- und Organisirungs Commissionen), ki so morale po prejetih splošnih navodilih izdelati operate o organizaciji (se­ dežih itd.) sodišč. Na višji stopnji so za organizacijo sodišč delovale posebne komisije na Dunaju, v Pragi, Lvovu in justični komisar v Lombardsko/Benecij- skem kraljestvu. Večina teh težavnih operatov (mühevoller Operate) je po tem poročilu končana, drugi bodo vsak čas končani. V utemeljevanjih predlagane nove sodne ureditve je razvidno, da so do neke mere upoštevali razvoj v Nem­ čiji. Nadaljnja utemeljevanja so v konceptu prečrtana, saj so zahajala v po­ drobnosti; so pa vseeno zanimiva kot ilustracija inspiracij: Kot literatura sta navedena Puchta, Dienst der deutschen Justizämter I, p. 205 in Archiv fur Ci- viipraxis XIV, 398.4b Primerjalno gradivo je iz Francije, Belgije (glede sodni- 39 Walter (kot v OD 25) ima v mislih predvsem upravno strukturo, tako da pri njem skoraj ne prihaja do veTjale dejstvo,' da j f temeljna reorganizacija izhajala iz priprav za ureditev рЖРовжЛ r Z % e trditev, da pod FmncomII. (mišljen j e tudi čas ko J« b d i . ) . ^ > Р ^ °%™ Foîec toüa (ko v op 38)Гра^т. Tu patrimomatnega sodstva niso obnovili ta 1 ™ , ! « ™ « « ^ » » - d S e k\ so ga Ш občino uporabljali, je tu pomenil okrajno gosposko pod upravo zenUjiskega gospostva, " m V e A V r A ^ 7 J f f V ^ o n ^ 8 r t i d r ^ r j e 1 n p r . osnutek sodne organizacije v obsegu 45 paragrafov. l ^ T ^ Ï ^ ^ ^ A ^ O ^ t . s e ^ 60 paragrafov (pisan na modrem papirju), « AVAW/JM Karton Ш5 Osnutek, označen kot »früheres Konzept«, je podpisal Pratobevera, pri­ pisi ob robu pi £ datirani z 28. 2. 1849. V kartonu je ohranjen tudi nekoUko spremenjen estop*. « V kartonu (kot v op. 43) je tiskan odpravek odloka z dne 29. E,1849 « Bach ie nastonil 21 11. 1848. Koncept njegovega predloga z dne 8 b. 184», Ju ga je stavit KOI ju stični mfmsL J(Av!w/JM Karton 1875 II/l pri spisu št. 635) omenja delovanje » loika taje«,fkih m orga, nizacijskih komisij« (Localisirungs- und Organisirungs_ Commiss.onen« - . P n m . E P l a n e r Kecht und dela; ko to pîfcîî m? deli nista brez težav dostopni, vsebinsko pa v dani zvez. nista bistven,. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 2 171 kov-posameznikov v civilnih zadevah prve stopnje), Anglije itd. Na splošno iz­ haja iz operata in v njem precrtanih pasusov, da so se pozanimali o lokalnih razmerah po deželah, o skušnjah v drugih državah in o tedaj modernih teorijah. Površnosti tem pripravam pač ne bi smeli očitati. Operat vsebuje tudi načrt za razvoj zemljiške knjige in za dosego njene skladnosti s katastrom, kar so do­ segli šele veliko pozneje.47 Tako je na podlagi ugotovitev o lokalnih okoliščinah, toda tudi ob upošte­ vanju primerjalnega gradiva in teoretičnih razmišljanj nastalo dne 8. 6. 1849 podpisano poročilo (Vortrag) Alexandra Bacha cesarju o »temeljnih potezah, po katerih bi bilo treba izvesti organizacijo sodnih oblastev v duhu državne ustave« (Grundzüge, nach welchen die Organisation der Gerichtsbehörden im Sinne der Reichsverfassung durchzuführen wäre). Prvotni koncept z dne 8. 6. 1849 se sklicuje na znanstveno ugotovljena na­ čela, ki da jih je prevzela tudi ustava: varstvo svobode, osebne enakopravnosti in lastnine, neodvisnost sodišč, udeležba ljudstva pri izvajanju kazenskega sod­ stva, ločitev sodstva in uprave.48 Osnutek je še istega dne očitno obdelal (črtal in dopolnjeval) Bach osebno in tako je iz njega nastalo v brošuri tiskano bese­ dilo.49 Še istega dne je Bach ta koncept predložil na seji ministrskega sveta, kjer so verjetno še to ali ono izpilili. Čistopis Temeljnih potez in obrazložitve je cesar Franc Jožef podpisal 14. 6. 1849. Odobritev je hkrati z Bachovo utemeljit­ vijo (Vortrag v pomenu predstavke ali ekspozeja) izšla v Državnem zakoniku.50 5. »Temeljne poteze« sodne ureditve in »Temeljne poteze« upravne ure­ ditve. Temeljne poteze sodne ureditve z dne 14. 6. 1849 so v 40 paragrafih dolo­ čale naslednje vrste sodišč: okrajna sodišča, okrajna kolegijska sodišča, deželna sodišča, kavzalna sodišča (t. j . trgovinska, menična in pomorska sodišča), višja deželna sodišča in vrhovni sodni in kasacijski dvor (Bezirksgerichte, Bezirks- Collegialgerichte, Landesgerichte, Causalgerichte = Handels-, Wechsel- und See­ gerichte, Oberlandesgerichte, der Oberste Gerichts- und Cassationshof). Deželna sodišča se pojmovno niso v celoti ujemala z deželnimi sodišči, ki so jih uvedli nekaj let pozneje in ki so na Slovenskem doživela še eno deset­ letje v Jugoslaviji. Leta 1849 uvedena deželna sodišča so po § 12 obsegala dele dežel oziroma po nekaj okrajev. Pojem je torej obsegal tako poznejša deželna sodišča (zborna sodišča prve stopnje na sedežih dežel) kot tudi poznejša okrožna sodišča. Območja deželnih sodišč po Temeljnih potezah iz 1849 so bila torej prava sodna okrožja in so jih tudi tako obravnavali.51 Območja višjih deželnih sodišč (naslednic apelacijskih sodišč) naj bi bila sestavljena iz »primernega šte­ vila« deželnosodnih območij (§ 23) in se torej — kot tudi pozneje — niso nujno pokrivala z obsegom dežel. Razmejitev okrajev in sodnih območij naj bi se iz­ vedla »v skladu z novo občinsko in politično razdelitvijo« (§ 31). O zamisli ustavnega odbora, po kateri naj bi se okrožja ujemala z jezikov­ nimi mejami, v Temeljnih potezah seveda ni sledu, vsaj ne v izrecnih formula­ cijah. Pri uvajanju nove sodne strukture v nekaterih deželah pa so jezikovne meje vendarle imele precej večji pomen, kot bi pričakovali po Temeljnih po­ tezah. Uskladitev sodne in upravne razdelitve pa je potekala takole: Še preden so bile izdelane in potrjene Temeljne poteze sodne ureditve, je Bach aprila 1849 4 7 AVAW/JM, Karton 1875, koncept 8. 6. 1849 k št. 635. — HHStA (kot v op. 36 to MRZ 1857/1849). V drugem delu zapisnika je Bach razpravljal o zakonodaji, ki naj bi sledila novi ureditvi sodišč: kazen­ ski zakonik, kazenski postopnik, zaporni red, nekateri deli Občega državljanskega zakonika (prim, tudi Wiener Zeitung 19. 6. 1849). 4 8 AVAW/JM, Karton 1875 I I / l , 8. 6. 1849. 4 9 Allerunterthänigster Vortrag des treugehorsamen Ministers der Justiz Alexander Bach, betreffend die Genehmigung der Grundzüge, nach welchen die Organisation der Gerichtsbehörden im Sinne der Reichsverfassung durchzuführen wäre. AVAW/JB, Karton 1962. 5 0 HHStA, MRZ 1856, Kt 5 MR 1849. — Drž. zak. 278/49. 5 1 Nomenklatura sodišč, ki jo navaja knjiga W. B r a u n e d e r - F . L a c h m a y e r , österreichische Verfassungsgeschichte, Wien 1976, 127—128, ni veljala že od 1849, temveč šele od 1853/54. ! 7 2 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . kot namestnik obolelega ministra Stadiona prevzel vodstvo Notranjega mini­ strstva.52 Pod njegovim vodstvom so zdaj dokaj naglo pripravili tudi »Temeljne poteze za organizacijo političnih upravnih oblastev« (Grundzüge für die Orga­ nisation der politischen Verwaltungsbehörden). Ze 21. 6. je Bach predložil nji­ hov osnutek na seji ministrskega sveta in razložil bistvena vodila, kot na pri­ mer tristopenjskost političnih ( = upravnih) instanc. Organizacijski operati za posamezne kronovine naj bi bili v »stalnem soglasju z novo sodno ustavo, da bi mogle deželne komisije, ki jih bo treba postaviti za podrobno izvedbo teh operatov, povsod začeti s svojo dejavnostjo hkrati s komisijami za uvedbo so­ dišč.«53 Že v naslednjih dneh je cesar potrdil tudi te Temeljne poteze. Drugače kot pri objavi Temeljnih potez sodne organizacije pa objava Temeljnih potez za upravna oblastva z dne 26. 6. 1849 ni obsegala tudi motivov iz ministrovega ekspozeja, temveč se je omejevala na normativni del, ki je bil s svojimi XIX. členi kar obsežen.54 V organizaciji upravnih oblastev so naziv in pojem okrožja (Kreis), kakor se je uveljavil najpozneje sredi 18. stoletja, ohranili, predstojniki okrožij so do­ bili naslov okrožnih predsednikov (Kreispräsident). V zvezi s svojo temo naj omenimo tale določila: Struktura okrožij in okrajev naj bi se držala razmejitev občin in sodnih območij, posebej pa okrajnih kolegijskih sodišč (XIII. čl.). Upravna oblastva naj bi praviloma začela delovati hkrati s sodišči (XVIII. čl.). Ko Temeljne poteze govore o pristojnostih in nalogah upravnih organov, ne omenjajo posebej jezikovnih in narodnostnih pravic (IX. čl.). Določilom o strukturi sledi v objavi Instrukcija, ki vsebuje napotke o po­ stopku, po katerem naj bi se izvedla organizacija upravnih organov. Tudi v tej zvezi opažamo, da je moralo imeti organiziranje sodišč precejšen naskok, tako da je gotovo odločilno vplivalo tudi na ustvarjanje upravnih območij. To pa izhaja tudi iz tega, da so Temeljne poteze za upravo nastale v naglici in v času, ko je organiziranje sodišč že bilo v končnih stopnjah. 6. Izvedba v sodstvu. Hkrati s pravili, ki so urejala ureditev upravnih orga­ nov, so že 26. 6. 1849 sledile cesarske uredbe o organizaciji sodišč v obeh Avstri- jah (pod in nad Anižo), na Salzburškem, Češkem, Moravskem, v Šleziji in na Vorarlberškem.55 V Bachovih ekspozejih (Vorträge) se za vsako deželo posebej uvodoma med drugim omenja dotedanja razdelitev v okrožja. Število novih deželnih sodišč je bilo v splošnem nekoliko nižje kot število prejšnjih okrožij, v nekaterih deželah (Avstrija pod Anižo, Moravska in Šlezija) pa je bilo po novem prav toliko de­ želnih sodišč, kot je bilo prej okrožij. Nacionalne meje znotraj neke historične dežele so v tej skupini izrecno upoštevali na Tirolskem. V ekspozeju za Češko je govor o »različnih narodnostih«, zaradi česar »je bilo treba pri iskanju prihodnjih sodnih okrajev najskrbneje presojati jezi­ kovno razmerje.« Po »obstoječih statističnih ugotovitvah« je na Češkem bilo »več kot tretjina Nemcev in malo manj kot dve tretjim Slovanov« in v večini izmed dotedanjih šestnajstih okrožij (poleg Prage) je bilo prebivalstvo mešano. Med okoliščinami, ki jih je bilo treba upoštevati pri novi razmejitvi sodnih organov je — toda le na četrtem in zadnjem mestu — omenjena jezikovna meja, »ki je bila glede območij okrajnih sodišč skoraj brez izjeme upoštevana«; pri razmejitvi ozemelj kolegijskih okrajnih sodišč so po navedbah ekspozeja od tega odstopili le toliko, kolikor je bilo to upravičeno zaradi tehtnih interesov 5 2 Ali je moral pri tem res najprej ubrati pot, ki jo je začrtal Stadion (Walter, kot v op. 25), se mi vsa i glede okrožne razdelitve ne zdi ravno gotovo. . - , - , „ , , « HHStA/KabA, Karton 5, MRZ 2056/849, prim. F r . W a l t e r , Die österreichische Zentralverwaltung (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs, 50), Wien 1964, 51—59. 5 4 Cesar, odlok 26. 6. 1849, Drž. zak. 295/49 s priključenimi Temeljnimi potezami in Instrukcijo o ukrepih ki jih je treba izvesti po potrditvi organizacije političnih oblastev v posameznih krorovin. 5 5 Drž. zak. 288—292/49. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 - 2 173 ali zato, ker so udeleženi jurisdicenti sami s tem soglašali.56 Skratka: upošte­ vanje jezikovnih meja, ki ga je hotel ustavni odbor izvesti na ravni okrožij, je ob organizaciji sodišč na Češkem zdrknilo na raven okrajev, tako da ozemlja novih deželnih sodišč — bilo jih je zdaj trinajst, torej manj kot nekdaj okrožij — niso bila v narodnostnem pogledu zaključene enote. Dosti bolj sumarno se »nacionalne različnosti« v ekspozeju omenjajo kot kriterij pri preureditvi dotedanjih šestih moravskih in dveh šlezijskih okrožij v osem deželnih sodišč s skupnim višjim deželnim sodiščem.57 Glede Tirolske in Vorarlberške beremo v ekspozeju, da so »različne nacio­ nalnosti« zahtevale »skrbno upoštevanje«, kar je omogočala »dobra geografska razmejitev«. Število okrožij so znižali od sedmih na pet območij deželnih sodišč, od katerih sta bili dve postavljeni za italijanski del dežele.58 Notranjeavstrijske dežele so prišle na vrsto šele nekoliko pozneje, najbrž zato, ker so bile tu razmere nekoliko bolj zapletene. Bachove predloge za te de­ žele je cesar potrdil med 14. julijem in 1. avgustom 1849. O okoliščinah, ki so bile odločilne za novo organizacijo sodišč v notranje- avstrijskih deželah, je zlasti za Štajersko in Koroško ohranjeno precej obsežno gradivo, med njim tudi statistični podatki o prebivalstvu. Da so zbiranje podat­ kov jemali resno, je videti že iz tega, da ohranjeni akti sami govore o »s tru­ dom izdelanih operatih« (mühevolle Operate). 7. Sodna struktura na Štajerskem. V pripravah za organizacijo sodišč se je tako nabrala zbirka gradiva o »organizaciji sodišč v kronovini Štajerski« (Orga- nisirung der Gerichte in dem Kronlande Steiermark).59 Gre za obsežno stati­ stično gradivo, ki naj bi služilo kolikor mogoče enakomerni ozemeljski razde­ litvi sodnih območij glede na geografske okoliščine in zlasti glede na število prebivalstva.60 Število prebivalstva je navedeno posebej za vsako območje po posamičnih katastrskih občinah in sumarno, pri čemer so razvidni tudi razločki med ozem­ lji dotedanjih okrajnih komisariatov in sodnimi ter upravnimi enotami, ki naj bi se na novo ustvarile.61 Jezikovni sestav prebivalstva posameznih ozemeljskih enot žal ni naveden, morda zato, ker se je štelo, da nova razmejitev okrožij (in za okrožne meje je pri upoštevanju jezikovnih mej na Štajerskem predvsem šlo) že tako predpostavlja dovolj znano jezikovno razmejitev. Na podlagi obsežnega statističnega gradiva so sestavili tabelo nove oze­ meljske razdelitve. Deželno sodišče (Landesgericht) Celje naj bi kot apelacijsko in porotno sodišče obsegalo območja 22 imenoma navedenih okrajnih sodišč, med katerimi je bilo pet sodišč prvega razreda, druga pa so označili kot sodišča drugega razreda. Vsa ta sodišča so bila na ozemlju današnje SR Slovenije. V glavnih potezah gre pri tej razdelitvi na sodne okraje za strukturo, ka­ kršna se je potem držala skoraj sto let. Hkrati gre za prvo uradno opredelitev slovenskega ozemlja na Štajerskem. To izhaja tudi iz celotnega konteksta, v katerem so bile zbrane statistične preglednice. Objavljeni ekspoze z dne 14. 7. pravi v bistvu tole: »Kronovina Štajerska obsega po svoji dosedanji upravni razdelitvi pet okrožij — Graško, Bruško, Ju- denburško, Mariborsko in Celjsko okrožje s skupno površino 390 kvadratnih milj in prebivalstvom 996.800 duš. »Glede na talne razmere, pridobitne panoge in narodnost (Nationalität) prebivalcev je moč deželo primerno porazdeliti na tri glavne oddelke, na se- 56 Drž. zak. 290/49. 57 Drž. zak. 291/49. 58 Drž. zak. 292/49. 59 Zbirka je na nekem mestu datirana z 2. 8. 1849, bila pa je že podlaga ekspozeju z dne 14. 7. 1849. AVAW/JM, Karton 1992 II , genus 14 (Kärnten, Krain und Steiermark), Ш/5693—849, 2. 8. 849. 6 0 Za podlago so imeli t. i. Czörnigovo etnografsko statistiko. O tem prim, zlasti spodaj op. 75. 61 Podobne podatke navaja tudi Straka (kot v op. 1), za Maribor 212 si., za Celje 266 si. Primerjava obeh zbirk podatkov ni naloga pričujoče razprave. 174 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . P r e u r e j e n a v nekoliko preglednejšo in preprostejšo obliko vsebuje tabela v g lavnem tele podatke : NACRT ORGANIZACIJE SODISC NA OBMOČJU DEŽELNEGA SODIŠČA CELJE Z DNE 2. AVGUSTA 1849,5» KI JE BIL TUDI POTRJEN Površina kv. milj Prebivalcev Površina kv. milj Prebivalcev Politični okraj A) Deželno sodišče Celje, hkrati kazensko sodišče za prekrške za območja tehle okrajnih sodišč: Celje Celje Celje Celje Celje Celje 1. Celje 2. V r a n s k o 3. Gornj i G r a d 4. Je lše 5. Konj ice 6. Laško 5 6 7 9/10 2 4/10 6 3/10 5 9/10 23.930 18.744 11.528 12.880 22.058 15.002 33 5/10 104.142 B) Okrajna sodišča I. razreda, hkrati okrajna kolegijska kazenska sodišča za prekrške: I. II . I II . IV. v. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. M a r i b o r Sent lovrenc S e n t l e n a r t S lovenska Bistr ica P t u j Rogatec L j u t o m e r G o r n j a R a d g o n a O r m o ž Slovenj G r a d e c M a r e n b e r k Šoštanj Brežice Kozje Sevnica P o d č e t r t e k 8 9/10 4 8/10 3 9/10 51/10 9 4/10 2 9/10 3 2 6/10 3 9/10 4 8/10 4 3/10 4 8/10 41/10 3 4/10 2 7/10 19/10 41.162 7.740 18.499 18.700 40.451 12.621 12.662 13.034 18.499 13.688 11.102 13.284 18.379 14.127 9.723 10.920 22 7/10 12 3/10 9 5/10 13 9/10 121/10 104 86.101 53.072 44.195* 28.074 53.149 378.733** M a r i b o r M a r i b o r M a r i b o r M a r i b o r M a r i b o r M a r i b o r L j u t o m e r L jutomer Ljutomer Slovenj G r a d e c Brežice Brežice Brežice Brežice * V aktu je seštevek 43.793. ** V aktu je seštevek 378.331. verni, visokogorski del, katerega naj imenitnejše središče leži v Leobnu, na sred­ nji, manj gorati, porečje Mure tvoreći, vseskozi z Nemci poseljeni in glavno mesto vsebujoči del, in slednjič na južno, večidel s Slovani (Slovenci ali Vendi) poseljeno ozemlje Drave in Save.« Sodstvo je bilo večidel patr imonialno, sklenjene sodne okraje je bilo t r e b a šele ustvarit i , pri čemer je bilo t reba upoštevati množico okoliščin, »slednjič različnost v deželi prebivaj očih plemen (Volksstämme)«. Zato so tudi »dodelili več sodnih okrajev, ki so bili doslej del Mariborskega okrožja, deželnemu so­ dišču Gradec, saj je bilo le t a k o mogoče pri t i do kolikor mogoče dosegljive skladnosti sodnih in jezikovnih mej«. Tako so iz dotedanjega Mariborskega okrožja izločili in pridružil i G r a š k e m u deželnemu sodišču tele na novo načrto­ vane (in kmalu tudi ustanovljene) sodne okra je : Deutsch-Landsberg, Lipnica (Leibnitz), Eibiswald in Arnfels. V skladu s temi načrt i so predvideli t r i deželna sodišča: Leoben, Gradec in »tretje za obseg dosedanjega Celjskega okrožja in skoraj izključno s Slovenci (Vendi) poseljeni del Mariborskega okrožja, s sedežem v Celju«. O tem beremo nadal je : »Izbira tega mesta, v k a t e r e m se nahaja največje zastopstvo slovanske narodnost i , za sedež deželnega sodišča, je nujna posledica načela enakoprav- ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 175 nosti narodnosti; hibo, da nima centralne lege pa večidel odtehta dobra zveza, ki jo omogoča skozi deželnosodno območje potekajoča železnica.« Načrt je bil sestavni del ekspozeja, ki ga je pravosodni minister Bach dne 14. 7. 1849 predložil na seji ministrskega sveta62 in ki ga je cesar potrdil 25. 7. 1849. Sledila je objava v Državnem zakoniku.63 Kot pri objavljenih ekspozejih za druge dežele se je naslov glasil »Allerunterthänigster Vortrag des treuge­ horsamen Ministers der Justiz Dr. Alexander Bach«. V objavi so statistične po­ datke skoraj v celoti izpustili, besedilo pa le neznatno spremenili. Zanimivejša sprememba zadeva narodnostno ime. Medtem ko interni osnutki v splošnem označujejo Slovence kot »Wenden«, so pri objavi opisa deželnega sodišča Celje nadomestili to oznako z besedo »Slovenen«, »Wenden« pa dodali v oklepaju.64 2e 2. 8. so nastali koncepti dopisov, ki naj bi služili izvedbi nove organiza­ cije. Prezidij C. kr. notranjeavstrijsko-primorskega apelacijskega sodišča v Ce­ lovcu so zaprosili, naj da na razpolago apelacijskega svetnika Vincenca viteza v. Pitreich. Temu je bilo namreč kot ministrskemu komisarju z ministerialnim pismom zaupano predsedstvo in vodstvo Komisije za uvedbo sodišč, ki naj bi se v Gradcu postavila za Štajersko. Najprej naj bi se podal na Dunaj, kjer naj bi prevzel instrukcije, spise, tabele, peticije in reklamacije. Predvideno je na­ dalje bilo, da bosta člane komisije imenovali tako Pravosodno kot tudi Notra­ nje ministrstvo. Ureditev treh deželnih sodišč na Štajerskem in 22 zgoraj navedenih okraj­ nih sodišč na območju Deželnega sodišča v Celju je bila s tem sklenjena in se je mogla začeti.65 8. Sodna struktura na Koroškem in Kranjskem. Deželi so obravnavali sku­ paj, saj sta bili dotlej obe podrejeni Ljubljanskemu guberniju in tudi apelaci j - sko sodišče v Celovcu je bilo (s še širšo ozemeljsko pristojnostjo) skupno. Za Koroško je organizacijski komisar, apelacijski svetnik v. Bitterl pred­ ložil poročilo o organizaciji pravosodstva (Justiz-Organisirungs-Bericht). Prilo­ žen je bil zemljevid sodišč, ki pa v spisu, ki ga uporabljam, ni ohranjen. Poro­ čilo je obravnavalo apelaci j sko sodišče v širokem sestavu.66 Tako je nastal opé­ rât z dne 3. 4. 1849.6? Glavne navedbe v opisnem delu so tele: Kronovina Vojvodina Koroška je del kronovine Kraljestva Ilirije. Sklicujoč se na »konskripcijo iz leta 1846« (t. j . na tako imenovano Czörnigovo etnograf­ sko statistiko) operat navaja število 306.292 prebivalcev na 179 8/10 kvadratnih miljah. Sledi geografski opis dežele in navajajo se glavne gospodarske panoge (poljedelstvo, živinoreja, tovarne, rudarstvo — zlasti kopanje železne in svin­ čene rude), kakor tudi dotedanja razdelitev na dve okrožji. Podatki o narod­ nostnem sestavu so navedeni takole: v deželi je »193.609 Nemcev, 98.576 Slo­ vencev in 14.107 mešanih Nemcev in Slovencev, od katerih jih velik del govori in razume tudi nemški. Cisto slovenski so okraji Pliberk, Podjuna, Kapla in Spodnji Rož, in Spodnja Labotska Dolina; okraj Velikovec obsega popolnoma slovenske občine, ki jih je najti tudi v Podkloštru, Trbižu, Šmohorju in Ro- 62 HHStA/KabA MR Karton 5, MR 1849, MRZ 2428. ü Kaiserliche Verordnung vom 25. Juli 1849, womit die Organisirung der Gerichte in dem Kronlande Steiermark genehmigt wird, Drž. zak. 339/49. — Statistike niso bille objavljene v Državnem zakoniku. Prim, tudi Planer, Recht (kot v 45), 106—109. M Kot v op. 59 in 63. 65 Kot v op. 59. Izčrpno s personalne plati: Planer, Recht (kot v op. 45), 246—254. Za Spodnjo Šta­ jersko imenovana organizacijska komisarja Kalchberg in Moritz v. Kaiserfeld-Blagatinšek sta baje odklo- niïa imenovanje, sklicujoč se na neznanje slovenščine: Apih, Slovenci (kot v op. 3), 175, op. 3 ob skliceva­ nju na Kronesa-Kaiserfelda. 66 Podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Raicich, apelacijski svetnik dr. Buzj, Haag, predsednik ko­ legija Sirk, apelacijski svetniki Stöckl, Villefort, grof Echeli, dr. Laschan, Bohata, losch, Snoy, Strobel, Tschopp, dr. Aussez, dr. Reiner, Restiferrari, Chimani, referent dr. Zima. Delež slovanskih imen je kar znaten. 6 7 Bericht des K. k. innerösterreichisch-küstenländischen Appelations- und Criminal-Obergerichtes über die Justiz-Organisirung für Kärnten; operat z dne 3. 4. 1849, ki je naslovljen na Justično ministrstvo na Dunaju, je v odsotnosti predsednika podpisal podpredsednik Rajčič (gl. op. 66). O predsednikih sodišč in sodnikih, ki so pozneje delovali na Koroškem in Kranjskem prim. Planer, Recht (kot v op. 45, 246— 254). 176 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . žeku, kjer predvsem starejše ženske govore samo slovenski. Sploh so Slovenci ob Dravi, ki teče skozi vso Koroško in ki je plovna od Beljaka, s splavi pa od Möllbrückena (okraj Spittal, S. V.) navzdol.«58 Dotedanja organizacija sodišč na Koroškem je bila, kot beremo dalje v ope- ratu, različna: Beljaško okrožje je prišlo leta 1809 pod Francijo in je bilo del kraljestva Ilirije(!),69 vendar Francozi niso uvedli porotnih sodišč. Po preoku­ paciji« je bilo okrožje razdeljeno na okraje in v njih je bila »sodna uprava pre­ nesena na večje domini j e iure delegationis,70 ki pa so izvajali tudi politično upravo«. Večina teh dominijev je medtem jurisdikcijo vrnilo in so na njihovo mesto stopila deželnoknežja okrajna oblastva . .., ki so imela sodstvo in upravo, pri čemer je sodstvo trpelo. V Beljaškem okrožju je 14 okrajnih sodišč, 302 zemljiški knjigi in 272 davčnih občin. V Celovškem okrožju obstajajo vseskozi patrimonialna sodišča, ki jih je 497, k temu 36 deželskih sodišč in 535 davčnih občin z vsemi slabostmi, ki so posledica mešanih pristojnosti in patrimonialnega sodstva. Le mesto Celovec nima lastnega sodstva, ker je to v rokah C. kr. mestne in deželne pravde (Stadt- und Landrecht). Med pristojnostmi tega sodišča se navajajo štiri zemljiške knji­ ge svobodnikov za Beljaško okrožje. V Celovcu je tudi rudniško sodišče, v Pli- berku substitucija rudniškega sodišča. V operatu sledi utemeljevanje predlogov za novo organizacijo sodišč, pri čemer se narodnostno načelo izrecno ne navaja kot kriterij za razmejevanje okrajev. Pač pa je povedano, da so v Beljaškem okrožju gledali tudi na obsto­ ječe okraje in njihove uradne prostore. Farna razdelitev se pogosto ni mogla upoštevati, ker se ne ujema z občinsko, davčnih občin pa niso nikjer delili. Apelacijsko sodišče v svojem operatu povzema predlog komisarja Bitterla, ki predlaga ustanovitev 28 posamičnih sodišč, in sicer 14 v Celovškem in 14 v Beljaškem okrožju. Odstopa pa od njegovega predloga, po katerem naj bi bila na Koroškem štiri kolegijska sodišča, in sicer Spittal z nemškim prebivalstvom, Beljak z več kot polovico nemškega prebivalstva, pri čemer velik del drugega, mešanega prebivalstva govori tudi nemški, Celovec z več kot polovico nem­ škega prebivalstva, pri čemer je ostanek slovenski (windisch), del tega pa me­ šan, in slednjič Velikovec s polovico nemškega prebivalstva. Po mnenju apela­ ci j skega sodišča naj bi namreč zadoščali dve kolegijski sodišči: Celovec in Beljak.'1 Operat vsebuje tudi vrsto tehničnih in personalnih podrobnosti, ob koncu pa še pripombo: »Glede jezika je pri celovškem kolegijskem sodišču po­ trebno, da zna polovica osebja slovenski jezik (der windischen Sprache kundig). Predsednik ali podpredsednik naj bi znal oba deželna jezika.« Sledi pregled enot, ki naj bi bile v prihodnje podlaga sodni organizaciji, s pripombami glede etničnega sestava. Pregled je gotovo sestavil komisar Bit- terl. Na ta pregled se bomo povrnili ob sestavi tabele, v kateri bomo morali upoštevati še drugi pregled, v katerem je organizacijski sestav bližji tistemu, ki je bil nazadnje sprejet. Ta drugi pregled in predlog je nastal na Justičnem ministrstvu (v juniju 1849) in je v bistvu predelani operat Apelacijskega so­ dišča oziroma Bitterlovega poročila: V zvezi z gradivom in predlogi celovškega apelacij skega sodišča glede orga­ nizacije sodišč na Koroškem je namreč po posvetovanju z zaupniki72 dne 20. 6. 68 Nemško besedilo se glasi: aus •. . . 193.609 Deutschen, 98.576 Wenden und aus 14.107 gemischt-Deut­ schen und Windischen, von welchen aber ein großer Th,eil auch deutsch spricht und versteht. Ganz win­ disch sind die Bezirke Bleiburg, Jaunthal, Kappel und Unterrosenthal und das untere Lavantthal, der Bezirk Völkermarkt "hat ganz windische Gemeinden, welche auch in Arnoldstem, Tarvis, Hermagor und Koseck sich vorfinden, wo vorzüglich die: älteren Weiber nur windisch sprechen. Oberhaupt befinden sich die Wenden an der Drau, welche ganz Kärnten durchströmt, und von Villach und mit Flössen von Möll- brücken angefangen schiffbar ist.« 6 9 »machte einen Theil des Königreichs Illyrien«. Očitno tedaj že niso več dobro ločili med Ilirskimi provincami in Kraljestvom Ilirija, kar se v tuji literaturi še danes dogaja. 7 0 O pojmu de.egacije gl. zlasti Polec, Ilirija (kot v op. 38 in pasjim). 71 O tem, kako so sklenili ustanoviti samo dve kolegijski sodišči, primerjaj zapisnik seje 3. 4. 1849 (AVAW/JM, Karton 1992). 72 Vertrauensmänner: apelacijski sodnik Rak (Rack), dr. Ruutz (Ralitz ?), dr. Benedikt, dr. v. Ai- chegg in dr. Wurlh. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 177 1849 Fliesser v imenu Justičnega ministrstva sestavil noto notranjemu mini­ stru.73 V uvodu beremo, da je sodna organizacija, ki so jo predlagali organi­ zacijski komisarji in notranjeavstrijsko apelacijsko sodišče po načelih z dne 14. junija, izvedena. Mišljeno je pač, da je praktično izdelana, saj so bili načrti potrjeni šele v juliju. Zato se sporoča opis te organizacije, da bi se dosegla že večkrat načelno zahtevana skladnost med sodnimi in političnimi oblastvi. Glav­ na vsebina note je tale: Koroška ima površino 180 kvadratnih milj in prebivalcev 316.898 (torej 10.600 več kot po celovškem operatu), od katerih sta več kot dve tretjini Nemci in ostali Slovenci (Wenden). Predvidena organizacija se ravna po geografskih pogojih: Poselitev je redka v gorskih dolinah, gostejša na razširjenih mestih, poti so slabe in pogosto izpostavljene rušenju, promet je slabo razvit, prevla­ dujeta poljedelstvo in živinoreja. Zato je treba predvideti sodišča tudi v odda­ ljenih in redko naseljenih dolinah. Natančno upoštevanje jezikovne meje ni bilo izvedljivo, ker celo v južnih delih dežele, kjer imajo Slovenci (Wenden) pravzaprav svoja bivališča, obe narodnosti pogosto živita mešano druga poleg druge. Je pa tudi na Koroškem le malokrat prišlo do trenj med obema pleme­ noma in iz te kronovine ni prišla nobena peticija in reklamacija, ki bi zahte­ vala ločitev, kakršne so bile tako pogoste v drugih deželah z mešanim prebi­ valstvom.74 Sledi utemeljevanje, zakaj je predvideno le eno deželno sodišče, in to v Celovcu, ne v Beljaku. Dodana sta pregled 29 okrajnih sodišč, ki naj bi se ustanovila, in njihova razporeditev pod okrajna sodišča I. razreda, oboje s podatki o površini in šte­ vilu prebivalstva. Posameznim okrajnim sodiščem so po navedbi note dodeljevali občine na podlagi poizvedb na samem mestu in upoštevaje vse interese in želje. Nota je obetala, da bodo tabele o tem predložene notranjemu ministrstvu. Okrajna kazenska sodišča (predvidenih je bilo šest) naj bi bila podlaga za odmero ozemelj (upravnih) okrajnih glavarstev. V zvezi s temi reorganizacijami sta ohranjeni dve, že omenjeni, tabeli: prva je bila priložena operatu apelacijskega sodišča (v nadaljnjem: celovška tabela), druga je del note dunajskemu notranjemu ministrstvu (v nadaljnjem: dunajska tabela). Razpored okrajnih sodišč po obeh tabelah je različen: celovška navaja okrajna sodišča po abecednem zaporedju posebej za beljaško in posebej za ce­ lovško okrožje (14 + 14), za vsako okrajno sodišče označuje narodnostni sestav, tu in tam pa tudi navaja kako geografsko opredelitev. Dunajska tabela v skup­ nem seznamu navaja 29 okrajnih sodišč, razporejenih po nedoslednem kriteriju, pri vsakem pa navaja površino in število prebivalstva; v drugem delu navaja šest sodišč prvega razreda (hkrati kazenskih sodišč za prekrške), pri vsakem pa samo imena podrejenih okrajnih sodišč in sumarno površino in število prebi­ valstva za sodišča I. razreda. Nobenega dvoma ni, da vsi številčni podatki slone neposredno ali posredno na tako imenovani Czörnigovi etnografski statistiki, ki jo je za slovenski del Koroške že zelo nadrobno analiziral Bogo Grafenauer.75 Da ne celovški operat ne dunajska nota nista v vseh podrobnostih na­ tančna, dokazuje že razlika v seštevku števila prebivalstva za vso deželo: se­ števek po Bitterlovi tabeli znaša 308.706, po celovškem operatu, sestavljenem 73 Fliesserjeva nota Dunaj 20. 6. 1849, AVAW/JM, Karton 1992/11 Käniten/Krain, vloženo pod i. M. •Wl/inh. pr. 13. 4. 1849 (kar je številka, pod katero je dospel celovški operat). * »Ein genaues Einhalten der Sprachgrenze war nicht durchführbar, da selbst in den südlichen Landestheilen wo die Wenden eigentlich ihre Wohnsitze haben, beyde Nationalitäten häufig gemischt ne­ beneinander wohnen. Es haben sich aber auch in Kärnthen nur wenige Reibungen zwischen beyden Mammen ergeben und es lief aus diesem Kronlande keine auf Separation hinzielende Petition und Rekla­ mation ein, wie solche in anderen Ländern mit gemischter Bevölkerung so häufig waren. , / B . G r a f e n a u e r , Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes, v: Koroški zbornik, Ljubljana 1946. 117—248. — I d e m , Czörnigova etnografska statistika in njena metoda, v: SAZU, '• razred, Razprave I, Ljubljana 1950, 117—154. 178 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . NA JUSTICNEM MINISTRSTVU SKLENJENA RAZDELITEV KOROŠKE NA OKRAJE Dunajski tabeli (DT) so v zadnjih dveh kolonah dodane navedbe celovškega apela- cijskega sodišča (CT), v opombah pa so navedeni odstopi v številčnih podatkih. N = nemško; S = slovensko; M = mešano ozemlje O k r a j n a sodišča I. razreda, h k r a t i za p r e k r š k e 1. Bel jak 2. 3. 4. 5. 6. 7. Šentv id 8. 9. 10. 11. 12. Velikovec 13. 14. 15. 16. Wolfsberg 17. 18. 19. Spi t ta i 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Celovec 27. 28. 29. O k r a j n a sodišča Obseg Rožek Podkloš ter Trbiž P a t e r n i o n S m o h o r K r k a Ebers te in Althofen Breze K a p l a P l i b e r k Dobr la vas St. L e o n h a r d Sentpave l G m ü n d Mil l s tat t Grei fenburg Kôtschach Gred. Bele W i n k l e r n Cel. — okolica F e l d k i r c h e n Borovl je kv. mil j 6 3/10 4 8/10 2 8/10 5 7/10 5 5/10 6 4 7/10 8 6/10 3 4 6 9/10 6 6 8 3/10 4 6 7/10 5 3/10 5 4/10 4 8/10 12 4 8/10 8 2/10 8 3/10 9 10 3/10 10 8/10 8 4 3/10 > "3 > fi 18.355 13.218a> 7.416 6.601 6.821 10.041 11.581°) 11.216 6.154d> 7.270") 8.854 14.662f) 5.289g) 16.366 8.962 17.004« 9.028 12.766k) 8.684m) 8.195 5.449 6.536 8.229 9.309n) 6.977 10.352 37.252 15.586 8.563 •r-» co 'e a и m* 31 1/10 27 2/10 24 8/10h) 17 4/10 57 1/10 22 9/10°) 180 5/10 > u é? > а*д P 0) m a 62.514b) 45.075e) 45.668') 38.7981) 53.379 71.364» 316.898r> "S o C •o > O CS a « N M a a ) M b b ) Mcc> N Mdd> N e e ) N N N N S«) S S S N N M g g ) N N N N N N N M M h h ) s") Pre j šn je okrožje Bel jak Celovec Celovec Celovec Beljak Celovec a) CT: 13.280. — b) seštevek je pravilen, saj se ujema s popravkom pod a. — c) CT: 12.177. — d) CT na­ vaja še oba kraja skupaj pod Althofen s 13.324 prebivalci, kar j|e 100 več in verjetno pravilneje. — e) Ce bi veljali podatki iz CT, bi bilo prav 45.571. — f) CT: 13.427. — g) CT: 4670. — h) Prav: 24 3/10. — i) Pra­ vilni seštevek bi bil 45.279, torej 389 manj; seštevek podatkov po CT pa bi dal 43.425, torej 2243 oziroma 1854 manj od obeh drugih seštevkov. — j) CT: 17.133. — k) CT: 13.855. — 1) CT bi dal seštevek 40.016, torej 2218 več kot DT. — m) CT: 8307. — n) CT: 6036. — o) Prav: 23 4/10. — p) 71.753; podatkov za Celo­ vec s prvotnimi številkami v CT ni moč primerjati, ker ta namesto Feldirchena in Borovelj navaja Mož j berk in Košentavro. — r) Seštevek po CT znaša 308.706 (8192 manj). aa) Rožek: »Ima slovenske (windtsche) občine, toda večina, zlasti moški, govori tudi nemški«; bb) Podklo­ šter: »Jezik je mešan, slovenski in nemški, vendar prevladuje prvi (doch ist die erste die herrschende), mnogi znajo tudi nemški jezik«; ce) Trbiž: »V tem okraju so tudi slovenske občine«; dd) Smohor: »Prebi­ valstvo je meäano nemško in slovensko, vendar govore moški tudi nemško«; ee) Šentvid: »Ce bi se občina St. Janž na Mostiču s 596 dušami in 2873 orali odkazala velikovškemu sodišču, bi bilo vse prebivalstvo či­ sto nemško. Ta občina pa je mešana nemška in slovenska . . . Za njeno oddelitev govori jezik«; ff) Veliko- vec: »Prebivalstvo je slovensko, del pa je mešan slovenski in nemški«; gg) Sentpavel: ». . . majhen del slo­ venski«; hh) Operat navaja za Možberk: »Del prebivalstva je slovenski«; ii) Operat navaja za Košentavro: »Prebivalstvo je slovensko«. na njeni podlagi, 306.292, po dunajski noti 316.898. Ce upoštevamo nedvomne tehnične slabosti tedanj ih (in ne samo tedanjih) stat ist ičnih metod, je razlika dobrih 3 % zanemarl j iva. Zato tudi številka 98.576 Slovencev in 14.107 mešanih Nemcev in Slovencev (po celovškem operatu) gotovo ni pret i rana. Je pa celo višja, kot jo navajajo ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 179 (s številom okrog 95.000) nekateri drugi viri. Grafenauer popravlja take račune tako da ceni število Slovencev v slovenskem delu Koroške leta 1846 na 113.125,76 kar je zelo blizu seštevku Slovencev in »mešanih« po celovškem operatu (112.683). Navedba dobrih dveh tretjin Nemcev v dunajski noti je očitno le brez računov izrečena približna cenitev. Navedba o številu prebivalstva po sodnih okrajih, kakor ga navajata tu uporabljeni tabeli, se ne ujema s števili, ki jih po sodnih okrajih rekonstruira Grafenauer." Tabeli sta namreč sestavljeni za okraje v ustanavljanju (ki so se najbrž že med celovškim operatom in dunajsko noto po obsegu spreminjali), Grafenauer jeva rekonstrukcija pa sloni na poznejši, že ustaljeni razdelitvi. To ne zmanjšuje dokazne vrednosti nobeni izmed teh navedb. Drugače kot na Štajerskem in Koroškem se vprašanje nove sodne organi­ zacije na Kranjskem, ki je nesporno imela skoraj izključno slovensko prebival­ stvo, ni postavljalo v obliki nacionalne razmejitve. Tako glede na manjši obseg in pomen meni za zdaj razpoložljivega gradiva kot tudi glede na tematiko te razprave, se torej glede Kranjske omejujem na končni uradni povzetek mo­ tivov. Po obsežnih, pravkar le v kratkem povzetih pripravah, ki so bile razme­ roma zelo naglo opravljene, je nastal za Koroško in Kranjsko Bachov ekspoze, datiran 5. 7. 1849. (Končan je bil torej že.pred ekspozejem za Štajersko.) Pred­ loge pa je cesar potrdil 26. 7., nakar je bila cesarska naredba objavljena v Državnem zakoniku.78 Ekspoze za Koroško sicer v mnogem povzema doslej opisane ugotovitve, je pa v nekaterih pogledih popolnejši, v drugih pogledih pa se v odtenkih od njih tudi razlikuje; zato ga je treba (tudi če pride do te ali one ponovitve že zna­ nega) kot končno, tako rekoč uradno potrjeno izhodišče reform vendarle po­ vzeti : Koroška obsega 180 1/3 kvadratnih milj, je v glavnem gorata z ostro loče­ nimi dolinami, ki se le v notranjščini pri Paternionu, Beljaku in Celovcu raz­ širijo v večje ravnine. Prebivalcev je 311.440 (spet nov seštevek!), od teh je približno dve tretjini Nemcev, tretjina pa je Slovencev, od katerih velik del razume in govori tudi nemški. Drugače kot doslej obravnavana nemška bese­ dila, ki so dosledno uporabljala besedi Wenden in windisch (vendar brez po- slabševalnega pomena!), uporablja v Državnem zakoniku tiskani Bachov eks­ poze besedo Slovenen. O Slovencih pravi, da prebivajo ob obalah Drave, ostre jezikovne meje med Nemci in Slovenci pa da ni, ker obe plemeni (Volksstämme) nista ločeni niti geografsko, niti prometno, ne po siceršnjih interesih in dajeta »razveseljivo podobo miroljubnega sožitja, ki ga le malo motijo separatistična stremljenja, nasprotujoča načelu enakopravnosti.«78 Koroška je prej obsegala dve okrožji, v celovškem je bilo okrog 497 patri- monialnih sodišč, beljaško pa je obsegalo 14 deželnoknežjih okrajnih oblastev, ki so hkrati imela v rokah upravo. Celovška Mestna in deželna pravda je bila hkrati kazensko-preiskovalno in izrekajoče (Spruchgericht), merkantilno in me­ nično sodišče za vso deželo. Rudniško jurisdikcijo sta imeli Rudniško sodišče v Celovcu in njegova izpostava (substitucija) v Pliberku. Z reorganizacijo sodišč je bilo torej treba v Beljaškem okrožju ločiti sod­ stvo od uprave, v Celovškem, okrožju pa ustvariti nove okraje. O Kranjskem je povedano, da so bila doslej v tej deželi tri okrožja: ljub­ ljansko, novomeško in postojnsko. Kranjska obsega 173 2/10 kvadratne milje in ima 474.525 prebivalcev. Je gorata in težko je najti primerno razmejitev sodnih 7 6 Npr. Hainova (1852) navedba števila 95.544, ki jo omenja Grafenauer, Czornigova (kot v op. 75), 148; Grafenauerjeva lastna cenitev je na str. 155. 77 Grafenauer, Narodnostni razvoj (kot v op. 75), 140/141, 154/155. 7 8 Drž. zak. 340/49. Prim. Polec, Ilirija (kot v op. 38), 250—251. 7 9 erfreuliche Erscheinung eines friedlichen, durch separatistische, den Grundsatz der Gleichberech­ tigung verkennende Bestrebungen nur wenig gestörten Zusammenlebens darbieten.« 180 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . ozemelj. V zahodnem delu, t. j . v dotedanjem ljubljanskem in postojnskem okrožju potekajo glavne doline in prometne smeri od severa proti jugu, v vzhod­ nem delu, t. j . v prejšnjem novomeškem okrožju pa v smeri vzhod—zahod. Mesti Ljubljana in Novo Mesto, najpomembnejši v vsej deželi, sta središči ustreznih delov. V jezikovnem pogledu je treba to kronovino imeti za celoto, ker se pojavljata vseskozi pri kmetu slovenščina (die Slovenische), pri izobra­ žencu tudi nemščina kot ljudski jezik (Volkssprache). Izjemi sta le mala občina Sorica v okraju Loka in okraj Kočevje, katerega prebivalci — pred stoletji pri­ seljeni Franki — se po svojem staronemškem narečju, kot tudi po svoji noši in po mnogih šegah razločujejo od drugega prebivalstva, s katerim pa živijo v iskrenih in miroljubnih stikih. Sodstvo je bilo na Kranjskem deloma v rokah deželnoknežjih, deloma pa- trimonialnih80 sodišč. Potem ko so bila razpuščena v času francoske vlade obsto­ ječa mirovna sodišča, ki jih je bilo 23, je bila dežela razdeljena na 38 okrajev in je bilo pravosodstvo kot tudi upravno poslovanje provizorično in s prepu­ stitvijo vseh sodnih taks preneseno na gosposke (Dominien) v obliki deželno- knežje delegacije. Ker so se mnogi teh dominijev odpovedali pravosodstvu, so bila ustanovljena deželnoknežja okrajna sodišča81 in tako je nazadnje bilo 18 deželnoknežjih okrajnih uradov, ki sta jim bila zaupana sodstvo in uprava. V preostalih 20 okrajih so te opravke izvajale gosposke (Dominien) iure delega­ tions. Za plemstvo, duhovščino in druge, deželni pravdi podsodne osebe in za­ deve, prav tako tudi za prebivalce mesta Ljubljane, je v Ljubljani obstajala Mestna in deželna pravda, ki je bila hkrati kazensko, izrekovalno, merkantilno in menično sodišče za vso deželo. Obstoječa razdelitev na okraje je nudila novi organizaciji uporabno pod­ lago in izvedenih je bilo le nekaj smotrnih zaokroženj in razpustitev nepotreb­ nih sodišč. Območja okrajnih kolegijskih in deželnih sodišč pa je bilo treba na novo ustvariti. Glavne okoliščine, ki jih je bilo treba upoštevati pri teh delih, so bile: sestav tal, potek reke Save (prek katere je pri višjem stanju vode težko priti), razne deželne meje in promet, ki je že pokazal svojo smer, deloma pa ga bo preusmerila pričakovana železnica, in ki je pomemben spričo soseščine z Italijo, Trstom in avstrijsko obalo, kakor tudi število prebivalstva. V sporazumu z notranjim ministrstvom je zato Bach kot pravosodni mi­ nister predlagal, naj bi se ustanovila tale sodišča: Višje deželno sodišče za obe deželi v Celovcu. Na Koroškem Na Kranjskem Deželna sodišča 1 2 Okrajnih sodišč I. razreda (= okrajnih kolegijskih kazenskih sodišč) 5 7 Skupaj okrajnih kolegijskih kazenskih sodišč 6 9 Deželno sodišče v Celovcu naj bi bilo pristojno za vso Koroško. Deželno sodišče v Ljubljani naj bi delovalo za ozemlji dotedanjega ljub­ ljanskega in postojnskega okrožja. Deželno sodišče v Novem mestu naj bi bilo pristojno za dotedanje novo­ meško okrožje in za nekaj občin, ki so jih temu okrožju pridružili iz ljubljan­ skega okrožja. Sestav okrajnih sodišč je bil tale: 8 0 V resnici ne gre za patrimonialno, temveč za delegirano sodstvo. Prim. zg. op. 39. 8 1 Po Polcu, ki je zadevo nedvomno pravilneje razumel, gre za to, da so prenesli sodstvo na eno izmed deželnoknežjih gosposk, t. j . na deželnoknežjega uradnika, kar seveda ne pomeni ustanovitve novih sodišč. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 181 Deželno sodišče Okrajno kolegijsko kazensko Okrajno sodišče sodišče za prekrške Celovec Celovec Beljak Šentvid Velikovec Wolfsberg Spittai Celovec okolica Feldkirchen Borovlje Rožek Podklošter Trbiž Paternion Šmohor Krka Eberstein Althofen Breze Kapla Pliberk Dobrla vas Sentpavel St. Leonhard Gmünd Millstatt Greifenburg Kôtschach Gred. Bele Winklern Skupaj je bilo torej 29 sodnih okrajev, od kater ih je eden bil h k r a t i sedež deželnega sodišča, v pet ih pa so imela sedež okrajna sodišča I. Razreda, t. j . okrajna kolegijska sodišča za prekrške. Ta sestav torej ni bil zelo različen od tistega, ki ga je na podlagi Bitterlovega poročila v svojem operatu predlagalo celovško apelaci j sko sodišče, ujemal pa se je popolnoma s sestavom, ki smo ga spoznali po noti Just ičnega ministrstva. Za Kranjsko je bil določen tale sestav: Deželno sodišče Okrajno kolegijsko kazensko Okrajno sodišče sodišče za prekrške Ljubljana Radovljica Kranj Postojna Vipava Kranjska gora Tržič Skofja Loka Planina Senožeče Lož Bistrica Idrija 182 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849.. Deželno sodišče Okrajno kolegijsko kazensko sodišče za prekrške Okrajno sodišče Novo Mesto Ljubljana Kočevje Črnomelj Trebnje Novo Mesto — Okolica Vrhnika Kamnik Brdo nad Podpečjo Zalog Ribnica Velike Lašče Metlika Stična Žužemberk Mokronog Šmartno pri Litiji Višnja Gora Kostanjevica Krško Skupaj je bilo torej 32 sodnih okrajev, 18 na območju l jubljanskega in 14 na območju novomeškega deželnega sodišča.8 2 9. Sodna struktura na Primorskem. Za Goriško z Gradiško, Istro in mesto Trst je Bachov ekspoze dat i ran z 18. 7. 1849, cesar pa je predloge potrdi l 1. 8. 1849 8 3 Jezikovne razmere so podane zelo pribl ižno: Na Goriško-Gradiškem je od 193 263 prebivalcev okoli 122.400 slovanskih in 70.800 ital i jansko-furlanskih pre­ bivalcev. Od 230.523 prebivalcev Is t re sta več kot dve tret j ini slovanski slaba tret j ina, zlasti v mest ih in ob obali, pa govori itali janski. Mesto Trs t ima 56 000 prebivalcev in v njem prevladuje itali janski jezik, okoliško prebivalstvo šteje 25.500 oseb in govori slovansko n a slovenski način (slavisch nach Art der bio- venen), vendar razumejo in govore mnogi tudi itali janščino. (Tržaško ozemlje je štelo skupaj kak ih 81.500 prebivalcev.) Nastanek in podrobna vsebina ekspozeja, ki sega tudi v razne vrste gospo­ darskih sodišč, bi bila v redna posebne obravnave, ki bi segala t u d i na Kvar­ nerske otoke. Glede na t u obravnavano osrednjo temo naj zadošča tale povzetek: »Ker v teh predel ih prebivajo Slovani in Itali jani pomešani med seboj, ni bila izved­ ljiva razmejitev sodnih območij po jezikovnih mejah; le pri ustvar janju prvo­ stopenjskih sodnih okrajev se je po možnosti upoštevala različnost narodnosti.« To naj bi najbrž pomenilo, da deželnih sodišč niso razmejevali po narodnost­ nem načelu, pač pa okrajna sodišča. Rešitev je bila torej podobna kot na Češkem. Na tej podlagi nastala sodna s t r u k t u r a je bila v s trnjeni obliki naslednja: Okrajna sodišča I. razreda 3 4 3 Vseh sodnih okrajev 11 8 11 Deželno sodišče Gorica Deželno sodišče Trst Deželno sodišče Rovinj Skupaj 3 deželna sodišča, 10 okrajnih sodišč I. razreda, 20 drugih okrajnih sodišč = 30. »z Med drugim: Planer, Recht (kot v op. 45), 112, 113 in Polec, Ilirija (kot v op. 38), 250-251. « КГ tem^a^dhL prim, zlasti Istra i Slovensko Primorje, Beograd 1952, str. 98; Slovensko Pri­ morje in Istra, Beograd 1953, str. 65. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 183 10. Ureditev upravnih okrožij. Ko so bile priprave za novo sodno ureditev že v polnem teku, je Bach v aprilu 1849 kot namestnik obolelega grofa Sta­ diona prevzel tudi notranje ministrstvo. Tako so kmalu, konec junija nastale tudi »Temeljne poteze za organizacijo političnih upravnih oblastev«,85 iz katerih je razvidno, da je bila nameravana skladnost z že nekoliko bolje pripravljeno sodno strukturo.8 8 Izraz Kreis (okrožje) v pomenu upravnega območja znotraj dežele je ostal v — vsaj omejeni — rabi.87 28. 7. 1849 je bil Bach razrešen položaja justičnega ministra in imenovan za notranjega ministra. Sele nekoliko pozneje je izšla njegova programska iz­ java, v kateri je razložil namen pričakovane »organizacije političnih oblastev« in pri tem poudaril nove, lepše naloge javnega uradnika — dokument, ki spo­ minja na znano »pastirsko pismo« Jožefa II. Vsebuje pa vendarle neko mesto, ki se ga Jožef II. gotovo ne bi bil domislil: »Bistveno sredstvo za dosego tega cilja je v skrbi za to, da se v tistih kronovinskih ozemljih, ki zajemajo več na­ rodnosti, vsak uradnik seznani s krajevno običajnimi jeziki in si sploh priza­ deva, posredovati enakopravnost vseh plemen in jo v resnici uveljaviti.«88 Načela nove upravne razdelitve je Bach in extenso razložil samo enkrat, in sicer v ekspozeju za Češko z dne 31. 7. 1849,89 na to razlago pa se je v ekspo- zejih za druge dežele ob priložnosti skliceval. Splošni razlogi in kriteriji za predlagano razdelitev na okraje in okrožja so bili za Češko navedeni v obliki teoretičnega traktata: zemljepisni položaj, zgodovinski razvoj, šege in jezik, »družbene produkcijske in kulturne razmere, pridobivanje in promet«. Jezik kot kriterij vsekakor ni bil postavljen v ospredje, in tako sta bili izmed sedmih okrožij, ki. naj bi se ustanovila na Češkem (dotlej jih je bilo, kot že omenjeno, 16), po Bachovih izvajanjih dve čisto nemški, dve skoraj čisto češki, tri pa so bila jezikovno mešana. Ta razdelitev na okrožja naj bi večidel ustrezala stari, že eno stoletje obstoječi razdelitvi Češke. Za Moravsko sta bili brez navedbe konkretnih kriterijev namesto dotedanjih okrožij predvideni le še dve.90 Izrecno je bila »jezikovna različnost« prebivalcev poudarjena v primeru Tirolske, kjer so od prejšnjih šestih okrožij nameravali ohraniti le še tri, in sicer severno Nemško Tirolsko, južno Nemško Tirolsko in vso Laško Tirolsko (Wälschtirol).91 Podobno na Štajerskem. Ekspoze notranjega ministra Bacha o organizaciji politične uprave v tej deželi je bil dne 6. 8. 1849 predložen kot nujen mini­ strskemu svetu: Ze glede sodstva sklenjena in zdaj tudi za upravo predvidena tridelba dežele je po besedah ekspozeja slonela na »raznoličnosti ozemeljskih razmer, jezika in materialnih interesov«. Ker naj bi se tudi tukaj upravna struktura kolikor mogoče naslonila na sodno, so območje Deželnega sodišča Ce­ lje (»Spodnja Štajerska, v kateri večinoma prebivajo Vendi«) razglasili hkrati za upravno okrožje, le da so iz praktičnih razlogov izbrali za sedež okrožne vlade Maribor. Podobno so za območje deželnega sodišča Leoben v nemškem delu dežele izbrali za sedež okrožne vlade Bruck na Muri. »Kar zadeva sedeže okrožnih vlad, so bili nagibi, zaradi katerih sta bili izbrani dosedanji okrožni mesti Bruck in Maribor, deloma zlasti v lastnem pomenu teh mest in v njuni legi ob glavnih rekah in ob stikališčih pomembnih cest z železnico, deloma v tem, da so v njih bili na razpolago ustrezni uradni prostori, medtem ko de- 85 Prim. zg. besedilo nad opombama 52 in 53 ter opombi sami. 8 6 Kot v op. 53. 87 Prim, tudi zg. op. 54. 8 8 Odlok notranjega ministra z dne 15. 8. 1849, Drž. zak. 362/49. 8 9 Drž. zak. 352/49. 5 0 Drž. zak. 355/49. " Drž. zak. 356/49. 184 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . želni sodišči, določeni za sosedni mesti Leoben in Celje, zahtevata tamkaj raz­ položljive prostore.« Cesar je predloge potrdil 13. 8. 1849.92 Za večje število dežel, med njimi tudi za Koroško in Kranjsko, je veljalo, da so upravna okrožja nepotrebna.93 Upravne okraje so praviloma naslonili na območja okrajnih sodišč I. raz­ reda. 11. Izvedba reform in njihova usoda po odpravi marčne ustave. Kolikor moremo presoditi po nekaterih podatkih, je bila reorganizacija na terenu izve­ dena razmeroma hitro. Njene rezultate prikazuje — praktično v popolnem skladu z gradivi, objavljenimi v Državnem zakoniku — zemljevid, ki ga je ob­ javil geograf Franz Raffelsperger.94 Čeprav so v naslovu tega zemljevida na prvem mestu navedena okrožja, gre v resnici v prvi vrsti za zemljevid sodišč, na katerem je le na robu povedano, da graško okrožje ustreza območju dežel­ nega sodišča v Gradcu, bruško okrožje območju deželnega sodišča Leoben, ma­ riborsko okrožje pa je identično z območjem celjskega deželnega sodišča. Koro­ ška ni imela več ne razdelitve na dve okrožji ne razdelitve na deželna sodišča, ker je bilo le še eno tako sodišče. Na Kranjskem pa gre le še za območji dveh deželnih sodišč, torej ne za prava okrožja. Naziv »okrožno sodišče« v tej struk­ turi še ni bil v rabi. Marčno ustavo so odpravili 31. 12. 1851 s Silvestrskim patentom. Hkrati so izšla določila o reorganizaciji oblastev.95 Potem ko so v letu 1852 storili šele prve, neodločne korake,96 so bile 30. 12. 1852 za pripravo reorganizacije imeno­ vane organizacijske komisije za posamezne kronovine.97 Aprila 1853 je mogel notranji minister Bach že poročati o napredku posvetovanj, ki so zadevala zla­ sti območja okrajev in okrožij.98 Organiziranje (upravnih) okrožij je potekalo vzporedno z organiziranjem sodnih dvorov prve stopnje (Gerichtshöfe erster Instanz),99 ki so stopili na mesto leta 1849 ustvarjenih deželnih sodišč in ki so se po novem ločili na deželna sodišča v glavnih mestih dežel in okrožna sodišča s sedežem zunaj teh mest.100 Bach se je v svojem ekspozeju z dne 5. 6. 1853 izrekel za ohranitev delitve Štajerske na tri okrožja. Zelo obsežno je zopet razložil, zakaj je treba v dveh okrožjih namestiti upravne organe v enem, sodne pa v drugem mestu, čeprav naj bi sicer veljalo po cesarju postavljeno načelo, po katerem naj bodo (deželno oziroma okrožno) sodišče, okrožni urad in finančna uprava nameščeni v istem mestu. »Kar zadeva postavitev okrožnega urada v Maribor, kjer se nahaja tudi finančna uprava, se poudarja okoliščina, da v Celju ni moč brez velikih stro­ škov spraviti pod streho okrožnega sodišča in hkrati še okrožno oblastvo, da je nadalje Maribor veliko večji in pomembnejši od Celja, in slednjič da Maribor 9 2 HHStA/KabA, MRZ 2707/849; Drž. zak. 373/49. Prim. Melik (kot v op. 1). — S. V ii L f a n , Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, 447. — I d e m , Rechtsgeschichte der Slowenen, Graz 1968, 230, op. 3. — J. M a l , Zgodovina slovenskega naroda, Celovec—Celje 1911—1940, 934: Slovenci so zahtevali, naj bi se tudi okrožni urad namestil v Celj:u, minister Bach pa je deputaciji, ki je prišla k njemu v pozni jeseni 1849, to željo gladko odbil. « HHStA, KabA, MRZ 2708/849. 9 4 Kreis-, Gerichts- ( . . . ) Karte der Herzogthümer Steiermark, Kärnthen, Krain, der Grafschaften Görz, Gradisca, Istrien und der Reichstadt Triest, Herausgegeben . . . Franz R a f f e l s p e r g e r , Wien, 10. Aufl. 1852. Za opozorilo na ta zemljevid se zahvaljujem dr. Jožetu Zontarju. Prim, tudi: A. F i c k e r , Die Veränderungen in der Gliederung der Justizbehörden des österreichischen Kaiserstaates . . . 1848—1857 (Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik VI. Jahrgang, 1. Heft). 5 5 O sodstvu zlasti Planer, Recht (kot v op. 45), 115. 9 6 V sodni strukturi, kakršno so 1852 določili za dežele ogrske krone, so se »deželna sodišča« še pojavljala v pomenu, kakršnega so imela v strukturi iz leta 1849; npr. Drž. zak. 103, 118—121, 186/52. 9 7 Die P r o t o k o l l e des österreichischen Ministerrates 1848—1867, I I I . Abt., Bd. 1, Wien 1975, 202, 253, 302—312. 9 5 Ibid., Bd. 2, Wien 1979, 87—89. 9 9 Prim, poročilo pravosodnega ministra Kraußa, ibid. 89—91. 100 Ibid. 135. — Načrt, naj bi se oblikovala nova upravna in sodna struktura, je cesar potrdil že 14. 9. 1852, toda trije pristojni ministri so ga objavili šele 19. 1. 1853 v Drž. zak. _10/53. Ob tem so uvedli pojem sodnih dvorov prve stopnje (Gerichtshöfe erster Instanz) za deželna sodišča (ta so imela sedež le v glavnih mestih dežel) in za okrožna sodišča s sedežem zunaj teh mest. Konkretna organizacijska dolo­ čila za posamezne dežele so bila postavljena pričenši s koncem leta 1853 (npr. Drž. zak. 250/53), za Šta­ jersko dne 31. 1. 1854, Drž. zak. 27/54, za Dalmacijo 39/54, za Kranjsko in Koroško prim, spodaj, op. 105. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 2 185 leži ob železnici ob stikališču glavnih cestnih povezav iz Ogrske, Hrvaške in" Koroške.« 1 0 1 Referent organizacijske komisije, državni svetnik baron v. Krieg, je v svojem poročilu z dne 14. 6. 1853 poudari l , da s predlogom soglašajo de­ želna organizacijska komisija, predsednik višjega deželnega sodišča in cesarski namestnik za Štajersko, prav tako pa tudi pristojna ministrs tva. Statist ični šu­ mariji so povzeti takole : Kvadr. milj Prebivalcev Bruško okrožje 167 8/10 177.521 Graško okrožje 118 9/10 453.196 Mariborsko okrožje 1118/10 372.730 Ti podatki so nekoliko, vendar le nebistveno, različni od tistih, ki j ih na­ vaja Raffelsperger na svojem zemljevidu. 1 0 2 Franc Jožef je 19. 6. 1853 izrekel soglasje k Bachovim predlogom. 1 0 3 V sep­ t e m b r u 1853 je bila potr jena s t r u k t u r a sodnih dvorov prve stopnje za Štajer­ sko, Koroško, Kranjsko, Trst, Goriško-Gradiško in Istro. 1 0 4 Sklicevanje na jezikovno-narodnostno s t r u k t u r o kot podlago za razmejitve znotraj dežele je ob p r i p r a v a h te reorganizacije manj v ospredju, 1 0 4 3 a ni po­ vsem odpadlo. Toda kjer so bili ob prejšnji organizaciji taki razlogi odločilni, razmejitve zdaj niso spreminjali . Kjer so jezikovne meje dotlej bile upoštevane v sodni in upravni s t ruktur i , je vsaj glede okrožij pri t e m ostalo. Ob naslonitvi na leta 1849 uvedeno razdelitev je torej še naprej ostalo pri posebnem okrožju za pretežno slovenski del Štajerske, le da je šlo (kot že od 1849) za mar iborsko upravno okrožje in celjsko sodno območje, ki je šele 1853 iz »deželnosodnega« ozemlja postalo sodno »okrožje« Celje. V tem pogledu je bila sprememba le terminološka. Kranjska je še naprej predstavl jala eno samo upravno okrožje, deljeno na območje enega deželnega in enega (odslej naprej) okrožnega sodišča. Koroška je bila območje okrožja in deželnega sodišča.1 0 5 Zahteva po jezikovno zaokroženih u p r a v n i h okrožjih se je pojavljala še pozneje. Postavil jo je npr. Andrej Einspieler, ki je gotovo pri tem mislil na Koroško. 1 0 6 Zahteve posameznih narodnostn ih in političnih skupin pa so se glede ustvarjanja okrožij precej razlikovala. Tako je v l i teratur i govor o pri­ znanju historično-političnih »individualitet« (dežel?) s s t rani Slovanov, med­ tem ko se je med njimi krepilo negativno stališče do »ustvarjanja narodnostno zaokroženih okrožij in okrožnih vlad, kakršne je bil predvideval kromefiški ustavni osnutek«, pri čemer so izrecno omenjeni Čehi. 1 0 7 12. Sklepni pregled. V ustavnem odboru se je glede delitve avstri jskega dela Habsburške monarhi je na ter i tor ia lne enote v nasprot ju z nacionalnim na­ čelom (ki ga je v interesu Zedinjene Slovenije v odboru najbolj vztrajno za­ stopal prav Slovenec Kavčič) uveljavilo historično načelo, po k a t e r e m je ostalo pri dotedanji razmejitvi med deželami. Le v redkih izmed 14 oziroma 17 takih ">' HHStA/KabA, 10, 1853 MC Z 1839. — P r o t o k o l l (kot v op. 97), Bd. 2, 144, 218, 220. O napravi -krajev na Primorskem 150—152. 102 Raffelsperger (kot v op. 94). Prim, tudi številke, ki jih navaja A. M e l i , Grundriß der Verfas- sungs- und Yerwaltungsgeschichte des Landes Steiermark, Graz—Wien—Leipzig 1929, 657. Mellov prikaz razdelitve iz leta 1849, njenih ozadij in sprememb je precej pomanjkljiv. 103 Kot v op. 100. 1 0 4 a Bach Se je glede Štajerske izrekel za 1849/1850 uvedene meje, češ d a so utemeljene v potekih meja, jezikovnih mejah, agrarnih razmerah in šegah (Gesittung) — HHStA, KabA (kot v op 101) 104 Protokolle (kot v op. 97), 346. 105 Odredba 4. 2. 1854, Drž. zak. 34/54 in 5. 2. 1854, Drž. zak. 35/54. Prim. Tabellen der Verwaltungs­ organisation v Protokolle (kot v op. 97), Bd. 2, LIX—LXVII. 106 J. P 1 e t e r s k i , Die Slowenen, v: Die Habsburgermonarchie 1848—1918, I I I , Wien 1980, 804. 107 B. S u t t e г , Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich 1848—1918, v: Die Habsburgermonarchie (kot v op. 106) 183, 333. 186 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . ozemelj je en narod v zadnjih desetletjih monarhije sestavljal več kot 90 % prebivalstva: v štirih nemških deželah, v Dalmaciji (Hrvatje) in — na Kranj­ skem. Kompromis med nacionalnim in — v ustavnem odboru zmagovitim — hi­ storičnim načelom so v odborovih debatah izrecno iskali v notranji delitvi dežel na nacionalna okrožja. V samem ustavnem osnutku je to prihajalo do veljave le še pri nekaterih deželah, še najbolj glede Tirolske in Štajerske. Pri določanju nalog okrožnih zborov pa so prej toliko poudarjeno varstvo nacionalnih pravic izpustili. Marčna ustava je sicer govorila o varstvu narodov in jezikov, vendar lepim načelom niso sledila nikaka določila o temu ustrezni organizacijski delitvi dežel. Ideja o nacionalnih okrožjih je občasno izginila s prizorišča in tudi Bachova načela sodne organizacije iz junija 1849 je izrecno ne obnavljajo. V praksi pa so ob sestavi načrtov za novo sodno organizacijo — upravna ji je posebno v pripravah šele sledila — poizvedovali tudi o jezikovno-nacional- nem sestavu dežel in mu pripisovali kar precejšen pomen. Pri tem so se poslu­ ževali popisa iz leta 1846, ki je (morda ob tej ali oni neposredni poizvedbi na terenu) nedvomno precej vplival na razmejitve v letu 1849. Bach se je v eks- pozejih za posamezne dežele (ob uporabi zbranega gradiva) s precejšnjim po­ udarkom skliceval na jezikovno strukturo, vendar ta zdaleč ni bila edina odlo­ čilna in tako je v pokrajinah s slovenskim prebivalstvom prišlo do zelo različnih razmerij med jezikovnim sestavom in sodnimi ter upravnimi ozemlji: Kranjska je veljala za slovensko deželo. Na Štajerskem je nastalo celjsko deželnosodno ozemlje (ki je kmalu po­ stalo tudi mariborsko upravno okrožje), uradno priznano kot slovensko ob­ močje, ki so mu določili meje po jezikovnem kriteriju.108 Te meje proti nem­ škemu območju je do 1918 ohranilo mariborsko okrožno sodišče (ustanovljeno šele pozneje z delitvijo celjskega območja).109 V načelu je bila rešitev podobna tirolski. Na Primorskem so »po možnosti« upoštevali nacionalni sestav pri razme­ jevanju sodnih okrajev. Rešitev je bila v načelu podobna češki. Na Koroškem je le velikovško kolegijsko okrajno sodišče nastalo v celoti kot slovensko (kar po tedanjih uradnih podatkih predstavlja vendarle nad 45.000 strnjeno naseljenega prebivalstva), drugod pa so sodni okraji s sloven­ skim prebivalstvom veljali za mešane.110 Območjem okrajnih kolegijskih sodišč so bili praviloma prilagojeni uprav­ ni okraji. Ureditev iz leta 1849 kot taka ni dolgo veljala. Zato jo literatura pogosto podcenjuje (ali jo meša z reorganizacijo iz 1853/54) in je njen nastanek v sploš­ nem malo preučen. Gotovo bi se v arhivih na sedežih nekdanjih deželnih glav­ nih mest mogli najti nadaljnji podatki, ki bi dopolnjevali iz osrednjih arhivov zbrano gradivo. To bi pripomoglo tudi k boljšemu razumevanju sprememb v dobi neabsolutizma.111 Preselitev sedeža lavantinske škofije v Maribor in preureditev te škofije v slovensko sta bila le logična posledica organizacijskih sprememb, ki jih je prvi začrtal ustavni odbor, izvedel pa s svojo birokracijo Alexander Bach, naj­ prej kot pravosodni, nato pa kot notranji minister. V razločkih med deželami, ki so se pokazali ali ki so jih ustvarili leta 1849, pa se je v mnogem že napovedoval prihodnji razvoj. Velika različnost organi- 108 prim. Melik (kot v op. 1). io« Primerjava poteka meje iz leta 1849 in današnje državne meje: Straka, Verwaltungsgrenzen (kot v op. 1). 36. 110 Prim. Melik (kot v op. 1). 111 Tako je treba na primer omiliti Walterjevo (kot v op. 25) trditev, da neoabsotutizem ni spoznal pomena okrožij v smislu ustavnega osnutka (str. 158) in da so se odpovedali reševanju nacionalnega vpra­ šanja s pomočjo velikih okrožij (str. 184). Sicer pa okrožja sama po sebi niso bila nikaka rešitev. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 2 187 zacijskega okvira je imela za posledico, da so prizadevanja za uveljavitev slo­ venskega uradnega jezika potekala zelo diferencirano. 1 1 2 Nedvomno so razme­ jitve v letu 1849 imele usodne posledice za ohrani tev n a r o d n e ident i tete v raz­ ličnih območjih. 1 1 3 Ob tem še dve obrobni ugotovitvi : V vseh doslej znanih u r a d n i h akt ih iz leta 1849 so v p r i p r a v a h uporabljali izraza Wenden, windisch brez slabšalnega prizvoka. Tik pred končno formulacijo so namesto tega ali na prvo mesto vnesli naziva Slovenen, slovenisch. Ne Anton Kovačič ne Arnold Luschin v. E b e n g r e u t h se v svojih polemičnih spisih o razmeji tvi Štajerske po prvi svetovni vojni nista sklicevala na razme­ jitve leta 1849.114 Kratice AVAW/JM Allgemeines Verwaltungsarchiv, Wien — Justizministerium Drž. zak. Državni zakonik — Reichsgesetzblatt HHStA Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien KabA Kabinettsakten SBL, Slovenski biografski leksikon Z u s a m m e n f a s s u n g DIE GERICHTSORGANISATION VON 1849 UND DIE NATIONALGRENZEN (besonders in der Steiermark und in Kärnten) Sergij Vilfan Im Verfassungsauschuß und in der Märzverfassung kam 1849 in bezug auf die Territorialeinteilung Österreichs im Gegensatz zum nationalen Grundsatz der histo­ rische zur Geltung. Da es auch später dabei blieb, befanden sich in den letzten Jahr­ zehnten der Monarchie unter den 17 cisleithanischen historischen Territorialeinheiten nur sechs solche, in denen eine Nation mehr als 90 % der Bevölkerung ausmachte: vier deutschsprachige Länder, ein slowenisches (Krain) und ein kroatisches (Dalmatien). Ein Kompromiß zwischen dem nationalen und dem historischen Grundsatz wurde im Verfassungsausschuß in der Teilung der Länder in Nationalkreise gesucht, doch bereits im Verfassungsentwurf kam dies nur noch in der beabsichtigten inneren Ein­ teilung der Steiermark und Tirols zur Geltung, wobei die Wahrung der nationalen Rechte in der Beschreibung des Wirkungskreises der Kreisversammlungen nicht zum Ausdruck kam. Während die Märzverfassung grundsätzlich die Wahrung der Nationen und Spra­ chen statuierte, fehlte es darin an jeglichen Normen, die eine entsprechende Organi­ sationsstruktur vorgesehen hätten. Noch als auf Vorschlag des Justizministers Bach im Juni 1849 die Grundsätze der Einteilung der Länder in Gerichtssprengel festgesetzt wurden, war von Sprachgrenzen nicht ausdrücklich die Rede. Dagegen wurde in der Praxis bereits seit die ersten Vorbereitungen für die neue Gerichtsstruktur begannen, besonderes Gewicht auf die sprachliche Struktur der Länder gelegt. Dabei bediente man sich der sogen, ethnographischen Statistik von 1846, die (vielleicht neben einigen unmittelbar eingeholten Gutachten) für die Grenz­ ziehungen innerhalb der Länder im Jahr 1849 von Bedeutung war. In seinen »-Vor­ tragen« über einzelne Länder beruft sich Bach mit ziemlichem Nachdruck auf die 1 1 2 Nekaj primerov zlasti: S. V i l f a n , Odvetništvo na Slovenskem in ljubljanska odvetniška zbor­ nica, v: Pravnik 23 (1968), 373-^48. I d e m . Die österreichische Zivilprozeßordnung von 1895 und der Ge­ brauch der slowenischen Sprache vor Gericht, Kleine Arbeitsreihe 2. Graz 1970. — T. Z o r n , Odmevnost jezikovnega vprašanja v listu Slovenski Pravnik v letih 1871—1918. Kronika 35 (1987), 146—155, ki obeh pravkar navedenih razprav ne navaja. ш .Ta upravna razdelitev, ki je drobila slovensko ozemlje, je fmela precejšnjo vlogo pri ponemče- vanju slovenske Koroške.« Melik (kot v op. 1). m F K o v a c i c . La Styrie, v: La question du Prekmurje, de la Styrie et de la Cartathie, Paris 1919. « strani + zemljevid. Prim, tudi: F. K o v a č i č . Mariborsko vprašanje, v: Časopis za zgodovino in na­ rodopisje 16 (1920—21), 14—27, in I d e m , Slovenska Štajerska in Prekmurje, Zgodovinski oris (Slovenska zemlja VII) . Ljubljana 1926, 349—352. kjer Kovacič opisuje pomen okrožnega sodišča v Celju in govori » Premiku meje mariborskega okrožja proti jugu in njenem pomenu za zaokrožitev škofijskih mej. — л- L u s c h i n . Die Zerreißung der Steiermark. Graz 1921. Očitno so razmejitve iz 1849 kot preiudic ime- le nekaj slabih točk za vsako plat ali pa se jih nobena plat ni spomnila? Med drugim je šlo za Apaško Knni.no. ki je od 1849 bila v graškem sodnem okrožju. 1 8 8 S. VILFAN: ORGANIZACIJA SODISC LETA 1849 . . . sprachlichen Verhältnisse, zieht jedoch daraus verschiedene Konsequenzen. So kam es in den Ländern mit slowenischer Bevölkerung zu sehr verschiedenen Beziehungen zwischen der sprachlichen Struktur einerseits und den Gerichts- und Verwaltungs- sprengeln anderseits: Krain galt als slowenisches Land. In der Steiermark entstand der Landgerichtssprengel Celje (der bald auch zum Verwaltungskreis Maribor wurde) als amtlich anerkanntes slowenisches Gebiet, dessen Grenzen im allgemeinen, wenn auch nicht immer genau gemäß dem sprachlichen Kri­ terium gezogen wurden. Diese Grenzziehung gegenüber dem deutschsprachigen Grazer Landgericht blieb dann bis 1918 als Grenze des (erst 1898 vom Kreisgericht Celje abgezweigten) Kreisgerichtes Maribor bestehen. Im Wesen war diese Lösung ähnlich derjenigen, die für Tirol gefunden wurde. Im Küstenland wurde die nationale Struktur »nach Tunlichkeit« bei der Bildung von Gerichtsbezirken berücksichtigt. Die Lösung ähnelte jener für Böhmen. In Kärnten entstand nur das Völkermarkter Kollegialbezirksgericht fast zur Gänze für slowenisches Gebiet, was nach den damaligen amtlichen Angaben immerhin mehr als 45.000 geschlossen siedelnde Einwohner bedeutet; sonst galten die Bezirks­ gerichtssprengel mit slowenischer Bevölkerung als gemischtsprachig. Den Sprengein der Kollegialbezirksgerichte entsprachen in der Regel die politi­ schen Bezirke. • ~ , Die im Jahr 1849 eingeführte Organisation blieb als solche nicht lange in Gel­ tung. Daher wird sie in der Literatur oft unterschätzt oder mit der Reorganisation von 1853/54 vermengt; so ist ihre Entstehung im allgemeinen wenig erforscht. Gewiß sind in Archiven am Sitz einstiger Landesbehörden weitere Angaben zu erwarten, die das obige, aus Zentralarchiven bekannte (und nur zum Teil erschöpfte) Material vervoll­ kommnen könnten. Dies würde auch zum besseren Verständnis jener Änderungen verhelfen, zu denen es im Neoabsolutismus kam. Die Übersiedlung des Sitzes des Bistums Lavant nach Maribor und die Anpas­ sung der Diözese dem slowenischen Gebiet in der Steiermark waren nur logische Folgen jener Organisationsstrukturen, die zuerst vom Verfassungsausschuß in Aus­ sicht genommen und dann von Alexander Bach als Justiz- bzw. Innenminister reali­ siert wurden. Aus den Unterschieden zwischen den Ländern, die 1849 zum Ausdruck kamen oder geschaffen wurden, war in manchen Hinsichten bereits die künftige Ent­ wicklung vorprogrammiert: Die großen Unterschiede im organisatorischen Rahmen hatten zur Folge, daß die Bemühungen um die Durchsetzung der slowenischen Amts­ sprache recht differenziert und mit sehr unterschiedlichem Erfolg verliefen. Zweifel­ sohne hatten die Grenzziehungen im Jahr 1849 schwerwiegende Folgen für die Erhal­ tung der nationalen Identität in verschiedenen Gebieten. Hiezu noch zwei Randbemerkungen : In allen bisher bekannten amtlichen Schrift­ stücken aus dem Jahr 1849 wurden während der Vorbereitungen der Reformen die Ausdrücke Wenden, windisch ohne peiorativen Beigeschmack verwendet. Knapp vor der endgültigen Formulierung wurden stattdessen oder an erster Stelle die Bezeich­ nungen Slovenen, slovenisch eingeführt. Weder Anton Kovačič noch Arnold Luschin v. Ebengreuth beriefen sich in ihren polemischen Schriften über die Zerteilung und Abgrenzung der Steiermark auf die Grundlagen der Grenzziehungen von 1849. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko objav­ lja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5.