PERISKOP
•  Majska skupščina je bila od vseh letošnjih srečanj delega-tov najslabše obiskana, saj se je je udeležilo le 14 članov zbora združenega dela, 16 članov družbenopolitičnega zbora in 18 članov zbora krajevnih skupnosti. Vendarle pa so bili ravno še sklepčni, saj ima vsak zbor po 25 članov.
•  Grosupeljski šolniki so izvršnemu svetu občine pomahali pred nosom kar z večimi protestnimi točkami v dveh pismih. Njihove plače delijo klavrno usodo plač v občinski upravi. saj so vezane na proračun občine, čeprav bi učitelji po republiških vatlih smeli imeti nekaj (malega) vee kot pa dobijo. A bolj kot to jih skrbi, iz česa bodo prihodnje mesece plačevali materialne stroške, saj niti plačila prometnega davka za nabavo nujnih stvari niso več oproščeni. To pa jih samo pri olju za ogrevanje »tepe« s 35 odstotkil Izvršni svet je letos že odobril za 12.9 odstotka več denarja za te namene in na zadnji majski seji še dodatnih 30 odstotkov, pa kljub temu ob realni inflaciji to ne bo dovolj. Večni refren »denarja ni« žal ni plačilno sredstvo.
•  V marsikaterem kraju bi radi obudili nekdanje sejme, v Grosupljem sanjajo o tržnici in celo o bolšjem trgu. Toda še vedno smo občina, ki nima odloka o tržnem redu! Zdaj so končno krajevne skupnosti dobile osnutek takega odloka, na katerega so morale te dni že dati svoje pripombe. Ker pa je tak odlok zapletena in tudi zavezujoča reč za tiste, ki so dolžni tržni red  potem   tudi   izvajati  (krajevne  skupnosti,   komunalno podjetje ipd.). lahko pričakujemo kup pripomb v stilu »brigo moja predi na drugoga«. Zaenkrat so najbolj nevarna divja sejmišča živine, na katerih ni veterinarske inšpekcije, kar lahko občino »obdari« z nekaj nevarnimi nalezljivimi živalskimi bolez-nimi.
•  Grosupeljska knjižnica bo izgubila pogoje za matičnost, če je ne bomo razširili in se vsaj približali zahtevanim standardom. Odkar ji je občinska uprava odstopila še zgornje prostore v Košakovi hiši (prostore geodetske uprave, Naše skupnosti in Zbornika). kaže na bolje, vendar se preveč še ne gre veseliti, saj je spet problem denar, ki ga terja najosnovnejša adaptacija. Tako si prizadevne knjižničarke zaenkrat lahko samo ogledujejo predračun za opremo prostorov. ki ga je poslalo mizarsko podjetje, specializirano ravno za opremljanje knjižnic. Pač ni dovolj, da bi nove prostore samo prebelili. ampak bo treba najprej okrepiti tla v nadstropju in napraviti nove stopnice. Kako »oženiti« čitalnico s poročno sobo, pa je še vedno nere-šena uganka.
•  Zagradec lahko pričakuje novo knjižnico 1992. leta, če se le kriza z denarjem ne bo še bolj zaostrila.
•  Okoli tega, kdaj in kako se bo grosupeljski Zdravstveni dom »odcepil« od Ljubljane, ki je zdaj njegova ustanoviteljica, in postal samostojen občinski zavod, bo izgubljene še veliko tinte in živcev!
•  Krajevna skupnost Grosuplje se je pritožila zaradi neureje-nega parka pri starem gasilskem domu in zaradi tega, ker je »nekdo« tja narinil zemljo. Ali je bil tisti kup peščenih puklov in plevela res kdaj park, je skoraj težko ugotoviti. Pritožba je naletela na veliko razumevanje izvršnega sveta. Zavod za urba-nistično načrtovanje naj bi izrisal nov načrt parka, krajevna skupnost pa naj bi zagotovila sredstva, da bi prostor primerno uredili, posejali in zasadili in namestili tudi kako klop. Zlasti pazite na drevesa, niti enemu se ne sme kaj zgoditi. se je postavil predsednik krajevne skupnosti Grosupl.je g. Žitnik.
•  Ker delegat KS Metnaj g. Podobnik na vsaki skupščini sproži vprašanje spornega vikenda, ki je že pred časom dobil odlok o rušenju, kar naravnost pa je že posumil celo na podku-povanje, je užaljeni urbanistični inšpektor Milan Jereb zahteval, da g. Podobnik do naslednje, torej do junijske seje skupščine »poda pojasnilo glede podkupovanja. Namigovanje glede pod-kupovanja zmanjšuje ugled odgovornih občinskih funkcionar-jev in celotne upravc«. Za sporni vikend na Dobravi nad Stično, ki je last Dimitrija Ostojiča, je urbanistična inšpekcija aprila uvedla ponovni postopek, zadeva pa se tako vleče zato, ker je Ostojič po tem, ko je Republiški urbanistični inšpektorat potrdil grosupeljsko odločbo o rušenju, sprožil upravni spor na Vrhov-nem sodišču in ga tudi dobil. Zadeva torej teče dalje.
•  Gostišče pri Taborski jami išče novega. v prvi vrsti bolj-šega lastnika oziroma najemnika. Tokrat se je pri stvari močno angažirala krajevna skupnost, najbrž zato, ker ima podporo izvršnega sveta, v katerem sedi tudi njen predsednik Miha Kadunc.
•  G. Intihar je v družbenopolitičnem zboru apeliral na vod-stvo občine in vse delgate, naj napravijo konec zanemaijanju in uničevanju kulturnih in zadružnih domov. »Zgradili jih znamo in jih ob otvoritvi pošteno zapiti, potem je pa konec našega zanimanja zanje!« Ko so imeli obrtniki srečanje v grosupelj-skem, so morali baje prej iz njega odpeljati nekaj samokolnic smeti, zlasti praznih steklenic.