INTERVJU
NASA TEMA
PRILOGA'
■o
-r<"> im
-t-■r-
Zgodovinar in glasbenik dr. M itja Ferenc
str. 266-27
-
m
ш.
Oskrbniki so duša vsake planinske koče str.12-13
Vseživljenjsko učenje
str. 29-34
St. 34 / Leto 71 / Celje, 25. avgust 2016 I Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Mkrjetkk Rkušl Lesjkk
novi tednik
Mariji se re prikazal Fabi
Za izrečeno obljubo je bilo Marjanu Fabjanu morda žal. Zdaj mu ni niti malo. Štiridnevna muka ni prinesla zgolj potešitve njegovi duši. S poravnavo računov se je izcimilo precej več, nekaj, kar bo morda razžalostilo njegovo izbranko. Fabi je spoznal, da se lahko neizmerno žene do olimpijskih iger v Tokiu. To je dobra novica za celjski in slovenski šport, malce manj za njegovo družino. Vsekakor pa: bravo, Mojster! str. 17
AKT UALNO
Kako varne so brezstične
bančne kartice? str. 2-3
k eno vozovnico na vlak in
avtobus str. 3
GOSPODARSTVO
Selitev računov iz Ba nke Celje na Abanko se je
začela str. 4-5
Novezaposlitve v Gorenju
str. 5
POTOPIS ——^^^^
Oerlin: rkzdeljeno mesto
str. 36-37
Harvey Norman celje
HITRA IZDELAVA FOTOGRAFIJ	
ODLIČNA KAKOVOST	
UGODNA STORITEV	fujrfilm
HARVEY NORMAN TRADING D.O.O., Letališka cesta 3D, 1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
UVODNIK
Poti
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Če imaš cilj, boš našel tudi pot.
četrtek 1	1 petek
^ 27	^ 27
14 Су	13
sobota I	I nedelja
29	30
-m 13	h^fc- 14
ог <
Misel tedna
Dobro je imeti cilj, h kateremu potuješ; toda pomembno je potovanje, ne cilj.	(Ursula K. Leguin)
Brezstična plačila sodob
Ta teden se je peš na 106 kilometrov dolgo pot od Lopate do Brezij podal trenutno najbolj znan Celjan, trener olimpijskih judoistk Marjan Fabjan. Začel je brez medijskega pompa. Javnost je o nameri, da bo izpolnil obljubo, obvestil na spletnem omrežju. Tam je poudaril, da gre za njegovo osebno odločitev in da je to obljubo dolžan izpolniti samemu sebi. Dokazal je, da je mož beseda, in si tako pridobil še nekaj dodatnih točk priljubljenosti pri tistih, ki bi ga radi videli tudi za krmilom vodenja naše države. Ne glede na to s svojimi dejanji dokazuje, da še kako drži rek: »Če imaš cilj, boš našel tudi pot.«
Cilj imajo pred očmi vedno znova tudi številni planinci, ki jih v teh dneh srečujemo v slovenskem hribovju in gorovju. Cilj je običajno dosežen, ko planinec prispe na vrh vzpetine, se nasmehne samemu sebi in si čestita, da je bil že razgled vreden vsega truda. A tudi pri planincih velja, da je cilj že pot sama. Nešteti razgledi, ki se ponujajo že med potjo, so takšne majhne nagrade, ki hribolazca vlečejo naprej. Preplezana pot je majhna zmaga. In užitek biti v naravi, nenarejen, takšen kot si - to so tisti užitki, ki »štejejo«.
Verjetno bi se z rekom, daje cilj že pot sama, malo manj strinjali šolarji, ki že odštevajo dneve do začetka novega šolskega leta. Ocene, ki jih nekateri z več in drugi z manj truda pridobivajo približno deset mesecev, so delni dosežki, ki jih vodijo h končnemu cilju, k uspehu ob zaključku šolskega leta.
Po posebni poti hodimo skupaj z vami, naši redni bralci in naročniki, tudi v naši medijski hiši. To je tista pot, ki v naši hiši nosi delovno ime »aygo«, bralci pa jo poznate pod imenom Naroči in odpelji. Čez tri tedne bo nekdo od vas postal ponosen lastnik avtomobila Toyota Aygo. Vaša naloga je bila in je še - da izpolnite kupon in nam ga pošljete do 12. septembra. Vse prispele kupone (in teh se je nabralo za kar nekaj večjih škatel) bomo v soboto, 17. septembra, preložili v boben, ga na odru nekajkrat zavrteli pred vami in izžrebali novega lastnika našega modrega lepotca. Prejemnik zaradi avtomobila ne bo imel stroškov z davkom, tega bo namreč poravnala naša medijska hiša.
Na pot smo se z aygom podali že v marcu in od takrat vam ga nekajkrat na mesec pripeljemo na ogled. Tudi to soboto dopoldne si ga boste lahko pobliže ogledali, z nami spregovorili tudi kakšno besedo ali izpolnili kupon, ki ga lahko izrežete iz časopisa. Tokrat bomo z vami ob koncu pohoda po hmeljski poti v Žalcu. Pridite in se nam pridružite na naši aygovi poti! Kdo ve, morda prav vas čaka tista nagrada, tista jagoda na vrhu smetane, avto Toyota Aygo. Cilj naše nagradne igre. Hvala vsem tistim, ki po tej poti že vse mesece hodite skupaj z nami. Tako vi, dragi bralci, kot tudi vsi tisti sodelavci naše medijske hiše, ki s srcem in z dejanji ves čas pri tem sodelujete!
Banke pravijo: »Varno!« A ljudje še vedno dvomijo.
Nekatere banke v Sloveniji so že pred časom za svoje stranke uvedle plačevanje s tako imenovanimi brezstič-nimi bančnimi karticami. Takšno plačevanje trenutno spada med najpomembnejše inovacije na področju plačil. Toda ali tudi med najvarnejše? »Visoka raven varnosti, zagotovljena pri plačevanju z brezstičnimi karticami, je le eden od elementov, ki delajo tovrstno plačevanje privlačno za plačnike,« navajajo pri Banki Slovenije. Vendar to ljudi ne pomiri pred upravičenimi dvomi.
Banke bolj kot zlorabe omenjajo številne prednosti, ki jih tovrstno plačevanje nudi. Brezstična plačila naj bi po njihovem mnenju postajala vedno bolj priljubljena med plačniki predvsem zaradi hitrosti in enostavnosti plačevanja. Ker naj bi bil pretok plačnikov hitrejši, je razumljivo, da je to sprejemljivejše tudi za trgovce. Ti prihranijo čas in glede števila osebja na blagajnah. Za bankirje in ponudnike kartic je to tudi pozitivno, saj si obetajo, da bodo kartična plačila nadomestila večji delež malih gotovinskih plačil, kar bo posledično povišalo zaslužek s provizijami. Toda med ljudmi, ki jih banke obveščajo o uvedbi takšnih kartic, predvsem dvom v varnostne mehanizme ostaja.
Za kaj pravzaprav gre?
Pri brezstičnem plačevanju bančne kartice le-te ni treba več vtakniti v režo na čital-ni napravi. Pri plačilih, ki so nižja od 15 evrov, večinoma ni potreben vnos PIN-številke. Na kartici, ki je opremljena s simbolom zvočnega signala, je čip s shranjenimi podatki, potrebnimi za plačilo. Čip te podatke s pomočjo majhne antene posreduje čitalni napravi. Ko se v trgovini na zaslonu blagajne prikaže znesek, ki ga mora kupec plačati, kartico le približa či-talni napravi na razdalji nekaj centimetrov.
Signal, ki potrdi odobreno transakcijo, pomeni, da je plačilo že sporočeno banki, ki je obremenila bančni račun in vknjižila denar v dobro trgovca. Kljub strahu ljudi, ki tega še niso vajeni, je treba vedeti, da takšne kartice že uporabljajo v številnih evropskih državah, ponekod jih nadomeščajo celo pametni telefoni, ki omogočajo brezstično plačevanje. Višino zneska 15 evrov, do katerega je možno plačevati brez PIN-številke, so določile banke v skupnem dogovoru.
(Ne)varnost
»Brezstično kartično plačevanje je po zagotovilih bank in kartičnih shem enako ali celo bolj varno - predvsem zato,
PIN-številko je ne glede na višino zneska treba še vedno vnesti tudi v primeru, ko se plačilo z brezstično kartico izvede na POS-terminalu, ki novega načina poslovanja še ne omogoča. Zadnji podatki, s katerimi razpolaga Banka Slovenije, kažejo, da je bil za sprejemanje brezstičnih kartic nadgrajen že vsak tretji POS-terminal v Sloveniji.
Logično je, da bančna kartica ni prenosljiva. Na to jasno opozarjajo vse banke. Uporablja jo torej lahko le njen imetnik. Zato nas je pri nekaterih bankah zanimalo, ali ni sporno brezstično poslovanje z njo na POS-termi-nalih, ker prodajalci identitete očitno ne bodo preverjali ob vsakem nakupu. Tako torej ne bodo vedeli, ali nekdo plačuje s svojo ali tujo kartico. Toda pri bankah pravijo, da tudi pri brezstičnem plačevanju lahko trgovec zahteva oziroma preveri istovetnost podpisa na kartici in tako preveri identiteto. Ali bodo to prodajalci sploh počeli oziroma že počnejo, vedo ljudje sami ...
ker plačnik kartice nikoli ne izpusti iz rok - kot plačevanje z običajnimi plačilnimi
karticami, za kar skrbijo številni varnostni mehanizmi. Omejevanje višine zneska,
do katerega se lahko opravi brezstično kartično plačilo brez vnosa PIN, je le eden od varnostnih mehanizmov. Omejevanje možnosti zlorabe oziroma zmanjšanje obsega škode, ki pri morebitni zlorabi kartice lahko nastane, je zagotovljeno tudi z zahtevo po vnosu PIN-številke, ko je z brezstično kartico opravljenih več zaporednih plačil do 15 evrov. Prav tako velja, da se od imetnika brezstične kartice lahko občasno zahteva, kar je odvisno od posamezne banke, da brezstično kartico vstavi v
Kaj pravijo uporabniki?
Veliko varnostnih mehanizmov je narejenih šele potem, ko do zlorabe že pride. Različne vrste zlorab je zato najbolj ugotoviti kar pri uporabnikih. Na različnih družbenih omrežjih in forumih lahko najdemo veliko negativnih izkušenj z omenjenim načinom plačevanja.
NFC je mobilna aplikacija, s katero se lahko poskenirajo črtne kode različnih kartic. Sicer priročna aplikacija, ki uporabniku omogoča, da v denarnici ne nosi vseh mogočih kartic, ki jih danes ponuja že vsaka trgovina, je po mnenju uporabnikov lahko tudi idealna možnost za zlorabo. »Z NFC sem si skeniral črtno kodo svoje kartice. Kdo mi lahko zagotovi, da tega ne bo z mojo kartico naredil tudi sosed na avtobusu?« je zapisal zaskrbljen uporabnik brezstične kartice na enem od družbenih omrežij.
Ravno po spletu je pred časom krožil posnetek moškega, ki naj bi s pos - terminalom preko brezstičnih kartic ljudem kradel denar
tako, da se jim je samo približal. Vendar so nam pri bankah odgovorili, da je kljub enostavnemu plačevanju nepooblaščeno skenira-nje podatkov s preprostim sprehodom mimo imetnika nemogoče. Prenos podatkov med brezstično kartico in terminalom POS je namreč ustrezno kodiran s tako imenovanimi dinamičnimi kriptogrami, ki so edinstveni za vsako posamezno transakcijo. Poleg tega se je treba pri plačevanju s kartico terminalu POS približati na manj kot dva centimetra.
Na enem od forumov je svoje mnenje napisal tudi uporabnik brezstične kartice, ki je opozoril na t. i. bluetooth most. Slednjega je mogoče ustvariti z dvema mobilnima napravama z možnostjo bluetooth povezave. S slednjo in z ustrezno programsko opremo bi lahko prevarant terminal za plačevanje povezal s plačilno brezstično kartico, ki jo uporabnik lahko nosi v torbici, in z njo opravil svoj nakup.
EP
AKTUALNO
3
na, a tudi varna?
In kaj vi menite o brezstičnih bančnih karticah?
Marinka:
»Sama imam izjemno neprijeten občutek. Če kartico izgubim, jo v vrednosti do 15 evrov lahko uporabi vsak za plačilo nakupa, kdor bi prišel še do PIN-kode, pa lahko nakupuje, kolikor želi. Z uvedbo teh kartic so banke dale zlikovcem še več možnosti za kazniva dejanja. Ne zdi se mi pošteno in prav, da mi je banka kar poslala novo brezstično kartico, ne da bi dala možnost, da se kot stranka odločim, ali jo sploh želim. Tako pa mi je vsilila eno možnost.«
Lana:
facebook
»Brezstične kartice ne želim. Nikakor. In lahko se na glavo postavim, a ne morem pri banki doseči, da bi funkcijo brezstičnega plačevanja na moji kartici onemogočila. A bi jo lahko. Imamo uporabniki bančnih storitev pravico dobiti tisto, kar želimo, ali moramo kar pristati na to, da nas bodo >posiljevali< s produkti, ki jih nočemo?«
Miha:
facebook
režo POS-terminala in vnese PIN, tudi če še ni opravil določenega največjega števila zaporednih plačil. S tem se opravi varnostno preverjanje, ali ima lastnik svojo plačilno kartico še vedno v posesti,« o varnostnih mehanizmih pravijo pri Banki Slovenije.
Imetnik brezstične kartice se lahko tudi odloči, da mu banka, če to možnost sploh ponuja, brezstično plačilno kartico uredi tako, da je pri vsakem brezstičnem plačevanju potrebna avtorizacija s PIN-številko. »Varnost pri brezstičnem poslovanju je zagotovljena tudi z ustrezno zaščito podatkov, ki se prenašajo med brezstično kartico in POS-terminalom,« še dodajajo pri različnih bankah.
Na možne zlorabe opozarjali že pred leti
Na možne zlorabe brez-stičnih kartic so že pred leti opozorili pri Zvezi potrošnikov Slovenije. In to ravno na dejstvo, ki se nanaša na plačilo zneska do 15 evrov brez vnosa PIN-številke. V primeru tatvine kartice bi to pomenilo, da lahko tat brez skrbi opravi več nakupov do tega zneska, če oškodovanec kartice takoj ne prekliče. Zato je praksa omejevanja števila nakupov brez vnosa PIN-številke dobrodošla.
Banke kot varovalko omenjajo tudi, da uporabnik kartice (poleg tega, da ne more izvesti transakcije nad 15 evrov brez PIN-številke) ne more brez nje izvesti niti transakcije nižje vrednosti, ko je dosežen skupni znesek predhodnih zaporednih brez-stičnih transakcij brez PIN--številke 15 evrov, ki bi lahko nakazala na zlorabo, če bi tat večkrat uporabil bančno kartico nekoga, saj sam na primer
»Skimming (zloraba) stičnih kartic je nekaj relativno običajnega. Mojo kartico so na tak način v preteklosti že poskušali okrasti, vendar jim ni uspelo, saj je pravočasno posredoval Bankart. Skratka, ne vem, zakaj bi se ob brezstični tehnologiji počutil manj varnega kot pri običajni bančni kartici.«
ne bi vedel, kakšne zneske je oškodovanec pred tem že poravnal. Če bi moral vnesti PIN-številko, je ne bi mogel, ker je ne bi poznal.
Zanimivo je, da Zakon RS o plačilnih sistemih in storitvah določa, da uporabnik, torej lastnik kartice - in ne banka - krije izgubo zneskov do največ 150 evrov, če do neodobrenih plačilnih transakcij pride zaradi ukradene ali izgubljene plačilne kartice in če lastnik pred zlorabo ne zavaruje osebnih varnostnih elementov bančne kartice ...
Huda kri
»Banke so povzročile ali še povzročajo veliko hude krvi
prav s svojo odločitvijo, da bo vsaka nova izdana kartica opremljena s čipom za brez-stično plačevanje ne glede na to, ali potrošnik to želi ali ne. Od naših bank zato pričakujemo, da bodo pred izdajo nove kartice obvestile potrošnika o možnosti brezstičnega poslovanja, kartico s tako funkcionalnostjo pa mu bodo izdale le, če bo zanjo izrecno zaprosil,« so pred leti zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Zdaj se je izkazalo, da je praksa različna in da nekatere banke takšne možnosti svojim strankam sploh niso omogočile.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Doslej le ena zloraba?
V bankah, katerih stranke že nekaj časa uporabljajo brezstične kartice, so nam odgovorili, da ravno na področju plačilnih kartic upoštevajo najvišje standarde zagotavljanja varnosti.
Medtem ko v nekaterih bankah strankam še vedno omogočajo tudi »stare« stične plačilne kartice, torej de-betne in z odloženim plačilom, v drugih te možnosti po uvedbi nove tehnologije ne omogočajo več. Samo v eni banki so nam potrdili, da je prišlo do zlorabe brezstične kartice, in sicer pri eni stranki, ki so ji ukradli denarnico z gotovino in vsemi dokumenti. Tat je opravil nekaj plačil v okviru limita, toda banka se sklicuje na to, da je tat to možnost izkoristil, ker lastnik kartice ni pravočasno preklical. Sicer pri večini bank, ki so to tehnologijo že uvedle, težav ali reklamacij - kot same pravijo - iz naslova brezstičnega poslovanja ni bilo. Ne glede na to, da redke banke ponujajo možnost uporabe stične kartice namesto nove, se za to odloči zelo malo strank, približno do 0,5 odstotka vseh strank.
V Izletniku predvidevajo, da bodo pri izdaji nove enotne vozovnice možne kakšne začetne težave, sicer pa naj bi bil sistem prijaznejši za uporabnike.
Z eno vozovnico na vlak in avtobus
Nova enotna vozovnica bo najprej veljala za dijake in študente
V začetku šolskega leta bo za dijake in študente v Sloveniji začela veljati nova enotna subvencionirana vozovnica IJPP (integriran javni potniški promet). Uporabljali jo bodo lahko v medkrajevnem linijskem cestnem prometu, železniškem prometu in na mestnih območjih Ljubljane in Maribora. Z njo bo mogoče prosto izbirati prevoznika, ki vozi na želeni razdalji. S tem ministrstvo za infrastrukturo s konzorcijem prevoznikov uvaja bolj sodoben in uporabnikom prijazen sistem, ki naj bi sčasoma začel veljati tudi za vse uporabnike javnega prevoza.
Za dijake bodo nove enotne vozovnice začele veljati 1. septembra in za študente 1. oktobra. Gre za novo vozovnico v obliki čip kartice, ki bo veljala v medkrajevnem in mestnem prometu. V projektu sodeluje 35 javnih prevoznikov v Sloveniji, ki izvajajo medkrajevni linijski avtobusni in železniški promet ter tudi mestni prevoz potnikov v Ljubljani in Mariboru.
Na Slovenskih železnicah pravijo, da je bilo v preteklem letu približno 19 tisoč uporabnikov dijaških in študentskih subvencioniranih vozovnic. Pri izpolnjevanju vlog letos ni treba več navajati posameznih prevoznikov, temveč postajo ali postajališča, ki je najbližje kraju bivanja in ustanovi šolanja. Seznam vseh postaj in postajališč je na voljo na portalu IJPP.
Za začetek delovanja so kot testne uporabnike izvajalci izbrali dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih, ker gre za najštevilnejšo skupino uporabnikov javnega prevoza. Zanje bo nov sistem bolj prijazen, saj bodo na primer vozovnico, ki jo bodo kupili v Celju, uporabljali tudi za prevoz po Ljubljani. To pomeni, da jim ne bo več treba stati v dolgih vrstah, kar
se je v začetku šolskega leta dogajalo na prodajnem mestu ljubljanskega prevoznika. Cena subvencionirane vozovnice za dijake in študente ostaja enaka kot v lanskem letu.
Potnik lahko vozovnico kupi na prodajnem mestu poljubnega prevoznika, ob začetku uporabe pa jo potrdi na posebni napravi na avtobusu ali pri sprevodniku na vlaku.
Vrednost celotnega projekta znaša skoraj štiri milijone evrov, 85 odstotkov pa je pri tem evropskih sredstev, saj gre za podporo čim večji uporabi javnega prevoza.
Novi čitalci za vozovnice
Ker je bilo treba vzpostaviti tudi organizacijo delovanja in upravljanja sistema IJPP, je bil to kar zahteven zalogaj za prevoznike. Kot pravi Darko Šafarič, direktor Izletnika Celje, so se morali prilagoditi novemu sistemu vsi prevozniki, ki imajo pravico opravljati javni potniški promet. To med drugim pomeni, da bodo v teh dneh vse avtobuse opremili z novimi čitalci vozovnic. Tako bosta v vozilu odslej dva: za nove in stare vozovnice. Zagotovilo jih je ministrstvo za infrastrukturo, prevozniki pa bodo morali plačevati obrabnino zanje, nekaj dodatnih stroškov pa bo pomenila tudi montaža naprav. Šafarič pravi, da trenutno preverjajo delovanje sistema in odpravljajo napake, hkrati pa že napoveduje zastoje ob začetku izdaje vozovnic. Zato opozarja dijake in študente, naj čimprej prinesejo vloge za subvencioniran prevoz, ki jih najdejo na spletu. »Mi jih bomo obveščali o izdelavi vozovnice, če ne bi bilo mogoče, da bi jo dobili isti dan, ko bodo prinesli vlogo. Za brezkontaktno kartico jim prvič ne bo treba plačati nič, saj je to strošek ministrstva, če jo bodo izgubili, pa jo bo treba plačati.« Lani je Izletnik izdal približno šest tisoč mesečnih in letnih dijaških vozovnic in šeststo študentskih, kar pomeni, da bo zaradi novosti kar veliko dela za prodajalce.
TC, foto: arhiv NT (SHERPA)
4
GOSPODARSTVO
Odločitev o tem, ali bodo bivši Štormanovi delavci dobili poplačan vsaj del terjatev, ki so jih prijavili v stečaju svojega bivšega delodajalca, je v rokah celjskega okrožnega sodišča. Stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas je s podjetji in z nekaj posamezniki, ki so bili povezani s prevzemom hotela Štorman leta 2014, sklenila sodno poravnavo. Ta bo v stečajno maso prinesla 250 tisoč evrov. Vendar bo poravnava veljala le, če bo stečajni oddelek okrožnega sodišča izdal k njej soglasje.
Po letu pogajanj je Alji Markovič Čas, ki vodi osebni stečaj bivšega celjskega gostinca Zvoneta Štormana, uspelo doseči poravnavo za več sodnih postopkov, povezanih s prevzemom hotela Štorman na Mariborski cesti. V poravnavo so bili poleg
Štormana vključeni družbe KBM Leasing, Eurotas, Administrator in Prosignal ter Aleksander Jančar, Tomaž Kranj c in odvetnik Franci Matoz. Stečajna upraviteljica podrobnosti o vsebini poravnave še ne želi javno razkriti, ker ne ve, ali bo sodišče za-
Relax
Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika
ZAŽIVITE BOLJ
ZDRAVO
Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil.
AKCIJSKA CENA
14,90 €
Selitev računov z Abanko se je zač
Bo sodne postopke, povezane s prevzemom bivšega hotela Štorman, končala poravnava?
Bo denar za bivše Štormanove delavce?
Poravnava vpletenih v prevzem hotela Štorman naj bi v stečajno maso prinesla 250 tisoč evrov
njo dalo soglasje. Če ga ne bo dalo, se bodo namreč postopki pred sodiščem nadaljevali, zato strategije, kako bo ravnala v tem primeru, ne želi razkriti. »Vsebina pogajanj je zelo občutljiva in tudi upniški odbor je bil o njej obveščen le v na splošno. Lahko rečem le to, da so bila pogajanja, pri katerih je sodelovalo kar osem odvetnikov, zelo težka in da smo rabili kar leto, da smo vsi nekoliko popustili in prišli do kolikor toliko sprejemljive skupne točke,« je povedala Markovičeva.
Le za manj kot četrtino terjatev
Stečajna upraviteljica upa, da bo sodišče soglašalo s poravnavo, saj denarja za nadaljevanje sodnih postopkov v stečajni masi ni. »Poleg tega, da je izid postopkov negotov, so ti povezani tudi z visokimi stroški za odvetnike, sodne takse in ostalo. Postopke bomo lahko nadaljevali le, če bodo denar zanje založili upniki,« opozarja Markovičeva, ki si soglasje sodišča želi predvsem zaradi bivših delavcev. Znesek, ki bi ga dobila na račun poravnave, bi namreč v celoti namenila delnemu poplačilu terjatev, ki so jih prijavili delavci. »250 tisočakov je kar lep izkupiček, a bo vsota zadoščala le za poplačilo približno četrtine vseh terjatev,« pojasnjuje Alja Markovič Čas. V primeru, da sodišče, ki mora pridobiti tudi mnenje upniškega odbora, s poravnavo ne bo soglašalo in se bodo postopki nadaljevali, približno osemdeset delavcev ne bo dobilo ničesar. Vse Štor-manovo premoženje, ki ga bo unovčila upraviteljica, bo namreč namenjeno le poplačilu terjatev ločitvenih upnikov, to je bank.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Po lanskem oktobru, ko se je končala pravna združitev Banke Celje z ljubljansko Abanko, se je nejevolja Celjanov in drugih prebivalcev regije zaradi izgube domače, lokalne banke umirila. Številna vprašanja in tudi strah so ponovno privreli na plan v začetku poletja, ko se je začela selitev računov komitentov celjske banke na Abanko. Nekaj je bilo tudi slabe volje, ki so jo povzročile manjše nevšečnosti pri socialnih transferjih. Bojazen, da bi tudi pri naslednjih dveh velikih selitvah računov lahko prišlo do težav, je povsem odveč, pravi izvršna direktorica Abanke na področju poslovanja s prebivalstvom in z mikro podjetji Nataša Damjano-vič. Projekt je res obsežen, takšnega v Sloveniji v doslej še ni bilo, vendar so se v banki nanj dobro pripravili.
V Banki Celje in Abanki so se priprave na poenotenje poslovanja pravzaprav začele, še preden sta bili banki pravno združeni. »Projekt smo poskušali ves čas voditi tako, da bi olajšali poslovanje strankam, ne sebi. Smo pač delali več in še vedno je tako. Želimo namreč narediti vse, da bi stranke čim manj občutile spremembe bančnega računa. Veliko časa smo zato namenili izobraževanju zaposlenih, da lahko odgovorijo na vsa vprašanja komitentov. Naši sodelavci v poslovalnicah bivše Banke Celje imajo res veliko dela, kar je nenazadnje dobro, saj smo tukaj zaradi strank,« pravi Nataša Damjanovič.
Kaj vse ste morali narediti za poenotenje poslovanja obeh bank?
Poenostavljeno povedano pomeni poenotenje poslovanja postavitev enega informacijskega sistema, kar je veliko bolj zapleteno, kot je bila formalnopravna združitev. Projekt združevanja in migracije
Nataša Damjanovič: »Stranke so vedno v središču naše pozornosti in tako bo tudi ostalo.«
se je začela 1. julija, ko smo na Abanko prenesli račune približno 10 tisoč strank. Sledila bosta še dva sklopa, prvi 1. septembra, drugi predvidoma 1. oktobra. Vsakokrat bomo prenesli račune 55 tisoč strank.
Nekateri od tistih, ki so dobili nove račune 1. julija, so imeli manjše težave. Zakaj je prišlo do zapleta?
Težave smo zaznali pri približno sto strankah, ki so na dan izplačila porodniških nadomestil, štipendij in starševskih dodatkov ostali brez denarja. Kaj se je zgodilo?
dobivajo kakšne druge prejemke, sporočijo novo številko svojega bančnega računa. Izjema so upokojenci, njim ni treba narediti ničesar, ker smo zanje vse že mi posebej uredili. Tudi večino podjetij v celjski regiji smo o migraciji obvestili, vendar naj za vsak primer vsak posameznik številko novega računa še sam sporoči svojemu delodajalcu.
Kaj pa plačevanje storitev s trajniki? Si bo moral to vsak urediti sam?
Migracija tehnično izgleda tako, da računi bivše Banke Celje sicer ne bodo več ob-
»Zaradi zamenjave računov in bančnih kartic ljudje ne bodo imeli prav nobenih stroškov. Prosimo jih le, naj skrbno preberejo vse dopise, ki jim jih pošiljamo, in prevzamejo priporočena pisma, v katerih so nove bančne kartice.«
računov se bo končal konec leta. Poenotenje v praksi pomeni, da bomo svojim strankam spremenili številke tran-sakcijskih računov, zamenjali jim bomo bančne kartice in elektronsko ter mobilno banko. Račune komitentov Banke Celje bomo torej samodejno prenesli na Abanko.
Za koliko računov pravzaprav gre?
Banka Celje je imela 133 tisoč računov oziroma približno toliko komitentov. Petnajst tisoč komitentov je svoje račune zamenjalo že prej, ker so tako želeli. Selitev ostalih
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, ki nakazuje denar, je namreč pri preverjanju podatkov pri nekaterih zaznalo, da račun bivše Banke Celje ni več aktiven. V Abanki smo zaplet takoj začeli reševati in v enem tednu uredili nakazila. Za nevšečnosti še strankam enkrat opravičujemo.
Zapletov in težav torej ne bi smelo biti več?
Ne, ne bi smelo biti. Vendar želim še enkrat poudariti, da naj vsi komitenti bivše Banke Celje podjetjem, kjer so zaposleni, in tistim, od katerih
stajali in stranke z njimi ne bodo mogle več poslovati, a bo pripravljena tako imenovana prevajalna tabela. Nekomu, ki bo dobil denar na svoj račun pri bivši banki, bo ta znesek samodejno prenesen na novi račun pri Abanki. Nihče torej ne bo ostal brez denarja, tudi če mu ga bo kdo na star račun nakazal po preselitvi. Tudi zaradi trajnikov ni treba nikomur skrbeti. Bolj ali manj smo že vse uredili sami in zaradi spremembe računa ljudem ne bo treba hoditi nikamor. Edino, kar si morajo naši komitenti urediti, je
GOSPODARSTVO
5
Banke Celje na
^ I Nove račune je že oziroma še bo dobilo 133 tisoč koI kA mitentov - Iz Nove vasi do središča mesta z Abusom
»Če bodo stranke imele kakršnakoli vprašanja, povezana z migracijo, jih prosimo, naj nas pokličejo na našo brezplačno telefonsko številko 080 1 360. Dosegljivi bomo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro in v soboto med 8. in 12. uro. Vprašanja lahko pošljejo tudi na naslov info@abanka.si ali se oglasijo v katerikoli enoti Abanke.«
spletna banka, ker je nekoliko drugačna, kot je bila do zdaj.
Veliko ljudi na Celjskem je imelo račun pri Banki Celje,
zato nenehno preverjamo poslovanje naših enot. Takoj po združitvi smo zato pregledali poslovanje vseh poslovalnic Banke Celje in tudi Abanke ter tiste, ki so bile blizu, združili. Tako smo zamenjali lokacijo poslovanja štirih poslovalnic bivše Banke Celje, in sicer v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Velenju. V začetku tega leta smo v Ljubljani zaprli še eno poslovalnico in se izselili iz stavbe v Vodnikovi ulici v Celju, ki je bila v najemu. Po temeljiti analizi smo se tudi odločili, da bomo zaradi bližine drugih poslovalnic zaprli še enoti v Novi vasi in Merca-torju. V mestni občini Celje imamo zdaj skupaj sedem poslovalnic.
Prebivalcem Nove vasi ste obljubili, da jim boste izgubo bančne poslovalnice nadomestili s katero drugo storitvijo. Ste obljubo držali?
Obljube vedno držimo, saj si želimo, da so naše stranke
»Vse, kar želimo, je biti prepoznavna banka. Znani smo kot inovativna, tehnološko napredna banka, vendar nam veliko pomeni tudi tradicija.«
ker je bila to domača, lokalna banka. Se bojite, da bo zdaj marsikdo izbral drugo banko, ker ne želi biti komitent Abanke?
Strah vedno obstaja. So pa naš način poslovanja in vse naše storitve usmerjeni k temu, da bomo stranke zadržali. Tudi zato smo se ob združitvi odločili, da bomo v naslovu ohranili ime Banke Celje. Kar je bilo dobro in močno, je treba namreč ohraniti. Zato v združeni banki delamo vse tisto, kar je delala Banka Celje kot samostojna ustanova. Ostali smo vpeti v regionalni razvoj in regionalna podjetja. Na tem območju smo res zelo močni, imamo tudi veliko poslovalnic. In vse, ne glede na to, ali so prej sodile k Banki Celje ali Abanki, zdaj delajo z vsemi strankami.
Nekaj poslovalnic ste vendarle zaprli. Odločitev, da boste zaprli poslovalnico Banke Celje v Novi vasi, je med prebivalci te celjske mestne četrti povzročila veliko jeze.
Tudi banke se moramo obnašati kot dober gospodar in
zadovoljne. Zato bo zadnjega avgusta, na dan izplačila pokojnin, začel voziti poseben Izletnikov avtobus, ki smo ga poimenovali Abus. Namenjen bo vsem našim komitentom iz mestnih četrti Nova vas in Dečkovo naselje. Dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, ter konec meseca, ko so izplačila pokojnin, bo vozil mimo Hudinje in obeh nakupovalnih središč, kjer so naše poslovalnice, do središča mesta. Tisti, ki se bodo popeljali z njim, bodo lahko v mestu opravili še kakšne nakupe in se nato po isti poti vrnili domov. Vožnja bo brezplačna, kot vozovnica bo veljala naša bančna kartica.
Koliko časa mislite, da bo vozil Abus?
Upam, da čim dlje, saj ne gre za enkratno akcijo. Tudi če na začetku ne bo veliko potnikov, Abusa ne bomo ukinili. Prepričani smo, da bodo naše stranke to storitev videle kot prednost in bodo z njo zadovoljne. Še zlasti starejši, saj želimo prav njim olajšati poslovanje z banko.
Zaprli ste poslovalnici v Novi vasi in Mercatorju.
Zakaj v Miklošičevi ulici v središču Celja delata dve poslovalnici, med katerima je manj kot sto metrov razdalje?
Zato, ker sta ti dve enoti po svoji vsebini nezdružljivi, prav tako imata obe veliko strank. Poslovalnica bivše Banke Celje je specializirana za osebno bančništvo, namenjena je bolj zahtevnim strankam, poslovalnica Abanke pa je univerzalna in namenjena vsem strankam za opravljanje vseh storitev. Če bi ukinili eno in njeno poslovanje prenesli na drugo, bi to pomenilo poslabšanje storitev za naše stranke, tega pa ne želimo. Tudi v Žalcu imamo na majhni razdalji dve poslovalnici in obe poslujeta dobro. Ukinjati nekaj, kar je dobro, ali združevati na silo res ne bi imelo nobenega smisla. Verjemite, da ničesar ne delamo na pamet in vedno trikrat premislimo, preden katero
Nove zaposlitve v Gorenju, dobiček raste
V začetku septembra bodo v velenjskem gigantu zaradi povečanja naročil zaposlili 250 ljudi
poslovalnico zapremo. Tudi v Celju v naslednjih dveh letih ne nameravamo zapreti nobene poslovalnice več, ostaja torej sedem enot.
So komitenti bivše Banke Celje z združitvijo dobili več, kot so imeli prej?
Dobili so več storitev, predvsem pa so dobili drugačne storitve. Tudi ponudba Banke Celje je bila zelo dobra, vendar gre razvoj hitro naprej in v enem letu smo skupaj razvili nekaj novosti. Dejstvo je namreč, da večja kot je banka, več kot ima komitentov, lažje razvija nove storitve. Uvajamo predvsem nove, napredne storitve, imamo novo spletno banko za podjetja in samostojne podjetnike, mobilno banko, skratka, vključujemo se v vse možne digitalizacije bančnega poslovanja, da bi čim bolj poenostavili finančne storitve. Želimo namreč, da stranka pride v poslovalnico le takrat, ko mora opraviti bolj zahtevne posle, vse ostale pa lahko naredi sama doma.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Skupina Gorenje nadaljuje dobro poslovanje. V letošnjem prvem polletju je ustvarila 581,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in imela 2,1 milijona evrov čistega dobička. V družbi so toliko bolj ponosni na rezultate, saj so v primerljivem obdobju lani beležili kar 6,9 milijona evrov izgube.
V prvi polovici leta je imela Skupina Gorenje pri prodaji gospodinjskih aparatov 10,6-odstotno rast v vzhodni Evropi, v Rusiji in Ukrajini pa več kot 25-odstotno. Okrepila je tudi tržne deleže blagovnih znamk skupine, še posebej znatno na območju nekdanje Sovjetske zveze. V zahodni Evropi je skupina dosegla več kot petodstotno rast prodaje na trgih Beneluksa, predvsem na Nizozemskem. Tudi v Nemčiji in Veliki Britaniji je povečala obseg prodaje glede na lansko primerljivo obdobje. Slabšo prodajo aparatov blagovne znamke Gorenje še vedno opaža v Skandinaviji in Franciji.
250 novih zaposlitev
Razmere na trgih v začetku druge polovice leta so stabilne, pravijo v Gorenju, kar se odraža tudi v povečanem obsegu naročil.
Zato nameravajo na lokaciji v Velenju s 1. septembrom zaposliti več kot 250 delavcev. V letošnjem letu to pomeni skupno že približno 500 novih zaposlitev v Sloveniji.
Skrben pregled do konca septembra
Uprava družbe je na ponedeljkovi seji nadzorni svet tudi ponovno obvestila ter odgovorila na vprašanja, povezana s skrbnim pregledom Skupine Gorenje, ki ga izvaja Panasonic. Skrben pregled je v javnosti spražil precej prahu, saj je uprava podjetja predsednika slovenske vlade Mira Cerarja obvestila prej, delničarje pa šele ko so se predstavniki japonskega podjetja dva tedna že ukvarjali s knjigami Gorenja. Kot navajajo v Gorenju, je bila možnost odložitve objave notranje informacije ob soglasju nadzornega sveta uporabljena v interesu družbe, sprejeta pa je bila na podlagi predhodne pridobitve mnenj pravnih strokovnjakov. Tako predsednik Franjo Bobinac kot člani uprave še naprej uživajo polno zaupanje nadzornega sveta. Skrben pregled bo Panasonic izvajal do konca septembra.
BGO, foto: arhiv NT (GrupA)
Pekarne Klasja še vedno predrage
Stečajnemu upravitelju Klasja Kristijanu Antonu Kontarščaku so se v minulih sedmih dnevih zgodile kar štiri neuspešne dražbe. Pekarn, ki jih je imelo to nekoč največje mlinsko predelovalno podjetje v regiji, še vedno noče nihče kupiti, čeprav je cena zanje že krepko padla.
Pekarna v Rogaški Slatini je bila na dražbi že četrtič, izklicna cena je znašala 290 tisoč evrov. Dražba pekarne v Hrastniku je bila že šesta, izklicna cena je bila 150 tisoč evrov. Glede na to, da je cena za obe pekarni že občutno padla, se Kontarščak čudi, da dražbi nista uspeli. Kot je povedal, bo za obe nepremičnini pripravil novi dražbi, izklicno ceno pa bo najverjetneje znižal še za 10 odstotkov.
Za toliko bo znižal tudi izklicno ceno za naslednjo dražbo pekarn v Vrunčevi ulici v Celju in v Velenju, ki ju je neuspešno prodajal v torek. Za velenjsko pekarno, ki je naprodaj skupaj z opremo in s silosi za
moko, je bila izklicna cena 568 tisoč evrov. Izklicna cena za Pekarno Mlakar, ki je bila tako kot velenjska pekarna na dražbi že tretjič, je znašala 129 tisoč evrov. Kontar-ščak pravi, da zanimanje za pekarne sicer je, vendar jih še nihče noče kupiti. »Cena je očitno še vedno previsoka, poleg tega gre za stavbe, ki ne ustrezajo današnjim zahtevam v pekarstvu,« ugotavlja stečajni upravitelj.
Predvidoma septembra bo Kontarščak začel pripravljati tudi dražbe, na katerih bo prodajal skoraj tri hektarje velik kompleks na Hudinji, na katerem so upravna stavba, pekarna in keksarna, mlin, skladišča, silosi in parkirišča. Ker ni zanimanja za nakup celotnega kompleksa, ga bo prodajal po delih. V ta namen je že poskrbel za novo ureditev mej na posameznih parcelah, ker se te prej niso ujemale z mejami objektov.
JI
Izguba otroka sprožila vrsto vprašanj
Irena Paj je verjela, da je bil sin Aljaž v bolnišnici v Vojniku na varnem - Dvomi v pravilnost in pravočasnost postopkov
LAŠKO -26-letnega Aljaža je tisto julijsko ponedeljkovo jutro sosed odpeljal nazaj v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Konec tedna je preživel doma, saj je bival na odprtem oddelku bolnišnice, in starši v tem času niso opazili nič posebnega. Bil je dobre volje, dogovorili so se, da ga bodo v sredo obiskali. Zvečer je v hiši družine Paj na Strmci pri Laškem zazvonil telefon. Iz bolnišnice so mamo Ireno spraševali, ali je sin doma, saj naj bi ga pogrešali. Od takrat se je za družino začela kalvarija: dolge ure čakanja, telefoniranja, prošenj, jeze, obupavanja in upanja. V soboto je bilo slednjega konec. Aljaža so našli mrtvega v travi v Brezovi ob Šmartinskem jezeru.
Kaj se je zgodilo? Zakaj je odšel iz bolnišnice? Zakaj ga niso začeli takoj iskati? Množica vprašanj in le malo odgovorov, ki bi jih rada slišala Irena Paj. Ob nepopisni bolečini zaradi nenadne izgube otroka je nemoč ob spoznanju, da vseh odgovorov morda ne bo nikoli dobila, še toliko bolj uničujoča. Toda Irena je močna, veliko stvari je že morala v življenju preživeti, zato bo tokrat vztrajala, saj želi priti stvarem do konca. »Čutim neko moralno zavezo do psihiatričnih bolnikov, ki jih je vedno več. Tudi zato sem se odločila povedati svojo zgodbo,« pravi. Razočarana nad sistemom je toliko bolj hvaležna vsem dobrim ljudem, ki so nesebično pomagali tako pri akciji iskanja kot kasneje, ko je bilo že znano, da se Aljaž ne bo nikoli več vrnil domov.
Ljubitelj narave
»Bil je malo poseben,« ga opiše Irena. Skromen fant, ki mu je šlo na živce pehanje za denarjem, je bil najraje v naravi. Pretekel je ljubljanski maraton, splezal na Triglav, najraje pa je bil ob vodi. Sošolci v srednji šoli za turizem so ga imeli radi in tudi ob slovesu so se odzvali zelo čustveno. »Problem je bil, ker ni imel pravih sogovornikov, ko se je spraševal o smislu nekaterih stvari, ki se drugim niti ne zdijo vredne razmisleka.« Nemoč, da ne more ničesar spremeniti, se je nakopičila v jezo, postal je agresiven in spomladi so ga odpeljali v Vojnik.
Aljaž in Irena Paj. Spomin na srečne čase.
»Ni šlo drugače,« se spominja Irena, ki ji je bilo zelo hudo ob tej odločitvi in tudi kasneje, ko je sin ves čas prosil, da bi šel domov. »Najprej je podpisal, da se strinja z zdravljenjem, nato je to odločitev preklical. Komisija v bolnišnici je presodila, da je zanj najbolje, da še nekaj časa ostane. Ko mu je zdravnica julija predlagala, da bi bil primeren za odprti oddelek, se je seveda strinjal predvsem zato, da bi lahko šel z zaprtega oddelka.« Tam je bil le kratek čas, a se je Ireni zdel
bolj zadovoljen. Pričakovala je, da bo zdravnike zanimalo kaj več o sinu, »a je bila zdravnica na razpolago samo na mojo pobudo in še takrat sem dobila občutek, da se ji je zelo mudilo«.
Izginotje in iskanje
Irena je verjela, da je sin v Vojniku na varnem, da so v bolnišnici strokovnjaki pravilno presodili, ko so ga premestili na odprti oddelek, kjer ni nadzora. Zato je bila toliko bolj šokirana ob podatku, da je izginil že popoldne,
ko naj bi imeli delovno terapijo (vsaj tako so ji najprej rekli v bolnišnici, medtem ko so v odpustnici zapisali, da je odšel z oddelka), klicali pa so jo šele zvečer. Tudi iskalna akcija se ni začela takoj v ponedeljek, ampak je bolnišnica o tem obvestila policijo naslednji dan.
»Mož Jože se je že v torek vozil okrog Šmartinskega jezera, ker sem bila prepričana, da je šel Aljaž v naravo. Lani sem ga peljala k jezeru in bilo mu je zelo všeč. Policistom sem
rekla, naj ga začnejo iskati peš v smeri proti jezeru in okoli njega in ne z avti po cesti, a so rekli, da je preveliko območje za iskanje ...«
V	sredo, 20. julija, ni bilo nobene sledi za sinom, zato sta Irena in mož ponovno prevozila in delno prehodila območje v okolici Vojnika in proti Celju, predvsem na območju Šmartinskega jezera. Brez uspeha. »Zvečer sem na spletu zasledila članek o uspešni iskalni akciji 84-letnika, ki je šel neznano kam iz doma za starejše, in razbrala, da so pristojni hitro reagirali ter sprožili širšo akcijo, ki je bila uspešna. To me je spodbudilo, da sem naslednji dan poklicala na PP Celje, kjer so mi obljubili širšo iskalno akcijo na terenu, in sicer peš, s psi, z gasilci, lovci. Popoldne se je akcija pri Lovskem domu Vojnik res začela po 15. uri (prisoten je bil tudi mož), a je trajala le približno dve uri. Ne morem razumeti, zakaj so akcijo končali tako hitro,« razočarano ugotavlja Irena.
Zakaj?
V	petek je Irena po številnih klicih na policiji izvedela, da naj bi popoldne Aljaža spet iskali. Mimogrede so ji na policiji tudi povedali, da so v sredo dopoldne ob obhodu Šmartinskega jezera naleteli na ribiča, ki je ob jezeru videl osebo, ki bi po sliki in opisu lahko bila Aljaž. »O tem me seveda v sredo niso obvestili.« Tudi petkovo iskanje ni dalo rezultata.
Naslednji dan, torej v soboto, 23. julija, je zato Irena za pomoč zaprosila sosedo Urško Fantinato, ki je prostovoljna gasilka. Takoj je organizirala številne prostovoljce, ki so odšli na območje jezera. O tem je Irena obvestila tudi gasilce in policiste, ki so se pridružili, in popoldne se je začela organizirana akcija. Truplo so kmalu našli. Ker ni bilo prepoznavno, sta Irena in Jože na fotografiji prepoznala Aljaževe copate, kasnejša analiza je pokazala, da gre res za njunega otroka.
»Če ne bi bilo zasebne pobude za iskalno akcijo, bi Aljaž verjetno ostal pogrešan, in to le nekaj kilometrov od bolnišnice,« je ogorčena Irena, ki ne more razumeti, zakaj se iskanje ni začelo hitreje, zakaj niso že v bolnišnici takoj ukrepali, četudi je bil na odprtem oddelku. »Tam je bil, ker je tako presodila stroka, ki zdaj razlaga, da je bil tam prostovoljno. Saj se tudi zdravljenje na zaprtem oddelku izvaja prostovoljno!« Tudi zato je Irena zahtevala, da bolnišnica opravi revizijo postopka. Na rezultate obdukcije, ki bi odgovorila na vprašanje, kaj se je zgodilo Aljažu, še čaka. Za zdaj je znano le, da ni bilo sledi nasilja.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
Odgovor iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik
Strokovna direktorica Metoda Vidmar Vengust, dr. med. spec. psihiatrije, je na vprašanje, kakšni so postopki, ko nekdo izgine z oddelka, odgovorila, da obvezno takoj pokličejo policijo, če gre za bolnika na varovanem oddelku, ki je na obveznem psihiatričnem zdravljenju. »Sicer smo dolžni poklicati policijo, če obstaja utemeljen sum, da bi lahko bolnik škodoval drugim ali sebi oziroma povzročal materialno škodo in je tako vedenje posledica bolezni.« Ker je bil Aljaž hospitaliziran na odprtem oddelku, kar pomeni, da je »šlo za zdravljenje s privolitvijo in s podpisom terapevtskega dogovora,« to pomeni, da je »osebje dolžno spoštovati njegovo svobodno voljo«. »Popolne varnosti na odprtih enotah ni in je tudi ne more biti. Bolniki nosijo civilna oblačila in lahko kadarkoli zapustijo območje bolnišnice. Morajo pa sodelovati v terapevtskem programu in če tega ni, analiziramo vzroke za to.« O konkretnem primeru pa pravi: »S sedanje perspektive seveda morda najprej
pomislite, da bi morali takoj poklicati policijo, vendar je bila takrat podana ocena, da bolnik nikogar ne ogroža in je že v fazi bolezenskega izboljšanja, kar pomeni, da ne moremo s prisilo policije nadaljevati zdravljenja.« V takšnem primeru le obvestijo svojce, policijo pa so obvestili naslednji dan zjutraj, ko je bilo jasno, da se Aljaž ni vrnil domov. »Če bi policijo obvestili takoj in bi ga s prisilo ponovno hospitalizirali na varovanem oddelku proti volji, bi ga morali ponovno predstaviti sodnomedicinski komisiji in utemeljiti, da gre za nevarnost avto- ali heteroagresivnega vedenja in bolezensko poslabšanje, kar iz poteka dotedanjega zdravljenja ni bilo razvidno.«
Dodaja, da v Psihiatrični bolnišnici Vojnik obžalujejo potek dogodkov in sočustvujejo s svojci zaradi tragičnega razpleta, poudarja pa, da se pri svojem delu srečujejo z najbolj rizično populacijo ljudi in tudi z zelo različnimi osebnostmi, ki reagirajo na različne načine, včasih tudi s tragičnimi posledicami.
Kaj pravijo o iskanju na PU Celje
Ob prijavi pogrešanega policija najprej zbira obvestila, opravi pregled določenih krajev, kjer bi se pogrešani lahko zadrževal, pregleda policijske evidence, preveri v zdravstvenih ustanovah, si ogleda javno dostopne profile na socialnih omrežjih, posnetke nadzornih kamer in podobno. Iskalno akcijo, usmerjeno na določeno območje, začne, ko pridobi informacije, ki zožijo prostor iskanja.
V primeru iskanja Aljaža je bilo na začetku to območje široko: policisti PP Celje so 19. julija zbirali obvestila v bolnišnicah v Vojniku in Celju, zdravstvenem domu in prostorih nujne medicinske pomoči. Isti dan so ga iskali v okolici Šmartinskega jezera, pri lovskih domovih Vojnik in Šmartno, po naselju Vojnik, pregledali so tudi območje ob cestah Vojnik-Dobrna in Vojnik-Ljubečna. O pogrešanem so isti dan opravili poizvedbo tudi na avtobusni in železniški postaji v Celju. Prav tako so preverjali
možnost, ali je Aljaž odšel na Obalo, kjer je študiral.
Policisti so opravljali razgovore z občani v okolici Vojnika in Šmartinskega jezera. Kljub temu da niso mogli ugotoviti, kam bi lahko odšel, so 21. julija ob 12. uri začeli iskalno akcijo skupaj z lokalnimi gasilci in vodniki s tremi lavinskimi psi. Pregledali so okolico Vojnika, lovskega doma in ribnik z okolico. Gre za območje, kjer se dnevno zadržujejo bolniki. V iskalni akciji, ki se je končala ob 17.45, pogrešanega niso našli, prav tako niso pridobili novih uporabnih informacij. V nadaljnjih razgovorih je ribič pri Šmartinskem jezeru povedal, da je osebo, podobno pogrešanemu, opazil v okolici Runtol. Na podlagi te informacije je bila 23. julija organizirana iskalna akcija, usmerjena zgolj na to območje. V akciji so sodelovali gasilci štirih okoliških gasilskih društev, celjski policisti in skupina prostovoljcev. Tisti dan so našli Aljaža mrtvega.
Prednostna lista znana, kdaj stanovanja?
V prihodnjih dveh letih naj bi ključe prejelo 50 prosilcev
Končna zunanja podoba predstavitvenega paviljona na Glavnem trgu
Bo paviljon na Glavnem trgu končno odprt?
CELJE - Na Glavnem trgu že skoraj leto stoji predstavitveni paviljon. V zadnjih tednih so se tam ponovno začela dela. Naj spomnimo, da so se v Mestni občini Celje za njegovo gradnjo odločili, potem ko so med obnovitvijo starega mestnega jedra odkrili arheološke ostanke.
Sprva so dokončanje projekta načrtovali do konca leta 2015. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v določenih obdobjih gradnje, prilagajanja projekta in izvedbe zaradi arheologije, težav s klimatiziranjem ter raznih manjših sprememb projekta je prihajalo do določenih zamud, so povedali na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje. Dodajajo, da so vse sprotne težave med izvedbo uspešno rešili.
Gradnja paviljona je bila končana junija letos, ko je restavratorska dela na arheoloških najdbah nadaljeval Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je povedala Daniela Brišnik, vodja območne enote zavoda v Celju. Prav restavratorska dela, ki jih bodo obiskovalci lahko ob ogledu arheoloških osta-lin spremljali, predstavljajo presežno vrednost predstavitvenega paviljona. Daniela Brišnik dodaja, da gre za občutljivo originalno substanco spomenika, predstavljenega na mestu odkritja. Po odkritju in v času gradnje paviljona so bili okoljski dejavniki okoli spomenika močno spremenjeni. Zato bodo restavratorska dela na objektu trajala vsaj še do konca letošnjega leta. V paviljonu je treba postopoma vzpostaviti
optimalne klimatske razmere, do konca očistiti in utrditi mozaika in zidove ter nanje ponovno namestiti restavri-rane freske.
Končni stroški gradnje bodo znašali 450 tisoč evrov vključno z DDV. Zajemajo gradbeno izvedbo paviljona za predstavitev arheoloških ostankov in rekonstrukcijo sosednjega lokala za potrebe turističnoinformacijskega centra, vključno z obrtniškimi in inštalacijskimi deli.
Namen paviljona je širši javnosti predstaviti arheološko zbirko, najdeno med obnovo starega mestnega jedra. Uredili bodo tudi nove prostore Tica. Poleg tega bodo uredili splošna stranišča in stranišča za invalide, kar je pomembna pridobitev za središče knežjega mesta. Paviljon bo prispeval k razvoju turizma, k večji vključitvi
V občini pričakujejo, da se bo vsaj štiristo občanov odzvalo in izpolnilo anketo, saj menijo, da bi to število že lahko pomenilo reprezentativen vzorec. V anketi lahko sodelujejo občani, starejši od dvanajst let, ki jo morajo izpolniti do 11. septembra. Sodelovanje lahko komu od srečnežev prinese tudi eno od lepih nagrad, ki so vse povezane z bolj trajnostno obliko mobilnosti, pri čemer je glavna nagrada kolo, vredno približno štiristo evrov. Ostale nagrade znašajo skupaj približno šeststo evrov. Nagrade bodo podeljene v času tedna mobilnosti, med 12. in 16. septembrom. O celostni prometni strategiji bo sicer odločal mestni svet predvidoma v začetku prihodnjega leta.
RG
javne kulturne infrastrukture, so povedali na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje. Paviljon bo predstavljal zanimivo turistično točko za tuje in domače turiste.
Odprtje paviljona je načrtovano za september, so sporočili iz občine Celje in območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pokrajinski muzej Celje bo takrat pripravil tudi manjšo razstavo o novih odkritjih.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
CELJE - Družba Nepremičnine Celje je objavila prednostno listo upravičencev za oddajo nepro-fitnih stanovanj v najem, na katero je uvrščenih 516 prosilcev. V razpisnem obdobju, v prihodnjih dveh letih, nameravajo Nepremičnine v neprofi-tni najem oddati približno 50 stanovanj. V Celju sicer želijo priti do novih stanovanj tudi z evropskim denarjem.
»Od 619 vlog prispelih do zaključka razpisnega roka, je komisija izločila 103 prosilce, ker niso izpolnjevali pogojev. »Prednostna lista še ni pravnomočna, saj ima vsak prosilec po prejemu odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo možnost pritožbe,« je povedala Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjske zadeve in premoženje. Upravičenci bodo v najem prejeli neprofitna stanovanja, ki jih bodo sedanji najemniki izpraznili ali jih bodo Nepremičnine kupile oziroma zgradile.
»Naša družba ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj s prednostne liste dva ključna cilja: zagotavljanje ustreznih in na novo obnovljenih stanovanj, ki bodo najemnikom omogočala kakovostno bivanje, ter usmeritev v projekte, ki bodo zagotavljali dodatne stanovanjske
enote,« je povedal Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine Celje.
Do novih neprofitnih stanovanj z evropskim denarjem
Gradnja novih stanovanj je sicer predvidena na območju Dolgega polja 3, kjer so že zazidalna zemljišča, vendar zanjo še ni zagotovljen denar. »Mogoča je tudi gradnja na območju parkirišča za bivšo Ko-vinotehno, kjer smo nekaj časa načrtovali študentski dom, prav tako razmišljamo o gradnji varovanih stanovanj na parkirišču za celjsko občino,« je pojasnil župan Bojan Šrot. Kot še pravi, bodo del potreb po neprofitnih stanovanjih v občini poskušali uresničiti tudi z evropskimi sredstvi, in sicer iz trajnostne urbane strategije. »S tem bo hkrati rešenih še več problemov, ker se bodo sprostila ostala najemna stanovanja, ki jih imamo v občini v javni lasti. Teh je nadpovprečno v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami, več kot dva tisoč.« Precejšen del evropskega denarja nameravajo nameniti predvsem gradnji za ranljive skupine, kot so mladi in ljudje, ki potrebujejo varovana stanovanja.
ROBERT GORJANC
Vaše mnenje šteje
Morda bo tudi nagrajeno
CELJE - Mestna občina z izbranim izvajalcem, s podjetjem Savaprojekt iz Krškega, pripravlja celostno prometno strategijo. Z njo želi v prihodnosti spremeniti kulturo mobilnosti prebivalcev v okviru trajnostnega razvoja občine.
V ta namen so v celjski ker so sami dnevno vpeti v
občini na svoji spletni strani objavili anketo, s katero želijo od občanov izvedeti, kakšne so njihove potovalne navade in kakšno prometno ureditev si želijo v mestu oziroma v občini.
»Da smo k sodelovanju povabili občane, ni naključje, saj v Celju živi veliko pametnih ljudi, ki lahko kaj koristnega dodajo k tej prometni strategiji, še zlasti
promet v mestu,« je razloge za povabilo občanom k sodelovanju pri anketi pojasnil celjski župan Bojan Šrot. Kot je še povedal, so na podoben način poskušali pritegniti k sodelovanju čim več gospodarstvenikov in podjetnikov ter vključiti v pripravo strategije gospodarskega razvoja v občini. Na podoben način so ravnali pri oblikovanju strategije za mlade.
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
^UMHP^ CARGLASS
Y
Spraševali smo vas, kam je ekipa Novega tednika in Radia Celje odpeljala avto Toytoa Aygo.
Pravilni odgovor je:
na pregled stekel.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon, ki ga je poslal Zlatko Obrez iz Rimskih Toplic. Nagrado, ki jo podarja podjetje Carglass, mu bomo poslali po pošti.
Med največjimi v
■
I Vzdrževalna dela v zgornjem delu Macesniko-vega plazu -Pretekla leta je denarja zmanjkalo
Slovenij
SOLČAVA - Macesni-kov plaz, ki je nad samim središčem Solčave, je med največjimi v Sloveniji. Dolg je več kot dva kilometra, širok osemdeset metrov in globok od šest do trideset metrov. Plaz se je sprožil po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Zgornjo Savinjsko dolino leta 1991. Država je letos namenila občini za nujna vzdrževalna dela na plazu 400 tisoč evrov.
Najprej je bil plaz obvladljiv in je imel manjši obseg, se spominjajo na ministrstvu
za okolje in prostor. Leta 1994 se je začel širiti in je celo povsem prekinil Solčavsko panoramsko cesto. A bistveno se je razširil leta 2000, ko je napredoval celo do šest metrov na mesec in je resno ogrozil naselje Solčava. Na plazu je kar pet domačij. In kako je po vsem tem ukrepala država? Zaradi financiranja sanacije je bil leta 2003 sprejet interventni Zakon o ukrepih za
odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega. Med določenimi plazovi večjega obsega so bili plazovi v petih primorskih občinah in Macesnikov plaz.
Danes so državni prostorski načrti za plazove večjega obsega večinoma izdelani, izjemi sta Macesnikov plaz in Slano blato pri Ajdovščini. »Na Mace-snikovem plazu so bile izvedene geomehanske raziskave kot strokovne podlage za načrtovanje ustreznih ureditev,« odgovarja ministrstvo. »Na podlagi izvedenih parametričnih sta-
bilnostnih analiz in pozitivnih rezultatov uspešno izvedenih ustalitvenih ukrepov, ki so bili izvajani do leta 2010 - in so bistveno prispevali k ustalitvi predvsem zgornje tretjine plazu - se je vplivno območje plazu bistveno zmanjšalo v letu 2011,« dodaja ministrstvo. Opravljena dela so omogočila, da se je hitrost premikov zemljine bistveno zmanjšala. Od takrat je znašal masni premik
zemljine le do dva centimetra na leto, pred tem do šest metrov na mesec. Državo so usta-litvena dela stala 6,5 milijona evrov.
Kako v prihodnje?
Po letu 2010 je osiromašeni državi denarja za Macesnikov plaz zmanjkalo. Lani si je plaz osebno ogledala ministrica Irena Majcen. V zadnjih letih je namreč prišlo do poškodb na posameznih odsekih, predvsem v zgornjem delu plazu.
»Letos je bilo treba sanacijo nujno začeti, saj bi lahko plaz
po vseh pogostih padavinah in neurjih ponovno ogrožal Solčavo in njene prebivalce,« opozarja tamkajšnja županja Katarina Prelesniik. Tako je ministrstvo konec letošnjega julija občini za nujna vzdrževalna dela odobrilo 400 tisoč evrov. »Potrebna je sanacija drenaž in erozijskih jarkov, popravilo betonskih in plastičnih polcevi, popravilo odvodnjavanja s kanaletami
ter čiščenje jarkov in prepu-stov,« našteva županja. V ceni so upoštevani tudi stroški za tehnično dokumentacijo in strokovni nadzor. Podjetje Pavčnik vzdrževalna dela že izvaja.
Letos bodo tako opravljena vzdrževalna dela v zgornjem delu plazu. »V naslednjem letu bo vzdrževanje treba nadaljevati. Upam, da bodo tako menili tudi na ministrstvu za okolje in da bodo finančna sredstva to dopuščala,« pričakuje županja. »V prihodnje je treba razmišljati tudi o nadaljevanju sanacije plazu v celoti. Njen zaključek je pomemben za nas, za naše občane in njihove družine, ki živijo na tem območju,« omenja Podlesnikova. Plaz ovira razvoj Solčave, saj nista tam dovoljeni nobena gradnja in nobena sprememba namembnosti. »Zato je nujno potrebno, da se nadaljuje sanacija v spodnjem delu in da se poskuša zmanjšati vplivno območje plazu,« dodaja županja. Plaz med drugim ovira turistični razvoj Solčavskega na novi lepo urejeni turistični Solčavski panoramski cesti, kjer se pojavljajo težave zaradi prevoznosti ceste za avtobuse.
Postoriti je treba še marsikaj. »V prihodnje bo treba izdelati strokovne podlage za načrtovanje ustreznih ureditev in objektov za stabilizacijo celotnega vplivnega območja plazu Macesnik ter osnutek predloga lokacijskega načrta,« nam je glede prihodnosti odgovorilo ministrstvo. Dokončna sanacija plazu pomeni za državo veliko finančno breme, saj bo po oceni treba vložiti še 11 milijonov evrov.
BRANE JERANKO
Foto: arhiv Občine Solčava
Poškodovano odvodnjavanje Macesnikovega plazu
Obiranje zelenega zlata
ŽALEC - Ta teden se je v Savinjski dolini začela sezona obiranja hmelja. Letos je bilo kljub pozebi, ki je konec aprila ogrozila pridelke vseh kmetovalcev, vreme hmeljarjem naklonjeno. Skladno s tem pričakujejo povprečno letino in ocenjujejo, da bo boljša kot lani.
Lani je bila letina hmeljarjev zelo slaba, ocenjuje Irena Friškovec iz Kmetij sko-gozdar-skega zavoda Celje. Letos kljub spremenljivemu vremenu pričakujejo, v primerjavi z lani bolj šo, povprečno letino. Sicer pa sezona obiranja hmelja prinese tudi možnost sezonskega dela. Slednjega opravlja veliko tujih državljanov, največ Romunov.
EP
Foto: Tone Tavčar
Povprečna letina, izmerjena v preteklih letih, je ocenjena na 2000 do 2200 ton hmelja.
Guganje na »slavni« gugalnici
SOLČAVA - Gugalnica na Klemenči jami pod Ojstrico je postala hit na družbenih omrežjih, saj si je video-posnetek na Facebooku ogledalo že dvanajst milijonov ljudi. Narejena je iz slovenskega lesa, pri čemer gre za prvo tako odmevno promocijo slovenskih izdelkov iz lesa pri nas.
Pri Klemenči jami pod Ojstrico stoji velika lesena gugalnica, oblikovana v podobo orla. Kot pravi oskrbnik koče Rado Novak, je to prava umetnina, ki je delo Andreja Grudnika. Narejena je iz slovenskega macesnovega lesa, večinoma iz enega dela drevesa. Novak pravi, da je gu-galnica promocija koče pri Klemenči jami, slovenskega lesa in celotne Slovenije, saj je posnetek gugalnice med svoje prijatelje »delilo« več kot 190 tisoč uporabnikov Fa-cebooka.
Sami si video lesene mojstrovine lahko ogledate na Fa-cebookovi strani Carving team Logarska dolina.
EP
Foto: vir Facebook Andrej Grudnik
Ponagajalo je vreme
DOBRNA - Kljub temu da je organizatorju Noči pod kostanji vreme letos zelo nagajalo, ni bila odpovedana nobena prireditev. V petih dneh je bilo mogoče na koncertih poslušati glasbo različnih zvrsti, od elektronske do narodnozabavne.
Zaradi pripomb, da je Noč pod kostanji postala dogodek, ki je namenjen le mlajšim, je organizator letos pripravil program tudi za starejše. Med letošnjimi novostmi je to, da je bila Noč pod kostanji na kar dveh prizoriščih, saj se je vsakoletnemu šolskemu igrišču pridružil še park pri graščini. Za najmlajše obiskovalce je bila tri dni na voljo tudi ustvarjalna Mini otroška vas. V sklopu prireditve je bila prav tako proslava 70-letnice delovanja Lovske družine Dobrna.
Organizator je naštel v petih dneh dogajanja vsega skupaj sedem tisoč obiskovalcev, največ jih je bilo v soboto zvečer. Del izkupička s prireditev, to je približno 1.200 evrov, je namenil domačemu centru za usposabljanje, delo in varstvo. Noč pod kostanji je bila že 38. leto.
BJ
Finale Zlate harmonike Ljubečne
LJUBEČNA - Letos bo potekala 36. Zlata harmonika. Zaključek tekmovanja harmonikarjev bo v to nedeljo v Krajevnem domu na Ljubečni. Prvenstvo organizira tamkajšnje kulturno društvo.
Tekmovalci so razdeljeni v šest starostnih kategorij, od »juniorjev«, ki so stari 10 let in do veteranov, starih 60 let. Polfinalni prireditvi sta bili v Velenju in na Ljubečni. V finale veteranov, ki bo jutri ob 16. uri v središču Celja, se je uvrstilo 14 tekmovalcev, v nedeljskem finalu pa jih bo nastopilo 30. Robert Gotar, predsednik Organizacijskega odbora Zlate harmonike Ljubečne, pravi, da pričakujejo dober odziv. Posebnost letošnjega leta je, da bo plaketo Avgusta Stanka za najboljši venček ljudskih skladb, podelil Stankov vnuk, ki bo s sabo prinesel tudi dedkovo staro harmoniko, nam je še zaupal Robert Gotar.
KP
Mlini na poštnih znamkah
Od petih na Slovenskem kar trije z našega območja - Iz Polž, Podvolovljeka in Šibenika
VOJNIK, LUČE, ŠENTJUR - Od nekdanjega mlinarstva, ene najstarejših in nekoč najpogostejših obrti, nam ni ostalo veliko. Vzdrževanje mlinskih koles in pripadajočih stavb seveda ni ravno poceni ter pomeni v večini primerov težko denarno breme. Zaradi opozarjanja na zanimivo tehnično dediščino se je Pošta Slovenije odločila za serijo poštnih znamk na temo mlinov na Slovenskem.
Slovenci tako zadnje tedne »obli-zujejo« pet mlinov, ki so upodobljeni na poštnih znamkah. Gre za različne vrste mlinov, od plavajočega in manjšega kmečkega do manjšega in večjega obrtniškega mlina ter sodobnejšega valjčnega mlina. Na poštnih znamkah so tako ovekove-čeni Soržev iz Polž pri Novi Cerkvi, Žagerski iz Podvolovljeka pri Lučah ter Ferležev mlin iz Šibenika pri Šentjurju. Na znamkah sta upodobljena še Modrijanov mlin pred Postojnsko jamo ter plavajoči na Muri, in sicer iz Ižakovcev.
Soržev mlin
Nekoč je bilo v naših krajih zelo veliko mlinov, vendar o njih ni več sledu. Eden od mlinov, kjer se je čas ustavil v ugodni smeri, je vzorno urejen Soržev v okolici Nove Cerkve pri Vojniku. To je primerek manjšega obrtniškega mlina, ki na srečo še vedno deluje in ima še vedno stranke. Lastnik izjemne turistične kmetije Oton Samec je v zadnjih letih poskrbel za novi mlinski kolesi, v bližini pa je ohranjena tudi žaga venecijan-ka. »Prav ta simbioza mlina in žage je dokaj pogosta zasnova vodnih pogonov v Sloveniji,« pojasnjuje etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
S pomočjo sredstev z občinskega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne oziroma tehniške dediščine ima kmetija Soržev mlin od lani še novo kolo žage venecijanke. Kmetija služi tako turistični dejavnosti kot tudi kot učna kmetija za osnovnošolce in študente.
Žagerski mlin
Na poštni znamki je tudi Žagerski mlin iz okolice Luč, kjer je bilo v klasičnemu mlinarstvu bolj naklonjenih časih, več kot dvajset takšnih. Žager-
skega je poplava leta 1990 uničila, vendar ga je lastnik Jože Kaker po šestih letih obnovil. Kaker je nasploh zanimiv človek in to ljubitelj kulturne dediščine, ki zbira stare kašče in druge lesene stavbe. V njegovem ljubiteljskem muzeju na prostem v Podveži pri Lučah je kar šest različnih starih kmečkih lesenih stavb, od tega štiri lesene kašče. Žagerjev mlin, ki je omenjen že v katastru iz časa vladavine cesarice Marije Terezije, je torej le ena od zanimivih stavb rešitelja kulturne dediščine.
Temu mlinu iz Podvolovljeka ni uspelo preživeti le poplavne ujme, saj je v daljni preteklosti tudi že pogorel. Celo strašilo je v njem, saj je njegov lastnik po drugi svetovni vojni, ko je socialistična oblast mlin zapečatila, še vedno skrivaj mlel. Ponoči seveda, zato so se pojavile govorice, da v Žagerskem mlinu straši.
Danes je ta mlin, ki je na poštni znamki kot primer manjšega kmečkega mlina, edini še delujoči vodni v Zgornji Savinjski dolini. Od Kakerja ga je odkupilo Turistično društvo Podvolovljek.
Ferležev mlin
»Tehnološko najmlajši je Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju, ki je značilen predstavnik sodobnih valjčnih mlinov,« opozarja etnolog prof. dr. Janez Bogataj. »Poganja ga voda, mlinske kamne pa so zamenjali hitro vrteči se kovinski valji, med katerimi se melje moka,« ga opisuje Bogataj. Celoten mlevski postopek je povsem drugačen kot pri mlinih z mlinskimi kamni.
Dvonadstropna mlinska stavba, ki je danes v lasti Karola Ferleža, ima sicer približno pol tisočletja zgodovine. V lasti družine Ferlež, ki je prve valjčne stroje namestila že pred drugo svetovno vojno, je od leta 1896. Mlin, ki je po posodobitvi po drugi svetovni vojni v enem samem dnevu zmlel pet ton žita, je bil nato leta 1960 podržavljen. Po denacionalizaciji je bil družini vrnjen in po nekaj letih razglašen za tehnični kulturni spomenik. Kot takšen je danes ponos šentjurske občine in na ogled najširši javnosti.
BRANE JERANKO Foto: arhiv Pošte Slovenije
Gasilci dobro pripravljeni
PGD Pristava pri Mestinju organiziralo gasilsko reševalno vajo
Gorelo je na podstrešju.
PODČETRTEK - Na gasilski reševalni vaji, ki jo je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Pristava pri Mestinju, so sodelovali okoliška gasilska društva Podčetrtka, Imenega, Zibike, Loke pri Žusmu in nujna medicinska pomoč iz Šmarja pri Jelšah, Policijska postaja Šmarje pri Jelšah ter Letalska enota Slovenske policije.
Pri gasilski reševalni vaji ob požaru stanovanjske in gospodarske stavbe je sodelovalo približno osemdeset udeležencev. Namen gasilske reševalne vaje, ki je zajemala tako stavbe kot tudi cestišče, travnate površine in dovozne poti, je bil preverjanje pripravljenosti in usposobljenosti enot za posredovanje v primeru večjega požara v strnjenem naselju
v slabih vremenskih razmerah. Predpostavka vzroka požara zapuščene stanovanjske stavbe starejše gradnje iz kamnitih sten, lesenih stropov in opečne strehe, je bila zavržen ogorek na podstrešju stavbe.
Med vajo so gasilci iz stavbe reševali ponesrečence, hlevske živali, reševali nepremičnine, reševali z višin, zaščitili bližnje stavbe in črpali vodo z motorno brizgalno. Pri tem so uporabljali komunikacijske zveze, prikazali so znanje nudenja prve pomoči, posebej so poudarili sodelovanje gasilskih in reševalnih enot ter prikazali postopek, ko je nujno helikoptersko reševanje.
EP
Foto: Anja Drozg
10
KULTURA
Deset let Petrovih tamburašev
Tamburaški orkester Petrovi tamburaši iz Šempetra v Savinjski dolini so ob gostih Nuši Derenda, Otu Pestnerju in APZ Rista Sa-vina proslavili svojih deset let in z odličnim koncertom potrdili, da so najboljši slovenski tamburaški orkester.
Petrovi tamburaši skupaj igrajo od leta 2006. Njihova zgodba se je začela čisto po naključju, ko je Folklorna skupina Grifon potrebovala godce za igranje belo-krajnskih plesov. Nastal je manjši orkester s šestimi člani. Z željo je rasel tudi orkester, ki zdaj šteje sedemnajst članov. Tamburaški orkester je med letoma 2008 in 2014 umetniško vodila Neža Zagoričnik, od poletja 2014 ga vodi Janez Krevel. Do leta 2012 je za organizacijsko vodenje skrbel Damjan Cestnik, nato je zapustil tamburaške vrste in delo predal mlajši generaciji. V desetih letih so veliko nastopali doma in po Sloveniji, izdali samostojno zgoščenko z naslovom Zrejlo je žito, z regijskih in državnih tekmovanj domov prinašali srebrna in zlata priznanja ter sodelovali z znanimi glasbeniki, kot je
Vlado Kreslin. Na zadnjem državnem srečanju tambu-rašev in mandolinistov Slovenije so aprila prejeli zlato priznanje s pohvalo, kar jih je postavilo na prvo mesto med vsemi slovenskimi tamburaškimi orkestri. »V
tekmovalnem programu je sodelovalo osem skupin oziroma orkestrov, ki jih je ocenjevala tričlanska skupina. Predstavili smo se z dvema klasičnima skladbama in z novostjo Skrivnost za bisernico in tamburaški orkester,
ki jo napisal Leon Firšt. Z izbranim programom smo prepričali komisijo, ki nam je podelila 97 točk. To nam je prineslo zlato priznanje s pohvalo, kar je naša najboljša uvrstitev do zdaj. Poleg tega priznanja smo prejeli
še posebno priznanje za najboljši tekmovalni program, skladatelj Leon Firšt pa je prejel posebno priznanje za najboljšo slovensko novost,« je povedal organizacijski vodja orkestra Anže Vidrih.
Potrjeno zlato
Po besedah Anžeta Vidriha se jim je izbor skladb obrestoval in uspeh je bil lepo presenečenje, saj ga res niso pričakovali. Priznanje je bilo zanje motivacija in obveza za naprej in preteklo soboto so na koncertu v Rimski nekro-poli v Šempetru dokazali, da si to zlato res zaslužijo. Za obletnico so se tudi odločili, da bodo povabili posebne goste. Najprej so se na velikim koncertu predstavili s štirimi inštrumentalnimi pesmimi, nato z dvema z Nušo Deren-do, malce plesnih ritmom s pesmimi Abbe v sodelovanju z APZ Rista Savina, nato z dvema pesmima z Otom Pestnerjem, na koncu pa še skupaj z Nušo in Otom s tremi pesmimi. »Tako množične udeležbe nismo pričakovali, določeni obiskovalci so stali, ker ni bilo dovolj sedišč. Pričakovali smo približno petsto ljudi, a jih je bilo na koncu zagotovo devetsto,« je bil navdušen Vidrih. Poleg posebnega prostora je bila letošnja novost tudi, da je bil vstop na prireditev prost. »To smo želeli podariti svojim dolgoletnim oboževalcem.«
BGO
Srednjeveško Celje bo spet viteško
V	petek in soboto bo mesto ob Savinji srednjeveško obarvano. Zavod Celeia Celje bo pripravil Srednjeveški dan v središču mesta in na Starem gradu. Vitezi iz tujih dežel se bodo pomerili v viteških spretnostih, otroci pa se bodo lahko naučili veščin mečevanja, lokostrelstva, si izdelali ščite in jezdili viteške konje.
V	petek popoldne bo mestno središče gostilo viteško dogajanje. Predstavili se bodo Baletna šola Harlekin, srednjeveška plesna skupina Galiarda in Kd Smeško z lutkovno animacijo. Ves čas bo na voljo srednjeveška tržnica z rokodelskimi izdelki in s pridelki s podeželja. Obiskovalci bodo lahko poskusili srednjeveško kulinariko, otroci pa bodo lahko jezdili konje in se udeležili različnih delavnic.
V	soboto se bo srednjeveški vrvež preselil na Stari grad. Tam bodo vitezi Gašperja Lambergarja pripravili prikaz življenja v viteškem taboru in animacije z opremo ter orožjem, Sokolarsko društvo bo pripravilo razstavo ptic, obiskovalci bodo lahko iskali grofovske cekine, osrednji program pa bo razkril temačne skrivnosti srednjega veka. Otroci si bodo lahko ogledali predstavo Žabji kralj, ves čas pa bo na voljo tudi kulinarična ponudba pečenega mesa, kaše in sladic.
EP
ШЛ7Г
miiicjnovejšczgodovine I ecJje
Muzej novejše zgodovine Celje, Zgodovinski arhiv Celje ter Rokometni klub Celje Pivovarna Laško
Vas v četrtek, 1. septembra 2016 ob 11.30 uri
vabimo na Trg Celjskih knezov na odprtje razstave ob obeleževanju 70. obletnice rokometnega kluba v Celju, z naslovom:
»Cele, Cele!«
Razstava razkriva zgodbe, ki jih sestavljajo igralci, sodelavci, navijači, zmage, porazi in pričakovanja vseh, ki v Celju živijo za rokomet.
Vabljeni!
Peka kruha v sklopu delavnice Muzeja na prostem Rogatec
Spoznavanje dediščine s pomočjo delavnic
Muzej na prostem Rogatec redno pripravlja etnografske prikaze in učne ter doživljajske delavnice za posameznike in družine. Med redne delavnice sodi tudi okušanje dediščine vsak četrtek in soboto.
Z delavnicami Okusimo dediščino poskuša Muzej na prostem Rogatec ohraniti dediščino, saj se, kot pravi sodelavka muzeja Irena Roškar, zavedajo, da stavbna dediščina ni dovolj, da muzej in z njim vsebina živita med ljudmi.
Ponudbo delavnic so v muzeju začeli oblikovati že pred osemnajstimi leti, ko je Občina Rogatec prevzela upravljanje. Prva
je bila delavnica peke kruha, ki jo še danes pripravljajo dvakrat tedensko. Sicer muzej ponuja tudi delavnice, kjer si obiskovalci lahko izdelajo zapestnico, se naučijo kakšnega starega že skoraj pozabljenega plesa ali se udeležijo katerega od t. i. doživetij v Muzeju na prostem Rogatec.
Kot pravi Roškarjeva, so delavnice namenjene vsem generacijam. Vedno je prisoten animator, ki lahko vsebino in izvajanje delavnice nekoliko prilagodi trenutnim obiskovalcem.
EP
Foto: vir Rogatec.si
KULTURA
11
Deklica s talentom in z velikimi sanjami
Osmošolka Zarja Nemec je dobila posebno nagrado za pravljico Deček z velikimi sanjami
Florjan neskončno rad zre v zvezde. Še posebej, če ga njegova babica drži za roko. Babica pestuje tudi njegove sanje, zaradi katerih deček dviguje pogled. Ko nekega dne babica umre, nihče od odraslih tega ne razume. Ker ni časa, ker nima smisla, ker ni posluha, vsi zamahujejo z roko in ga tiščijo trdno k tlom. A deček ve. Tam nekje je še vedno topla roka njegove babice. Tam nekje ga zvezde vabijo na čajanko. In ne glede na to, kolikokrat bodo drugi omalovažujoče zamahnili z roko, bodo njegove velike sanje preživele.
Komisija letošnjega natečaja Z domišljijo na potep je Zarji Nemec iz OŠ Primoža Trubarja Laško zaradi globoke sporočilnosti besedila, zapisanega v pravljični obliki, podelila posebno priznanje. Slikanica Deček z velikimi sanjami je pred dnevi izšla
pri založbi Smar-team in jo je mogoče dobiti v knjigarnah in knjižnicah. Zarja se je tako zapisala med mlajše objavljene avtorje. Kot pravi njena mentorica, učiteljica slovenščine Tanja Drolec, ta knjiga zagotovo ni zadnja. »Morda bo katera od naslednjih tudi v tujem jeziku.«
S knjigami na pot domišljije
Zarja že od nekdaj rada bere. Kupe knjig je požirala, še preden je prestopila šolski prag, in pogosto je bila ona tista, ki je zvečer mamici prebrala pravljico. »Od nekdaj sem rada sanjarila. Ena mojih najljubših zgodb je nosila naslov Zvezdni tolarji. Znala sem jo na pamet, a vendar sem jo domačim - doma nas je pet otrok - prebirala skoraj vsak večer.« Z leti se je ljubezen do knjig samo še stopnjevala. Zgodilo se je, da je na primer dve knjigi Harryja Pot-
terja prebrala v enem dnevu. »Ko te zgodba potegne v svoj svet, ne vidiš več črk, besed, ne šteješ strani, ampak samo jadraš na krilih domišljije. In to je res izjemen občutek.« Zgodba o Dečku z velikimi sanjami je nastajala ob koncih tedna kar nekaj časa. Zarja se natečaja ni udeležila s prevelikimi pričakovanji. »Ko me je učiteljica obvestila, da sem uspela, sem bila presrečna, a še vedno nejeverna. Šele sčasoma sem ozavestila tisto, kar je komisija v tej zgodbi tako dobro ocenila. Popotnico, ki mlademu bralcu ostane tudi takrat, ko se besed ne spomni več in ilustracije zbledijo v spominu.« Pri tem zagotovo nikoli ne bo pozabila trenutka, ko je prvič prijela v roke čisto svojo knjigo. »Izpadla je veliko lepše, kot sem upala sanjati.« Ampak sanje vendar morajo biti velike.
StO
Foto: SHERPA
Zarja Nemec bo to jesen zakorakala v deveti razred osnovne šole. Vsestransko uspešna najstnica obožuje tudi jezike. Ker tako kot knjige odpirajo poti v nove svetove, nove izkušnje in nova doživetja. Knjigo Deček z velikimi sanjami bo predstavila tudi na literarnem večeru v laški knjižnici.
Drugačen pogled na svet
Festival mladih kultur Kunigunda širi velenjska obzorja
Ko je citrarski festival zapustil Velenje, se je v šaleško mesto v petek naselil 19. festival mladih kultur Kunigunda, ki deluje pod taktirko Mladinskega centra Velenje. Ta vsako leto k organizaciji povabi več kot deset mladinskih društev, zavodov in organizacij. V času festivala so organizatorji na njegovih prizoriščih ustanovila Avtonomna republika Kunigunda.
Kunigunda je festival alternativnih kultur. Poleg tega, da se Mladinski center Velenje med letom trudi ponujati zanimive načine prostega časa v Šaleški dolini, se na festivalu trudi raziskati alternativne možnosti kulturnega udej-stvovanja. Na festivalu je priložnost dobilo več kot dvesto umetnikov z vseh področij, od tega jih je več kot petdeset v Velenje pripotovalo iz tujine. »Letos še posebej izpostavljamo rdečo nit festivala Avtonomno republiko Kunigundo, ki je avtonomna kulturna cona na vseh dogajališčih. Njena ustava zagovarja razum, zdravo pamet, strpnost, drugačnost in kulturnost,« je iz-
postavil posebnost festivala predstavnik stikov z javnostmi Vid Stropnik.
A največji projekt festivala je Konferenca o nenavadnem, ki je navduševala v soboto in nedeljo. »O različnih in nenavadnih temah je
bilo deset predavanj in delavnic. Teme so bile sveta geometrija, lucidno sanjanje, regresija, šamanizem, ples s čakrami in podobne modrosti človeštva, na katere smo nenamenoma ali celo namenoma pozabili.
Predavatelji so prišli iz cele Slovenije.«
Eden od tujih umetnikov je letos iz Uragvaja. Večme-dijski umetnik Francisco Tomsich že od 12. avgusta v Pekarni riše, slika, piše in snema ter raziskuje pre-
Koncert metal skupin (Foto: Tilyen Mucik)
Jubilejna Veronikina nagrada
Veronikin lavreat bo znan 30. avgusta na Starem gradu Celje. Znane so pesniške zbirke, ki so letos v igri za jubilejno, 20. Veronikino nagrado. Gre za eno najpomembnejših literarnih nagrad, podeljuje jo Mestna občina Celje. Ime nagrade izvira iz legende o Veroniki Deseniški, ki govori o prepovedani ljubezni grofa Friderika II. Podeljevati so jo začeli leta 1997.
Strokovna žirija je tokrat izbirala med dvesto petdesetimi zbirkami, ki so izšle od lanskega do letošnjega junija. Iz pe-
teklost in prihodnost Velenja, s čimer bo postopoma zavzemal prostor in osvetlil možnosti spreminjanja življenjskega in delovnega okolja. Pekarna je v času njegovega ustvarjanja odprta za obiskovalce, inštalacija pa bo na ogled do konca festivala.
Organizatorji želijo vsako leto festival postaviti na malce drugačne lokacije, ena od njih bo letos Huda luknja. Na zelo skrivnostnem in zanimivem prizorišču bo v četrtek, 25. avgusta, nastopila skupina Brencl banda. »To je skupi-
na, ki s svojo glasbo raziskuje različne folklorne in etno elemente različnih kultur, predvsem slovensko folkloro. Velenjski umetnik Anže Sever pa bo v luknji pred nastopom skupine pripravil videorazstavo 1:48.«
Do 27. avgusta se lahko v Velenju udeležite različnih dogodkov festivala in si širite pogled na življenje, saj po besedah Vida Stropnika festival Kunigunda ne samo da se trudi raziskovati kulturo, ampak se tudi trudi širiti velenjska obzorja.
BGO
Nedelja, 28. avgust 2016,
stre zbirke je izbrala pet nominirancev, in sicer Aljo Adam z zbirko Dolgo smo čakali na dež, Ano Makuc z delom Ljubica Rolanda Barthesa, Uroša Praha z delom Tišima, Petera Se-moliča z delom Druga obala ter Kajo Teržan z delom Delta.
Predsednica žirije Barbara Korun je povedala, da je bila odločitev za nominirance zahtevna. Sicer je tudi letos odločala kakovost, prednost pa so imeli mlajši ustvarjalci in ustvarjalke, ki se kot umetniki šele uveljavljajo.
EP
Vodeni ogledi Pokrajinski muzej Celje
Informacije in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
ALMA M. KARLlN POTI
trtek, 2016,
17.00
12
NAŠA TEMA
Zakaj je dobro biti član planinskega društva?
Oskrbniki so duš
Generalni sekretar PZS Matej Planko je naštel glavne prednosti, da postaneš član največje prostovoljne organizacije v Sloveniji.
•	S članstvom v lokalnem društvu spoznavaš enako misleče ljudi in obiskovanje gora je prijetnejše v družbi.
•	Izvajanje planinskih aktivnosti je v organizaciji izkušenih planinskih vodnikov bolj varno, poleg tega pohodniki pridobijo veliko novih informacij o varnem obiskovanju gorskih predelov.
•	S plačano članarino je sklenjena pogodba za nezgodno zavarovanje članov, zavarovanje
KOČE Z NAJVEČ POSTELJAMI:
O	Triglavski dom na Kredarici:	3
o	Koča pri Triglavskih jezerih:	200
o	Dom Planika pod Triglavom:	CO
o	Cojzova koča na Kokrskem sedlu: (Kamniško-Savinjske Alpe)	135
o	Planinski dom pri Krnskih jezerih:	110
o	Dom na Komni:	108
o	Kocbekov dom na Korošici: (Kamniško-Savinjske Alpe)	101
o	Dom Valentina Staniča pod Triglavom:	101
o	Dom na Peci:	100
Oskrbnike je težko najti
Z oskrbnikoma na Menini in na Golteh
Dobro počutje med našim zadrževanjem v planinskih postojankah je v veliki meri odvisno od njihovih oskrbnikov. V teh postojankah hotelskega udobja seveda ne moremo pričakovati, čeprav so med obiskovalci tudi izjeme.
Ste kdaj pomislili, kakšen je delavnik oskrbnika, ki mora biti od jutra do večera »deklica za vse«? Za razmeroma malo denarja seveda. Nič čudnega torej, da slovenska planinska društva ponavadi težko najdejo
oskrbnike, saj se kandidati zahtevnih delovnih razmer bojijo. V Domu na Menini planini na
1.453 metrih nadmorske višine recimo nimajo elektrike in si pomagajo s sončno energijo ter
Niti petje naj ne bi manjkalo. Filip Vrabič je oskrbnik Mozirske koče na Golteh že šesto leto.
Slovenci radi hodijo v hribe, a v kočah ne prespijo tako pogos'
stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS.
•	S članstvom lahko planinci tudi do 50 odstotkov cenejše prenočujejo v kočah, pri čemer tudi ugodneje kupujejo v trgovinah s športno opremo.
•	Nikakor ne smemo pozabiti, da s tem, ko plačamo članarino, podpremo lokalna planinska društva in delovanje PZS ter prispevamo za obnovo planinskih poti in vzdrževanje planinskih koč. BGO
V raziskavah javnega mnenja o športnih aktivnostih Slovencev v prostem času je bilo ugotovljeno, da se nas približno petnajst odstotkov ukvarja s planinstvom. Takšen odstotek uvršča planinstvo med najbolj množične prostočasne aktivnosti Slovencev, zato ni čudno, da smo narod planincev. V juliju in avgustu v slovenskih planinah mrgoli pohodnikov in po zadnjih podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) bo letošnja sezona podobna kot v zadnjih petih letih.
Gospodarska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je sredi poletne planinske sezone na osnovi vprašalnika
naredila oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč. »Največkrat je obisk koč pogojen z vremenom. Ker je bilo
Najbolj obiskane koče v naši regiji:
Dom na Šmohorju, Dom na Mrzlici in Dom na Boču, Frischaufov dom na Okrešlju, Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Mozirska koča
Pred Mozirsko kočo na Golteh
z agregatom. Vodo je med drugim treba prekuhavati. Oskrbnica kuha v štedilniku na drva, streže pijačo in pripravlja sobe za prenočevanje.
Vsestranski oskrbniki
»Nikoli ne veš, koliko obiskovalcev bo prišlo. To je odvisno od vremena in od odločitve obiskovalcev,« je povedala Branka Ermenc, ki je oskrbnica Doma na Menini od letos. Včasih pride komaj en obiskovalec planinske postojanke na dan, drugič jih pride tudi po petdeset ali sto. Letos poleti se je ob nekem praznovanju zbralo na Menini celo 1.500 ljudi. »Treba se je znajti, kaj boš obiskovalcem ponudil,« je povedala oskrbnica, ki poskrbi za lačne in žejne planince. Poleti je dom odprt vsak dan. Oskrbnik mora obvladati kuhanje in strežbo ter poznati z vsem tem povezano zakonodajo. »Oskrbniki so tako vse od snažilke do nabavnega referenta,« je povedala Ermenčeva, ki ima na področju gostinstva bogate izkušnje. Zgornjesavinjčani jo posebej poznajo kot kulturno ustvarjalko. Dom na Menini je odprt celo leto, v zimskih mesecih le ob koncu tedna in ob praznikih.
Od pastirja do oskrbnika
V Mozirski koči na Golteh, ki je letos stara sto dvajset let, je že šesto leto oskrbnik Filip Vrabič. Koča v lasti Planinskega
društva Mozirje ima 57 ležišč in je odprta celo leto. V njej se v toplejšem delu leta ustavljajo planinci, kolesarji in izletniki. »Veliko dela je treba, da ohraniš dušo planinske koče. Prav tako je treba veliko odgovornosti,« je dodal oskrbnik, ki med drugim peče kruh v krušni peči. Vrabič je bil najprej štiri leta pastir po planinah, nato so ga po telefonu povabili za oskrbnika planinske koče. »Povabilo sem z veseljem sprejel,« se spominja oskrbni-škega začetka.
»Vsaka koča ima hišni red, česar se kot oskrbnik zelo dobro zavedam,« je povedal Vra-bič, ki rad vstaja zgodaj. Zvečer poskrbi, da gredo obiskovalci v posteljo pravočasno.
Lastniki planinskih postojank dobre oskrbnike težko najdejo. Vrabič se je lani udeležil izobraževanja, ki je bilo v višji gostinski šoli na Bledu. Zbralo se je kar 35 oskrbnikov. »Potrebna je širina, da zna človek biti v sožitju z naravo in biti strpen do sočloveka, ki hoče ta gorski svet sprejeti, vendar je utrujen,« se je prepričal med pogovori z oskrbniki. »Poleg tega mora oskrbnik med drugim pripraviti drva, priviti vodovodno pipo ali zamenjati žarnico. Predvsem mora skrbeti, da je v koči pravo planinsko vzdušje, kot si ga ta zasluži,« je povedal oskrbnik Mozirske koče. Niti petje ne sme manjkati. Vrabiča tudi veseli, da se obiskovalci koč med seboj radi pogovarjajo.
BRANE JERANKO Foto: MANCA ČUJEŽ
»Če ni do mladih ne
Planinsko društvo Celje - M in Frischaufov dom v visoko Dom planincev v Logarski d gnezdu.
Predsednik Planinskega dru beršek je z oskrbniki, ki skrbij A poudarja, da dobrih oskrbn >prepucali< med svojimi oskrbn zelo zadovoljni. A težko je do lahko >zafura< celotno kočo«.
Preveč dela - premal
Planinske poti oskrbujejo člai vi Doberšek, je dela veliko, den prav tako zagotavljajo planinsk z mlajšo generacijo planincev skupina planincev, ki je najbolj kakšna >zajla<. Da bi se vključ To pa ne, to se jim zdi prenap današnjemu načinu življenja: drugače. Danes je tempo živl delajo, konec tedna pa so utru pozna ... Sekcija, ki skrbi za pla članih, nove je težko pridobiti.
»Mladina je usmerjei
Tako meni Doberšek. Kot pra do planin in planinske dedišči splača ali ne. In prostovoljno d' V planinah si sicer lahko odpc danes zaveda vedno manj mlad
Sicer so v Planinskem društ letu najbolj ponosni na obnov dolini, ki ni bilo obnovljeno ; obnovo čistilne naprave na Kor od denarja in nekaterih razpi društvo ves zaslužen denar, ko
NAŠA TEMA
13
Zakaj v hribe?
a vsake koče
to
maja in junija zelo spremenljivo in neugodno, so nekatere koče beležile slabši obisk. A ker se je julija vreme spet umirilo, je bil obisk spet boljši. Po dosedanji oceni je sezona v planinskih kočah približno enaka povprečju zadnjih petih let,« je povedal strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije Dušan Prašnikar.
Enako je tudi pri številu nočitev in je enak povprečju zadnjih petih let. »A vseeno opažamo, da se število nočitev zmanjšuje, predvsem Slovencev. Na splo-
šno gre za trend, da poskušajo planinci prehoditi čim več v enem dnevu, če ne gre, pa dva dni. Želimo dati obiskovalcem to izkušnjo, da je spanje v planinski koči drugačno doživetje gora kot v enem dnevu hitro priti na vrh in nazaj.«
PZS si želi več nočitev v kočah
Ker si PZS želi, da bi planinci pogosteje obiskovali koče in v njih tudi prespali, je pred leti krovna organizacija uvedla dva certifikata po vzoru avstrijske planinske zveze. Prvi je družinam prijazna koča, s katerim poskušajo lastnike koč in oskrbnike usmerjati, da namenijo večjo pozornost najmlajšim in družinam. Drugi je certifikat okolju prijazna koča, ki pomembno vpliva na kakovost objekta. »Poleg tega se oskrbniki trudijo s kulinari-ko. Več je tradicionalnih jedi, pri čemer ni namen, da bi koče postale klasične gostilne,« je dodal Prašnikar. V PZS si želijo tudi več nočitev v kočah, ker je to pomemben del dohodka za oskrbnike.
V	večini primerov so lastniki koč planinska društva, ki sama priskrbijo osebje v kočah, nekaj ga tudi najamejo in zaposlijo. Gre predvsem za koče v visokogorju, medtem ko so ostale koče večinoma v najemu. »Išče se ljudi z izkušnjami v gostinstvu, saj je večina dela povezanega z njim. Delo v planinski koči je specifično, zato je včasih malce težje dobiti kakovosten kader. Ni alarmantno stanje, a dobrega oskrbnika ni enostavno dobiti, če ga imaš, se ga splača držati, dokler želi delati v koči.« Zaradi dobrega oskrbnika je obiskanost koč še večja, saj stavba sama po sebi ne omogoči doživetja, ampak ga ljudje v njej.
V	zadnjih petih letih je v slovenskih kočah prenočilo približno od 85 do 90 tisoč planincev. V PZS z rahlo grenkobo opozarjajo, da z mrežo koč in bivakov, ki so povsod po Sloveniji, predstavljajo pomemben del zelenega turizma, a jih država premalo prepozna kot pomemben turistični del.
BARBARA GRADIČ OSET
Foto: TEJA PODGORŠEK
Teja Podgoršek je zadnjih petnajst let redna obiskovalka gora in če ji čas dopušča, obiskuje hribe vsak konec tedna.
Da je že kot otrok imela zelo rada naravo, je osnovni razlog obiskovanja gora. »Drugi razlog je, da ne maram zaprtih prostorov, ker mi vzbujajo občutek utesnjenosti. Zato si tudi zelo težko predstavljam, da bi prosti čas preživljala v kakšnem fitness centru ali telovadnici.«
Podobno kot večina pohodnikov si izbere enodnevne izlete, zato izkušenj s spanjem v kočah nima. A kot prava planinka poudarja: »Treba je vedeti, da so koče v osnovi zatočišča pred slabim vremenom in da lahko v primeru, če nas uja-
me noč, tam tudi prespimo ter da se nahajajo v okolju, kjer ne moremo pričakovati prevelikega udobja in razkošja.«
Najljubša pot? »Vse poti, ki sem jih prehodila, so mi bile zelo všeč. Mogoče mi je še posebej ljuba pot, ki se vije po Spodnjih bohinjskih gorah. Gre za pot od Črne prsti do Rodice oziroma Šije. Je zelo razgledna, saj lahko z višine približno 1.900 metrov uživamo ob pogledih na okoliške vrhove.« In najljubša koča? »V prijetnem spominu mi je ostala Češka koča na Spodnjih ravneh nad Jezerskim. Stoji namreč v zelo lepem, rekla bi pravljičnem okolju in se zaradi svoje gradnje več kot odlično sklada z okolico.« BGO
Teja Podgoršek meni, da oskrbnik na kočah lahko zaradi svojih izkušenj, informacij in prijaznega odnosa do pohodnikov zelo pripomore k temu, da planinci kočo radi obiščejo in se tja tudi vračajo.
4
Planinske koče so zavetišče s hrano in ne razkošje
bička, ? zanima«
atica skrbi za Kocbekov dom gorju v Savinjskih Alpah, za olini in za kočo na Orlovem
štva Celje - Matica Mirko Do-o za koče društva, zadovoljen. ikov ni lahko dobiti: »Mi smo iki in smo trenutno z izborom )biti pravega, slab oskrbnik ti
Io denarja
ni planinskega društva. Kot pra-arja pa malo, slednjega namreč <a društva. Največ težav imajo j, pravi Doberšek: »To je tista j kritična, če morda kje manjka :ili v skupino za vzdrževanje? Dorno!« Doberšek to pripisuje »V socialističnih časih je bilo Ijenja zelo hiter, mladi veliko jeni in ne želijo delati. A to se
ninske poti, temelji na starejših
«
na v kapital«
L vi, mladi danes nimajo odnosa ne, razmišljajo le, če se nekaj elo pač ne predstavlja dobička. )čijemo telo in duha, a tega se dih, še dodaja Doberšek. vu Celje - Matica v letošnjem ro Orlovega gnezda v Logarski te 48 let. V načrtu imajo tudi ošici, vendar je slednja odvisna sov. Kot je povedal Doberšek, čam vrne v obliki investicije.
EP
Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza 287 društev, v katero je vključenih 54.574 članov posameznikov (2015). Planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7.400 ležišči in z več kot 10 tisoč sedišči.
Slovenske gore letno obišče približno 1,4 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža 2.002 planinskih poti v skupni dolžini 10.004 kilometrov po vsej Slovenji.
Za planinske poti skrbij o prostovoljci marka-cisti, ki so opravili tečaj PZS in dobili licenco. Različna društva imajo v svojih vrstah različno število markacistov, zato jim včasih pomagajo še ostali člani društva. V lanskem letu so slovenski markacisti opravili preko 41 tisoč prostovoljnih ur. Sicer so skrbniki teh poti planinska društva.
Planinka in popotnica Manca Čujež, ki je prehodila tudi kakšno planinsko pot v tujini, nam je poskušala omogočiti malce širši vpogled v planinarjenje izven naših meja.
Po slovenskih gorah nas vodi Knafelčeva markacija, ki je rdeče-bela, a jo je mogoče srečati tudi malo čez mejo. Sicer imajo v tujini drugače označene poti. »V tujini, kjer sem planinarila, so bile poti zgledno urejene in označene. A planinski zemljevid je obvezna oprema tako v domačih kot tudi v tujih gorah.«
Planinske koče imajo v Alpah in Dolomitih podoben sistem kot pri nas, kar pomeni, da so oskrbovane planinske koče z možnostjo prenočitve in nakupom hrane. Na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je manj oskr-
bovanih koč, tam so bolj razširjena zavetišča, kjer nudijo streho nad glavo, hrane pa ne. Od bolj oddaljenih destinacij je Manca navedla še primer trekinga v Nepalu, kjer je mogoče prenočevati bodisi v vaseh bodisi v »lodžih« ali šotorih. Če pohodnik prespi v šotoru, z njim potuje kuhar. Še posebej se spominja Nove Zelandije, kjer je treba prenočišče na dolgih trekingih rezervirati veliko prej. Če se planinci v Sloveniji pogosto pritožujejo nad »preprostimi« planinskimi kočami, so koče v tujini malo bolj razkošne in imajo boljšo kulinarično ponudbo. Manca ima odgovor: »Zato, ker jih je lažje oskrbovati kot slovenske, pri katerih je oskrba vezana na prevoz s helikopterjem, ki predstavlja velik finančni zalogaj.«
BGO
V: • < , t
' i >4 ' Ж	-Ж	------ Ш
Manca Čujež po številnih obiskih gora prisega na to, da so planinske koče zavetišče z osnovno prehrambno oskrbo. (Foto: Feri Kropec)
Koča na Klemenči jami vedno bolj obiskana
Kljub nekoliko bolj kislemu vremenu so z letošnjim obiskom v Koči na Klemenči jami pod Ojstrico zadovoljni.
Letošnja sezona je veliko boljša, kot je bila lanska. Največ obiska domačinov beležijo ob koncih tedna. Tujci, ki so nastanjeni v Logarski dolini, gore in s tem kočo na Klemen-či jami največ obiskujejo med tednom. Prav tako beležijo letos več obiska tujih turistov kot lani, je povedal oskrbnik koče Rado Novak.
Nočitev v koči ni veliko
Nočitve v koči so zaradi bližine doline manj številne. Največkrat prenočujejo alpinisti, ki prespijo več dni in tako lahko zjutraj ujamejo prve sončne žarke ter se odpravijo na pot. Sicer koča na Klemenči jami planincem in turistom ponuja veliko, pravi Novak. Trenutno obnavljajo rusko kegljišče,
kjer za jesen načrtujejo tudi manjše tekmovanje, imajo pa tudi plezališče s 25 stranmi, ki je edinstveno v Sloveniji. Kot pravi Novak, si je vredno ogle-
dati tudi najstarejšo planinsko postojanko, najdebelejši macesen v Sloveniji, presihajoč slap Savica, ki bi bil, če bi bil stalen, najvišje ležeči v Sloveniji.
»Težave? Ne, le priložnosti za iskanje rešitev!«
Tako kot vsak oskrbnik se tudi Novak sooča z določe-
nimi težavami. Največkrat je to vreme, na katerega se pač ne da vplivati, a sicer Novak pravi, da dejanskih težav ni! »Težava je relativna beseda. So le zadeve, ki jih je treba urediti, gledati nanje pozitivno. Treba je spremeniti pogled na stvari in nanje gledati kot na priložnost, da se nekaj popravi in naredi še bolj prijetno za goste,« je povedal oskrbnik.
Iščete sezonsko delo?
Rado Novak je zaenkrat edini, ki je v koči zaposlen, ob koncih tedna mu pomaga mama, ki je tudi odlična kuharica. Kadar zaradi povečanega obiska potrebuje pomoč, se obrne na študentski servis, vendar zaenkrat tega ni veliko. Pravi, da bo pomoč najbrž potreboval v prihodnje, saj ima veliko načrtov.
EP
Foto: TEJA PODGORŠEK
14
KRONIKA
Štirje so krivdo že priznali
Enajsterica obtožena za prekupčevanje z mamili
V	Celju se je začel sodni proces zoper enajst obtoženih kaznivih dejanj prekupčevanja z mamili. Predobravnavni naroki so se prav tako že začeli za posamezne vpletene, saj bo več kot očitno skupno sojenje za enajsterico skorajda nemogoče. Že iz preteklih primerov je znano, da so tovrstna sojenja izjemno zahtevna in praviloma tudi maratonsko dolga.
Štirje od enajstih obtoženih so krivdo že priznali in dobili kazni od enega do treh let zapora. Ali bodo krivdo priznali tudi ostali, bo jasno v prihodnjih dneh. Kriminalno združbo so policisti prijeli letos januarja v obsežni akciji, preiskava pa je trajala skoraj leto. Člani združbe naj bi dnevno prodajali heroin v količinah od 0,5 do 800 gramov odvisnikom iz celotne celjske in koroške regije.
Šlo je za organizirano združbo, kjer je vsak član imel točno določene naloge, a ker so zelo dobro poznali tajne policijske metode dela, so imeli kriminalisti težko delo predvsem pri zbiranju dokazov. Obtoženi so stari od 29 do 42 let. Razen enega, ki je državljan Bosne in Hercegovine, so vsi slovenski državljani. Storili naj bi kar 151 kaznivih dejanj, so januarja poročali celjski kriminalisti.
V	akciji prijetja so sodelovali tudi pripadniki posebne policijske in specialne enote. V hišnih preiskavah, ki so jih opravili na našem območju, so zasegli dva kilograma heroina in nekaj kokaina, denar, pripomočke za pakiranje droge ter nekaj predmetov, za katere so policisti sumili, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Štirje obtoženi so specialni povratniki, kar pomeni, da so bili zaradi enakih kaznivih dejanj v preteklosti že ovadeni.
SŠol
Fotografija je simbolična. (Foto: PU Celje)
Aeroklub Celje se postavlja na noge
V Aeroklubu Celje so v torek začeli ponovno delovati po hudem požaru, ki jim je v ponedeljek pretekli teden popolnoma uničil enega od treh letaliških hangarjev.
Poleg stavbe je ogenj uničil tudi več jadralnih letal, dve osebni vozili in poškodoval tudi upravno stavbo. Škode je za kar dva milijona evrov. V soboto je aeroklub organiziral tudi čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot sto članov celjskega in tudi ostalih slovenskih aeroklubov. V akciji so očistili pogorišče, stene pogorelega hangarja pa naj bi porušili v teh dneh, tako da je dostop do letališkega dela, ki je pogorel, še vedno omejen.
Foto: SHERPA
Kot je znano, je na letališču v Levcu zagorelo zaradi udara strele.
V	Rogaški Slatini našli mino
V	ponedeljek zvečer so morali na Celjski cesti v Rogaški Slatini posredovati pripadniki državne enote za varstvo pred nevarnimi ubojnimi sredstvi. Pri izkopu materiala pri pripravi ceste za asfaltiranje so namreč izvajalci del našli mino nemške izdelave iz druge svetovne vojne. Nevarno sredstvo so varno odstranili in ga odpeljali v začasno regijsko skladišče za hrambo tovrstnih nevarnih najdb.
Prelomna sodnik
Pripor za povzročitelja hude nesreče
Strokovnjaki s področja prometne varnosti: »Gre za edinstven primer, ki mora postati praksa pri najhujših kršiteljih, ki so tempi-rane cestne bombe!«
Na Celjskem se je v teh dneh zgodila prelomnica na področju ukrepanja zoper povzročitelje najhujših nesreč. Preiskovalni sodnik je za 29-letnega Velenjčana, ki je pred približno mesecem povzročil hudo nesrečo pri Šoštanju, v kateri so bile štiri osebe poškodovane, odredil pripor. Tako drastičen ukrep je bil v posameznih primerih sicer že odrejen, a le kadar je bila nesreča smrtna, kar v tem primeru ni bila. Gre za dokaz, da slovenska zakonodaja vendarle daje možnost, da se najhujši in večkratni kršitelji prometnih pravil, ki so lahko v naslednjem trenutku že potencialni cestni morilci, vendarle odstranijo s ceste.
Spomnimo. 29-letnik je vozil neregistriran avtomobil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom droge morfin. Ker je vozil prehitro, je trčil v vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. V silovitem trčenju se je izredno hudo poškodovala njegova mlajša sopotnica, hude poškodbe so dobile še tri osebe v drugem avtomobilu. Poškodovan je bil tudi povzročitelj, ki je bil takoj po nesreči hospitaliziran v celjski bolnišnici. Ko jo je zapustil, se je več dni izmikal policistom, zato je bila zanj skorajda že izdana tiralica. A so ga policisti uspeli izslediti in najti v enem od stanovanj na območju Velenja. Ovadili so ga zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu, ki predstavlja eno najhujših prometnih kaznivih dejanj, in tudi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Toda to še ni vse.
Zasegli so mu že pet vozil!
29-letnik je večkratni kršitelj, za katerega - če ga ne bi prijeli - bi bilo samo vprašanje časa, kdaj bi povzro-
čil nesrečo, ki bi se končala tragično. »29-letniku smo zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja v preteklosti zasegli že kar pet osebnih avtomobilov. Na dan nesreče, ki jo je povzročil v popoldanskih urah, smo mu že dopoldne zasegli enega,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Doslej je bil kaznovan zaradi številnih najhujših cestnih kršitev. Razloga za pripor naj bi bila ponovitvena nevarnost in begosumnost.
Da je to eden svojevrstnih ukrepov, pravi tudi Jadran Žerjal iz Postaje prometne policije Celje: »Dosedanja praksa namreč kaže, da smo do kršitev v prometu veliko bolj strpni kot do drugih odklonilnih pojavov. Pri kršiteljih prometnih predpisov se veliko pogosteje išče okoliščine, ki narekujejo olajšave pri kaznovanju. Vendar je sporočilo tega zadnjega dogodka jasno: tudi za povzročitev prometne nesreče lahko sodišče uporabi določila zakona, ki narekujejo pripor, kar pomeni, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na način, ki kaže, da bi ga storilec lahko ponovil ali ga nadaljeval.«
Kazni zaležejo samo pri nekaterih
Pred leti, ko se je prometna zakonodaja zaostrila, so zakonodajalci v Sloveniji domnevali, da bo zaseg avtomobila najhujšim kršiteljem zalegel. Vendar se to ni zgodilo. Kršitelji zaradi teže prekrškov ostajajo brez vozniškega dovoljenja in vozil, vendar se v promet »vračajo« z drugimi prevoznimi sredstvi ali z avtomobili, ki so nizkocenovni ter posledično v tehnično zelo slabem stanju. Takšne kršitelje policisti obravnavajo vsak dan, dodaja Žerjal.
»Sistem sicer predvideva veliko ukrepov, ampak običajno ti zaležejo samo pri nekaterih,« pojasnjuje Žerjal.
S to izjavo cilja na ostale, ki jih kazni ne izučijo. »Problem predstavljajo kršitelji, ki uradno nimajo sredstev za preživljanje, a vozila kupujejo za minimalne zneske ter so dnevno udeleženi v prometu. Vozila so neregistrirana, nevarna za druge udeležence zaradi tehničnih pomanjkljivosti, pri čemer vozniki zaradi različnih razlogov nimajo vozniškega dovoljenja. Ti razlogi so predvsem različne odvisnosti, predhodno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in drugi. Takšne voznike je treba spraviti s cest, vendar za to do zdaj očitno še ni bilo prave pripravljenosti,« je jasen Žerjal.
Ne samo ukrepi, ampak tudi pomoč
Odločitev preiskovalnega sodnika o priporu 29-letni-ka pozdravljata tudi vidnejša strokovnjaka s področja preventive v cestnem prometu, generalni sekretar pri AMZS in predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba in predsednik Zavoda Vozim David Razboršek.
»Zakaj je takšna odločitev sodnika pravilna? Zato, ker je to alarm tudi za državo. Predvsem za socialo in zdravstvo, ki bi se morala v tem trenutku vključiti v reševanje tega problema. Policija, tožilstvo, sodišče so se do zdaj odzvali in ukrepali, toda odvzem vozila ali pripor nista dovolj za tovrstnega kršitelja, ki bo enkrat spet na prostosti, pri čemer obstaja velika možnost, da bo pravila kršil še naprej,« pojasnjuje Štaba. Odpira točno tisto temo, o kateri smo poročali pred tedni. Bolj se bodo morali zganiti tudi zdravniki in se vključiti v proces odstranitve nevarnih voznikov s cest.
»V Sloveniji namreč obstaja nek tabu ali lažna pojasnitev Hipokratove zaprisege, da je odnos med bolnikom in zdravnikom
KRONIKA
15
ova odločitev
Predsednik Zavoda Varna pot in generalni sekretar AMZS Robert Štaba: »Poškodovancev v nesreči ne bi bilo, če ne bi bilo tako brezskrbnega ravnanja povzročitelja. Vzroke za nesrečo je treba iskati globlje. To pomeni, da ne gre samo za nek prekršek ali manjšo malomarnost, ki pripeljeta do nesreče, ampak za obnašanje in ravnanje, kjer je vozilo sredstvo, s katerim nekdo povzroči škodo drugemu.«
nad javnim interesom. Toda ko takšen povratnik, ki ima težave z alkoholom ali dro-go, na cesti ogroža druge, postane to javni problem. In dovolj velik razlog, da zdravnik takšno osebo napoti na kontrolni pregled ter začne postopek, da lahko upravna enota nekomu prepove ali omeji vožnjo. Zdravstvo ima na tem področju še veliko rezerv in se mora zavedati odgovornosti zdravnikov, ki bi morali na nacionalni ravni strniti svoje vrste in se odzvati. Alkoholiki in odvisniki v prometu namreč potrebujejo odziv ne samo policije in sodišč, ampak vseh ostalih strokovnih služb,« navaja Štaba.
Manjka celovit sistem, ki bo deloval
Popolnoma enako meni tudi David Razboršek iz Zavoda Vozim, ki organizira predavanja o prometni varnosti v slovenskih srednjih šolah: »Sporočilo o odreje-
Predsednik Zavoda Vozim David Razboršek: »Če ne gre drugače, je treba hudim kršiteljem fizično preprečiti, da bi se vključili v promet in ogrožali druge. Zato je tako pomembno, da javnost izve za ta primer pripora 29-letnika. Ker se moramo vsi, vključno z javnostjo, začeti zavedati, da je tudi to eden od ukrepov, da se preprečijo nadaljnje nesreče.«
nem priporu za takšnega povzročitelja je pozitivno. Dejstvo je, da že nekaj časa opažamo, da država veliko povzročiteljev prometnih nesreč, tako lažjih kot hujših, ne zmore disciplinirati. Ta odrejen pripor pa je signal, ki bi moral postati praksa.« Tudi Razboršek meni, da je treba na problem večkratnih cestnih kršiteljev pogledati globlje in ga rešiti na celoviti ravni.
»Pri večini kršiteljev, ki storijo nek manjši prekršek, kazen zaleže, za večkratne kršitelje pa bi bilo treba sistem ukrepov in pomoči nadgraditi, ga celovito urediti. V Sloveniji sicer imamo program psihosocialnih delavnic in rehabilitacije za kršitelje, toda ustreznega programa pomoči, ki bi deloval tako, da bi tem ljudem kršitev preprečili, ni. Torej ni sistema, ki bi deloval tako, da bi se kršitelje takoj identificiralo in jih vključilo v takojšnjo obravnavo,« dodaja Razboršek.
Tudi on omenja, da bosta večji delež k prometni var-
»Kazniva dejanja umora ali uboja predstavljajo za družbo tako veliko nevarnost, da jih zakon sankcionira z izredno visokimi zapornimi kaznimi. Toda v Sloveniji zaradi teh kaznivih dejanj umre le nekaj ljudi letno. V prometnih nesrečah pa je v Sloveniji lani umrlo 120 ljudi, 932 jih je bilo hudo in 7.778 lahko telesno poškodovanih, a ravnanja posameznikov, ki jasno nakazujejo na popolno neupoštevanje predpisov o varnosti cestnega prometa, še vedno obravnavamo z visoko stopnjo prizanesljivosti in strpnosti. Čas je že, da se zoper takšne kršitelje ukrepa,« pravi Jadran Žerjal iz Postaje prometne policije Celje.
nosti na dolgi rok morala prispevati sociala in zdravstvo. Ravno s programi, s katerimi bo država dosegla točno to: pravočasno zaznavo potencialnih povzročiteljev najhujših nesreč in takojšnjo pomoč ter obravnavo na način, da se bodo ti posamezniki zavedali, kakšno nevarnost predstavljajo zase in za ostale udeležence v prometu. »Ni dovolj samo to, da se nekdo šele po kršitvi v prometu vključi v psihosocialne delavnice, v njih sodeluje in nato podpiše list papirja, da je bil vanje vključen. Pogrešamo celovito obravnavo teh ljudi,« zaključuje Razboršek.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
(SHERPA, GrupA)
Varnostne priprave na prvi šolski dan
Na Celjskem so vzdrževalci cest že popravljali oziroma obnavljali talne označbe zaradi bližajočega se začetka novega šolskega leta. Svet za preventivo in vzgojo v prometu, ki deluje v okviru Mestne občine Celje, tudi koordinira vse preglede prometne signalizacije in talnih označb zaradi večje varnosti otrok.
S policijo, predstavniki oddelka za okolje in prostor celjske občine, z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Celje, Avto-moto društvom Slavka Šlandra in tudi s številnimi društvi upokojencev se člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dogovarjajo tudi, kako bo usklajen nadzor varnosti v prometu v prvih šolskih dneh.
Vsi, ki so vpeti v zagotavljanje prometne varnosti otrok ob začetku novega šolskega leta, so že pregledali okolico vseh šol in vse glavne prometne ceste. »Večino pomanjkljivosti na cestni infrastrukturi in prometni signalizaciji smo že odpravili, tam, kjer še nismo, bomo to storili še ta teden,« pravi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje Martin Grosek.
Fizično varovanje otrok, ki so najšibkejši udeleženci v prometu, oziroma nadzor nad vozniki bosta prve dni septembra enako kot vsako leto organizirana tudi v okolici vseh osnovnih šol. Že naslednji teden bo policija začela poostreno nadzorovati promet.
SŠol
Vse za varno pot v šolo. Kmalu.
Pred začetkom šole poostren nadzor prometa
Ta teden se je po vsej Sloveniji, a tudi v večini evropskih držav začel poostren nadzor hitrosti, imenovan Speed oziroma Hitrost. Gre za akcijo, ki je namenoma v tem času, torej tik pred začetkom šolskega leta. Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah še vedno glavni razlog za prometne nesreče z najhujšimi posledicami, zato bodo policisti prehitre voznike dosledno kaznovali.
Policisti bodo poostreno nadzirali hitrost na vseh cestah, kjer najpogosteje prihaja do kršitev in prometnih nesreč, ter na cestah v bližini šol. Ob tem se namreč začenjajo priprave na aktivnosti ob začetku šolskega leta. Voznike želijo opozoriti, da se bodo v naslednjem tednu v šolske klopi že vrnili otroci, ki so ena najbolj ogroženih sku-
Ne samo hitrost, policisti te dni preverjajo tudi psihofizično stanje voznikov. Foto: SHERPA
pin v cestnem prometu. Zato je nujno, da na odsekih šolskih poti vozniki zmanjšajo svojo hitrost oziroma jo prilagodijo razmeram na cesti. »Z doslednejšim spo-
štovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti bi lahko obvarovali marsikatero življenje,« dodajajo na policiji.
V	nesrečah poškodovana dva otroka
Pretekli konec tedna sta se na Celjskem zgodili dve hudi prometni nesreči. V Tr-novljah pri Celju je v soboto 75-letni voznik avtomobila trčil v otroka, ki je na cesto stekel s parkirišča. Otrok se je huje poškodoval.
V	nedeljo je na lokalni cesti Florjan-Bele Vode 31-letna voznica avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v steber nadstreška ob stanovanjski hiši. Nato je vanjo trčil 45-letni voznik, ki je pravilno pripeljal nasproti. V trčenju sta se huje poškodovala 31-letna voznica in njen 8-letni sopotnik. Dve osebi sta bili lažje poškodovani.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Ujemite nepovratna sredstva za nakup toplotne črpalke Kronoterm v letu 2016
in sodelujte v nagradni igri za glavno nagrado VW UP!
Predmet javnega poziva Eko sklada so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije za nove naložbe in za nekatere nove naložbe v starejših stanovanjskih stavbah na območjih Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestnih občin Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto ter Občin Trbovlje in Zagorje ob Savi, ki so uvrščene v degradirana območja.
Iz razpisanih sredstev je mogoče med drugim fi nancirati priznane stroške naložbe za vgradnjo:
- toplotnih črpalk za centralno ogrevanje ter
- prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (re-kuperacijo).
Letošnje novosti Eko sklada na področju ogrevalnih toplotnih črpalk
Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za nakup in vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe (toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in kombinirani grelniki s toplotno črpalko) tipa zrak/ voda, voda/voda in slanica/ voda. Toplotna črpalka mora dosegati predpisano mejo sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov qs ( %) v povprečnih podnebnih razmerah, kot izhaja iz spodnje tabele:
tip ogrevalne toplotne črpalke	spodnja mejna vrednosti se/onske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov ц. (%) zi uporabo pri nizki temperaturi v povprečnih podnebnih razmerah
zrak/voda	140
voda/voda	200
slanica, voda	170
Pomembno je vedeti
1.	Račun in podatki o vlagatelju, ki so navedeni na vlogi, se morajo obvezno glasiti na isto osebo (ponudba, oddana vloga in končen račun se morajo ujemati).
2.	Natančna navodila glede izpolnjevanja vloge so dodana pozivu Eko sklada.
3.	Za uveljavljanje vloge za nepovratna finančna sredstva ali subvencionirano financiranje mora vlagatelj (kupec) nujno pred izvedbo investicije Eko skladu poslati izpolnjeno ustrezno vlogo s prilogami in z enim izvodom ponudbe ter s potrebnimi fotografijami.
V podjetju Termo-tehnika, d. o. o., vam bodo pomagali pri izpolnitvi vloge in vam svetovali pri izbiri primerne toplotne črpalke. Telefon: 03 703 16 20 ali brezplačna telefonska številka 080 23 22.
POZOR, občani občine Zagorje ob Savi! Občina je objavila razpis, ki dodatno spodbuja k menjavi kurilnih naprav s toplotno črpalko. Kolikor nepovratnih sredstev bo nekdo dobil od Eko sklada, toliko bo k temu znesku dodala še občina.
E STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
. STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA - KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<PTIKN
J&tiiüfv
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI^ĆAS^dejavmki^d j.00-1 frOO^sobota od 84)0-12.00 ^p |
* 10% popust* ob nakupu yL- je koreKcijskih in sončnih očal
^Л	POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO
TERM
Kdo lahko vgradi črpalko?
Toplotno črpalko za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe lahko vgradi le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk pri Agenciji Republike Slovenije za okolje in mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta.
Območja s sprejetim
odlokom in subvencije
Nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno
ogrevanje na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka ne more biti dodeljena, če energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. Občina zagotovi podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja, do zemljiške parcele natančno.
Priznani stroški in višina nepovratne finančne spodbude
Priznani stroški vključujejo:
-	nakup in vgradnjo ene ogrevalne toplotne črpalke na stanovanjsko enoto;
-	nakup in vgradnjo hranilnika toplote, vodnega toplo-
tnega zbiralnika ter povezavo s toplotno črpalko;
-	cevne povezave toplotne črpalke z virom toplote, ustrezno varovalno in krmilno opremo.
Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
-	1.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda in 2.500 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali zemlja/voda
Če bo naložba izvedena v starejši stavbi na območju občin z degradiranim območjem, višina nepovratne finančne spodbude znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 1.250 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda.
Višja spodbuda na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka bo lahko dodeljena le v primeru, če bo naložba izvedena v stanovanjski stavbi oziroma delu stanovanjske stavbe, za gradnjo katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1. 2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjske
stavbe, zgrajene pred 1.1.2003, pa pred oddajo vloge. Za dele stanovanjskih stavb, ki so bili zgrajeni po 1.1. 2003, višja nepovratna finančna spodbuda ne more biti dodeljena.
Zahteve in pogoji za kandidiranje se glede na lansko leto niso spremenili. Prav tako nespremenjeni ostajajo pogoji za upravičene osebe za kandidiranje za sredstva Eko sklada in obvezne priloge, ki jih je potrebno predložiti skupaj z vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude Eko sklada.
TEL.: 041693394
PRODAM IN SERI/IS TRAKTORIEI/
z5™. 10. PRANIEZA5T0N
Obiščite nas na spletu! Novi tednik in Radio Celje s prenovljeno podobo:
^ www.novitednik.com ^ www.radiocelje.com
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
ŠPORT
17
»To je naša tretja olimpijska medalja«
Ta misel je spreletela Marjanovo življenjsko sopotnico Simono
Čeprav ne gre za športni podvig, je romanje Marjana Fabjana dvignilo ogromno prahu. Pri 58 letih je v štirih dneh prehodil 106 kilometrov, od Lopate do Brezij. Spremljal ga je dolgoletni prijatelj Ciril Počivavšek - Cic.
Bolj kot Fabjan je trpela Simona Lotrič. Na Lopati še vedno gosti 80 mladih judoistov in judoistk z Nizozemske, iz Italije in Slovenije. Vsem pripravlja zajtrke, pomiti mora posodo od kosil in večerij. Sprejemala je telefonske klice in odgovarjala na vprašanja in obenem morala paziti, kaj lahko pove in kaj ne. Vmes jo je skrbelo za Marjana. Za njegovo zdravje. Za njegovo srce, obrabljena kolena. Najhuje pa ji je bilo, ko je petletni sin Jan dejal: »Imam dosti juda, imam dosti vsega, samo papija želim!« Marjan si je med potjo zaželel, da ga na Brezjah pričakata Simona in Jan. Judoisti so se včeraj ob 13.00 z Lopate odpeljali z avtobusom, potem ko so pojedli kosilo. Obroke je razdelila Simona. »Judo mama«.
Ni imel miru
V nedeljo zjutraj, zgodaj zjutraj me je poklical Marjan Fabjan. »Obljuba me mori. Ne morem spati, ne morem delati. Nič ne morem storiti. Moram na pot. Predvidevam, da bi krenil 27. avgusta. Potrebujem priče, da ne bodo govorili, da sem se vozil s kombijem,« tako je našteval in našteval. Nekaj ur kasneje je dejal: »Šel
bom danes. Ob petih popoldne. Cic gre z mano. Objavil bom kratko sporočilo.« Kaj pa pripravljenost? »Pred dvema dnevoma sem prehodil pet kilometrov, pa me vse boli. A bo že šlo!« Po opoldnevu je dokončno vse postavil na glavo. »Ne morem čakati. Samo pripravim še nekaj stvari in grem. Etape? Danes se bova prebila do Vranskega ...« Z nekaj infarkti na grbi in s povišanim pritiskom.
Adrenalin v petah
Prvo noč je prespal v kom-biju, nato je naročil, naj mu
pripeljejo kaj udobnega za le-žanje. V kampu v Kamniku je bil že »zvezda«. Vse več ljudi ga je spremljalo in ga želelo pogostiti. Tretjič sta s Cicem prespala »nekje pri Kranju«. »Bolijo me pete, pravzaprav celotna stopala. Ob vsakem koraku me zaskeli. A bo že šlo. Mora.« Simona meni, da ga žene adrenalin. Nabirati se mu je začel od trenutka, ko je Ana Velenšek v Riu »zadavila« Nemko Mahlzahnovo in osvojila bronasto medaljo ter osupnila športno javnost, saj se je borila tako rekoč le z eno nogo. Zato je Fabjan 11. avgu-
deset Nizozemcev. Sledila je maša. Pred njo je »trener vseh trenerjev« dejal: »Nisem fizično pripravljen, toda pred mano so na Brezje hodili tudi bolni. Zato sem moral do cilja, čeprav sta se v zadnjih kilo-
metrih pojavila hriba, ki jih na zemljevidu nisem razbral. Na Brezje peš nikoli več. Naloga je opravljena, a vprašanje je, kako se bom počutil jutri.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zadnje kilometre več kot 100 kilometrov dolge poti je Fabiju delal družbo predstojnik frančiškanskega samostana dr. Robert Bahčič.
sta zjutraj, preden je njegova varovanka s strganimi kolenskimi vezmi stopila na tatami-je, izustil usodni stavek: »Če Ana osvoji medaljo, grem peš na Brezje!«
Jutri bo drugače
Fabiju in Cicu se je na poti pridružil mladenič Adam iz kluba. Zadnjih enajst kilometrov je z Marjanom prehodil pater dr. Robert Bahčič, predstojnik frančiškanskega samostana na Brezjah. Pred cerkvijo so jih pričakali judo-isti iz kluba Z'dežele Sanka-ku. Med njimi je bilo nekaj
To je pa tisti cilj, zaradi katerega romajo številni na Brezje, po pomoč in v zahvalo. Kapelica Marije Pomagaj.
Lan Tominc
V Modri kajakaški knjigi 3.200 podpisov
Na državnem prvenstvu v slalomu za mlajše kategorije na celjski Špici so se odlično odrezali tudi nekateri domači ka-jakaši in kanuisti. Urh Turnšek je zmagal v kanuju med mlajšimi mladinci, v kajaku v kategoriji dečkov pa je prvo mesto osvojil Lan Tominc pred Janom Ločnikarjem.
Uspeh so v moštveni vožnji s prvim mestom dopolnili mladinci Turnšek, David Rozman in Izak Jenko. Podmladek slovenskega veslanja je predstavljalo kar 170 tekmovalcev. Predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda veliko pričakuje od varovancev trenerjev Aleša Kudra in Pavlija Kuralta tudi na evropskem prvenstvu v Solkanu za mladince in mlajše člane: »Tam bodo tekmovali Urh Turnšek in David Rozman ter Simon Brus in Martin Srabotnik, ki je hitro okreval po poškodbi. Na Špici nas je obiskal Peter Kauzer. Nisem še videl, da bi nekdo v tako kratkem času podelil toliko podpisov na majice, čelade, vesla ...« Obiskovalci so lahko s podpisi
Jaka Brilej podprvak, bron Maticu Nareksu
v Modro kajakaško knjigo izrazili podporo velikemu projektu: »To ni referendum, podpisi seveda nimajo zakonsko-pravne podlage. Zbrali smo jih 3.200, do spomladi jih načrtujemo med 15 do 20 tisoč. Potem bo sledila predstavitev projekta za novo kajakaško progo mestnim svetnikom in županu. Na lepi, čisti Savinji bi to bil mega športni center.«
Pri tej temi se je zadržal tudi evropski in svetovni prvak, aktualni olimpijski podprvak Peter Kauzer: »Upam, da bo moja srebrna medalja pripomogla, da bo Celje dobilo dostojno kajakaško progo. To bi bila ogromna korist za celotno Slovenijo. Proga, konkurenčna drugim po svetu, bi dvignila kakovost našemu športu in prinesla številne nove uspehe. Upam, da bodo Celjani podprli izvrstno idejo.« Poleg Kauzerja je odličja podeljeval Avstrijec Gerhard Painhaupt, svetovni prvak v spustu leta 1977.
DEAN ŠUSTER Foto: KKK NIVO
Dva mlada šahista s celjskega območja sta se udeležila prvenstva Evropske unije, ki je bilo v avstrijskem Murecku.
Jaka Brilej iz Celjskega šahovskega kluba je nastopil v kategoriji fantov do 14 let. Igral je odlično in je s pribor-jenimi 6,5 točkami osvojil srebrno odličje. Bil je peti nosilec po Fide razvrstitvi, skoraj 300 točk za prvim nosilcem, ki pa ga je Jaka na turnirju premagal. Na začetku je trikrat zmagal, sledila sta
Jaka Brilej (levo) v dvoboju s kasnejšim zmagovalcem, Nemcem, ki je starejši za skoraj dve leti.
Matic Nareks
poraza z Nemcema, ki sta se nanj dobro pripravila. Nemška ekipa je imela trenerja, Jaka pa svojega »na daljavo« v Celju. Z dobrim nadaljevanjem je zaostanek nadoknadil. Pred zadnjim kolom je bil na tretjem mestu, nato pa re-miziral in se izenačil po točkah z zmagovalcem turnirja. Leta 2012 je Brilej osvojil bronasto medaljo na evropskem ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu do 10 let v Banji Vrućici (BiH), nato pa je bil državni prvak do 10 (2013) in do 12 let (2014). Varovanec trenerja Jožeta Zorka je star
12 let in obiskuje III. osnovno šolo v Celju.
Barve Šahovskega društva Savinjčan Šempeter pa je na prvenstvu v Avstriji v kategoriji fantov do 10 let zastopal Matic Nareks. Tudi on se je izkazal, saj je zbral šest točk in osvojil bronasto medaljo. Matic je bil letos tretji na DP do 10 let v Portorožu v pospešenem šahu, v standardnem pa četrti. Lani se je udeležil EP v pospešenem šahu v Novem Sadu.
DEAN ŠUSTER Foto: ŠD SAVINJČAN, CELJSKI ŠK
18
ŠPORT
Prestižno priznanje Evropske rokometne zveze
Praznovanje visokega jubileja kluba
EMDESET LET ROKOMETA
Piše: ANDREJ SUSTERIC
VCEUU IN SLOVENIJI
Praznovanje 60-letnice kluba (1946-2006) je bilo zaradi organizacije evropskega superpokala v Celju prestavljeno na oktober 2007. Za začetek praznovanja visokega jubileja so v klubu konec leta 2006 najprej pripravili slikovno predstavitev svoje zgodovine, ki je še zdaj na ogled v klubskih prostorih in avli dvorane Zlatorog, maja 2007 pa podobno razstavo v Mercator centru Celje.
Ob petnajsti obletnici Evropske rokometne zveze (EHF) in lige prvakov je RK Celje Pivovarna Laško na slavnostni prireditvi 29.
junija 2007 na Dunaju prejel posebno priznanje za učinkovito blagovno znamko lige prvakov in drugi najuspešnejši moški klub v letih 1993-2007 za slovito Barcelono, ki je bila do tedaj šestkrat evropska prvakinja.
Na slavnostni skupščini 17. oktobra 2007 in naslednji dan na tekmi parade evropskih zvezd RK Celje Pivovarna Laško v dvorani Zlatorog je bilo podeljenih 37 zlatih, 44 srebrnih in 26 bronastih plaket - skupaj 107. Posebna odličja, celjske viteze, so prejeli takrat prvič proglašeni legendarni člani celjskega kluba - igralci Jure Koren
(1963-1977, 14 sezon), Vlado Bojovič (1969-1984, 13 sezon), Roman Pungartnik (1988-2002, 14 sezon), Tomaž Tomšič (1991-2003, 12 sezon), Uroš Šerbec (19912002, 11 sezon), Renato Vugrinec (1995-2010, 10 sezon), Dejan Perić (19952013, 11 sezon), Eduard Kokšarov (1999-2010, 11 sezon) in Sergej Rutenka (2001-2005, 4 sezone) ter trenerji Tone Goršič (19621986, 25 sezon), Slavko Ive-zič (1975-2007, 13 sezon) in Miro Požun (1994-2011, 6 sezon).
Podjetje Mik Celje je v počastitev 60-letnice roko-
meta v Celju in Sloveniji organiziralo in financiralo EHF Pokal zmagovalcev 2007 (evropski superpokal), ki sta ga prvič gostili Slovenija in rokometna prestolnica Celje (20. in 21. oktober). Celjski ro-kometaši so v konkurenci štirih evropskih klubov na koncu osvojili drugo mesto. Najprej so v polfinalu premagali nemški Magdeburg (33:26), v finalu pa izgubili z evropskim prvakom Kie-lom (34:38).
Naslednjič: Najslabša sezona 2008/09 (31. del)
Foto: arhiv RK CPL
Podelitev priznanja EHF leta 2007. Z leve Michael Wiederer (generalni sekretar EHF), Andrej Šušterič (RK CPL) in Tor Lian (predsednik EHF).
Edvard Kokšarov Legende celjskega rokometa
Priznanje EHF 2007
Zadržati kakovost izvedbe
Z leve so Tomaž Lotrič, Ivan Žaberl, Odon Simonič in Boštjan Novak.
Počitnic bo kmalu konec in to je znak, da se nezadržno približuje tudi tradicionalni maraton od Celja do Logarske doline. Organizatorji poudarjajo, da ga poimenujejo zgolj še ultramaraton, kar je dejansko ustrezen izraz za 74-ki-lometrsko progo.
Štart že 32. po vrsti bo 3. septembra ob 6. uri na Trgu celjskih knezov. V Mozirju bo možno štartati ob 9. uri, na Ljubnem ob 10.30 in v Lučah ob 11.30. Vabljeni so rekreativci in tekmovalci, po-hodniki in tekači.
Težavice ali težave
Še devet dni je preostalo do prireditve. V ponedeljek je podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) Ivan Žaberl dejal: »Končnega dovoljenja za prireditev še nimamo. Največjo težavo imamo zaradi spremembe zdravstve-
nega varovanja. Za to je odslej pristojno zgolj podjetje s koncesijo. Kljub temu se bomo skušali dogovoriti z Zdravstvenim domom Celje, ki je doslej nudil nadstandar-dno oskrbo.« Izrazil je upanje, da bo znova prisoten zdravnik Ivan Žuran, ki se je vselej izkazal s svojo ekipo. Slednjega na predstavitvi ni bilo, saj meni, da trenutno ni pristojen za informacije. Njegovi nasveti pohodnikom in tekačem so bili v preteklosti zelo dobrodošli.
Izjemen napor
Tako kot Žaberl je »letošnjo« progo že pretekel -šestindvajsetič - tudi predsednik DMPC Odon Simonič: »Pripravljati smo se začeli lani, ko smo temeljito analizirali zadnji ultramaraton. Tuji tekmovalci so ga proglasili za edinstvenega, saj je zelo zahteven. Trudimo se obdržati tradicijo, obenem
pa tudi zadržati kakovost izvedbe. Organizacijski napor je izjemen. Naš cilj je, da bodo vsi udeleženci domov odhajali zadovoljni. Precej smo odvisni od vremena, a nanj seveda nimamo vpliva.« Že skoraj desetletje si želijo, da udeležencem ne bi bilo treba teči po cesti. »Dve tretjini proge sta speljani izven cest. V zadnjem delu to ni možno. Tekači se morajo držati leve strani ceste, njihovi spremljevalci na kolesih pa desne. Zanimiv je podatek, da je izgradnja kolesarskih stez daleč najbolj donosna turistična naložba v Evropski uniji.«
Z roko v roki
Elektronske prijave bodo sprejemali še v ponedeljek do 9. ure. Kasneje bo cena višja. Da bo za udeležence primerno poskrbljeno, sta potrdila tudi Tomaž Lotrič (ZŠAM) in podpolkovnik Slovenske
vojske Boštjan Novak. Lo-
trič je izpostavil: »S pomočjo oziroma ob boku policistov se trudimo zagotavljati pre-točnost prometa in varnost udeležencev. Potrebovali bomo 60 redarjev.« Novak je poveljnik 20. pehotnega polka: »Slovenska vojska bo
sodelovala že petindvajsetič. Korist je obojestranska, saj sami ne zmoremo organizirati maratona za lastne potrebe. Zagotovili bomo prevoz opreme in pripravili ciljni prostor s šotori. Naši pripadniki se bodo še enajstič pomerili v memorialnem teku v spomin
na pokojnega podpolkovnika Štefana Šemrova, ki je bil pobudnik sodelovanja med nami in društvom.« Proga bo malce spremenjena le tik pred ciljem in bo potekala po travniku.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ŠPORT
19
Hajnškov podvig kariere
Imamo dva »zlata« olimpijska trenerja
Andrej Hajnšek je s svojo varovanko iz Ludbrega obnorel hrvaško športno javnost, sebi pa dokazal, da odlično obvlada svoj posel.
Dva atleta celjskega Kladivar-ja sta bila pred tednom dni v ospredju pozornosti na olimpijskih igrah. Maruša Černjul je v skoku v višino zasedla 21. mesto, potem ko v Riu ni preskočila kvalifikacijske norme (194 cm). 24-letna Celjanka je v tretjem poskusu preskočila 192 cm, kar je le centimeter manj od njenega osebnega rekorda.
Junak pa je postal bivši atlet Kla-divarja, trener Andrej Hajnšek. Njegova varovanka, 21-letna Hrvatica Sara Kolak je namreč olimpijska šampionka v metu kopja. V četrti seriji je dosegla nov hrvaški rekord 66,18 m! O svojem trenerju je dejala, da ji je drugi oče, da je poskrbel za streho nad njeno glavo, da je zlata medalja pravzaprav njegova ... Hajnšek nam je iz Brazilije odgovoril: »Tu nimam česa dodati. Sara je povedala vse!« V hrvaškem taboru je bilo proslavljanje senza-
ciji primerno. »Počasi dojemam, kaj se je zgodilo. Gre za veliko stvar. Težko najdem primerne besede. Vsekakor je prišla potrditev dobrega dela,« je ostal skromen Hajnšek, ki pa je nato napovedal, da bo Sara čez dve leti postavila svetovni rekord. Kolakova je letos osvojila dve medalji, še bronasto na evropskem prvenstvu. Kaj bi Hajnšek dal, da bi vsaj slednja kolajna pripadla njegovi dolgoletni varovanki Martini Ratej. »Lahko še sodelujeva, toda le s pomočjo psihologa. Sicer ne vidim ... Martina je fizično odlično pripravljena, toda tega ne realizira na tekmovanju,« je zaključil Hajnšek, ki se je takoj po vrnitvi v Slovenijo odpravil na hrvaško morje. Kolakova je izdala krasno anekdoto: »Med pripravami sem med drugim morala stopati na klop. Vprašal me je, če vem, čemu služi vaja. Odgovorila sem, da za določeno mišično skupino. Rekel
je, da vadim, kako bom stopila na oder za zmagovalke!«
Rokometaši šesti
Kar šest bivših dijakov I. gimnazije v Celju je bilo v Riu, dva sta stopila na oder za zmagovalce, to sta bila Ana Velenšek in Peter Kauzer. Preostali so Maruša Černjul, Adrian Gomboc, Maja Mihalinec ter rokometaš Vid Poteko. Slednji je bil eden izmed štirih Celjanov v Riu (še Urban Lesjak, Simon Razgor in Blaž Blagotinšek), člana Celja Pivovarne Laško sta še Miha Zarabec in Blaž Janc, Velenje sta zastopala Vid Kav-tičnik in Matevž Skok. Ali je za njih tolažba, ker so v četrtfinalu izgubili s kasnejšimi olimpijskimi prvaki Danci, boste lahko med drugim izvedeli na nocojšnjem sprejemu celjskih olimpijcev na Krekovem trgu. Začel se bo ob 19.00.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA)
Že drugič oba poražena v istem krogu
Bleda celjska predstava - Velenjčani izgubili po vodstvu
Tadej Vidmajer je v Krškem dobil priložnost v 71. minuti.
Po četrtem krogu državnega prvenstva, ko so velenjski nogometaši doma izgubili proti Domžalam (0:2), celjski pa v Kopru (2:1), sta moštvi s Celjskega »istočasno« klonili tudi v 6. krogu. Celjani so poraz doživeli v Krškem (1:0), Velenjčani Ob jezeru proti Gorici (1:2).
Na lestvici vodi Olimpija (13 točk) s točko naskoka pred Gorico in z dvema pred Domžalami. Peti Maribor zaostaja za pet točk, Celje in Rudar, ki sta na osmem in devetem mestu, zaostajata za šest.
Po vodstvu preobrat
V Velenju sta si nasproti stala Rudar in Gorica, ki sta v preteklem krogu premagala Olimpijo in Maribor. Tokrat so nove tri točke vpisali Novogoričani, ki so prišli do prve zmage v gosteh. V 26. minuti so povedli gostitelji po izvrstnem prodoru Dominika Glavine. Gostje so izenačili v 37. minuti, ko je akcijo pripravil Rifet Kapić, po njegovi lepi globinski podaji je bil strelec Dejan Ži-gon. V 78. minuti je končni rezultat z glavo postavil Ka-pić. Velenjčanom je tokrat manjkalo tudi malo sreče. Kljub porazu se je videlo, da so na pravi poti. Precej spremenjena ekipa se iz kroga v krog dobro spoznava, obrisi dobre igre se na trenutke tudi že kažejo. Rudar je sicer na četrti domači tekmi izgubil, tokrat drugič. Prvič je na zelenico stopil novinec v domačem dresu Sven Dodlek, medtem ko Mateja Eterovića, ki je bil pred tedni zaradi nediscipline suspendiran, ni na spregled.
V Kidričevo zacelit rane
Velenjčani so bili po tekmi pričakovano razočarani. Pred domačimi gledalci so si želeli novo zmago, a so ostali praznih rok. »Zelo slabo se počutim po tem porazu. Najhuje je, ko si želiš zmage, a ne gre. Kot kaže, moramo še ogromno delati. A ne toliko za boljšo igro kot za boljše odnose med igralci. Ne moremo si privoščiti, da na takšen način izgubimo domačo tekmo. Sploh po zmagi nad Olimpijo,« je dejal Stje-pan Babić. Trener Slobodan Krčmarević je pristavil: »Vedeli smo, da bo težko proti Gorici, ki smo jo zelo dobro analizirali. Igra hiter nogomet, je napadalna. Čestitam gostom za zmago, obenem pa tudi svojim igralcem, saj so dali vse od sebe, čeprav
se ni končalo tako, kot smo si želeli. Po mojem mnenju bi bil najbolj pravičen neodločen rezultat. Toda gostje so izkoristili svoje priložnosti, mi ne. Točke bomo morali iskati na naslednjih tekmah.« Velenjski nogometaši bodo v nedeljo gostovali v Kidričevem pri Aluminiju, ki je z 2:0 šokiral z zmago sredi Maribora. Kidričane je okrepil nekdanji napadalec Celja Aleksandar Srdić. »Glave gor, gremo naprej. Poraz nas ne sme zaustaviti. Treba se je dobro pripraviti in že v Kidričevem prikazati povsem drug obraz. Ekipa si zasluži veliko več,« je nedeljsko tekmo, ki se bo začela ob 17.00, napovedal Stjepan Babić.
Nova bleda predstava
Celjani so v Krškem razočarali svoje privržence. Po
slabi predstavi na domači tekmi proti Radomljam, ko so le remizirali, so tokrat klonili na štadionu Matije Gubca. Krčani so pred 1.300 gledalci predvsem v drugem polčasu pokazali zanimivo predstavo proti anemičnim Celjanom. Nevarna je bila predvsem naveza Filip Dan-gubić - Martin Kramarić, ki je poskrbela za edini gol. V 41. minuti je Kramarić po samostojni akciji prišel do strela, vratar Matic Kotnik je žogo odbil, a le do Dan-gubića, ki je zadel v prazno mrežo. Gostitelji so tudi v nadaljevanju imeli številne nevarne akcije, a niso prišli do izdatnejše zmage. Celjani so delovali bledo, neprepoznavno. Krčanov po njihovi vrnitvi iz 2. lige sploh še niso premagali. Na štirih medsebojnih tekmah v prejšnji sezoni so Krčani dvakrat
zmagali, dvakrat se je končalo brez zmagovalca. »Včasih ti je kakšna ekipa bolj pisna na kožo kot druga. Nam je tokrat spet uspelo, ampak to prav nič ne pomeni za naprej. Že na naslednji tekmi bo lahko povsem drugače. Pomembno je, da nabiramo točke,« je po novem slavju dejal domači trener Tomaž Petrovič.
Zahteven razpored še naprej
Celjani nikakor ne uspejo igrati tako, ki so v začetku sezone. Z ekipo se nekaj dogaja. Ta, kot opozarjamo že nekaj časa, nujno potrebuje okrepitve. In to nemudoma. Stanje na lestvici sicer še ni zaskrbljujoče, saj so Celjani osmi in za četrtimi Koprčani zaostajajo le za dve točki, za tretjimi Domžalami za štiri. Vendar se vidi, da so v igralskem kadru potrebne okrepitve. Na začudenje navijačev celjskega moštva pravih priložnosti za igro ne dobiva Tadej Vidmajer. V Krškem je manjkal poškodovani Matej Podlogar. »Pri začetnem rezultatu smo imeli dve stoodstotni priložnosti, a nismo zadeli. Igrali smo neodgovorno, saj se igralci niso držali navodil. Marsikaj bomo morali narediti, saj tako ne gre. Po drugi strani pa čestitam gostiteljem. Mi moramo trdo trenirati naprej. Igralci zdaj vidijo, da lahko izgubijo z vsakim. Sam čvrsto stojim na tleh. Dobro vem, kako delati in kako spet priti v zmagovalni niz,« je po tretjem letošnjem porazu dejal trener Robert Pevnik. Vratar Matic Kotnik se je ozrl proti nedeljski (20.15) domači tekmi z Ma-
riborom. »V Krškem nismo odigrali dovolj dobro in to bo treba popraviti z delom med tednom. Čaka nas resnično še zelo veliko truda. Proti Mariboru moramo poizkusiti iztržiti čim več.« Po obračunu z Mariborom bo sledil reprezentančni premor. Zatem bodo Celjani gostovali pri Rudarju, po domačih tekmah z Domžalami in Olimpijo pa bodo odpotovali v Novo Gorico. Glede na trenutno situacijo je razpored zelo neugoden in nevaren .
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Travner, D. Hadžić, Dži-nić, Kous - Šporn, Lovrečič
-	Glavaš, Čirjak, Pišek - I. Hadžić. Igrali so še Marci-us, Vidmajer, Križan.
Rudar (4-4-2): Radan -Mužek, Zec, Billong, Jahić - Pišek, Grgić, S. Babić, Tri-fkovič - Glavina, Vručina. Igrali so še Mary, Dodlek, Lotrič.
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	6	4	1	1	10	5 13
GORICA	6	4	0	2	8	5 12
DOMŽALE	6	3	2	1	10	6 11
LUKA KOPER	6	3	0	3	6	6 9
MARIBOR	6	2	2	2	7	7 8
KRŠKO	6	2	2	2	5	8 8
ALUMINIJ	6	2	1	3	9	9 7
CEDE	6	2	1	3	6	6 7
RUDAR	6	2	1	3	6	7 7
KALCER	6	0	2	4	3	11 2
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MO
VOZILA
PRODAM
MERCEDES 190 E, letnik 1993 in golf II, letnik 1992, prodam. Telefon 041 355853.	1857 ASTRO 1,6 tvinsport, 2005, avto je lepo ohranjen, servisiran, alu platišča, vreden ogleda, srebrne metalik barve, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 992-153. 1863 ODLIČNO ohranjen VW polo, štiri nove zimske in štiri nove letne gume, tehnični pregled velja do avgusta 2017, ugodno prodam. Telefon 070 423-415, (03) 5738-006.
1914
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Antonio Carraro, toge izvedbe, s hidravličnim volanom in električni mešalnik gnojevke prodam. Telefon 031 480-510.	1831
MALO rabljeno traktorsko kosilnico Ga-spardo, 1,70 cm, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 866-924. 1872
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
MLIN za mletje grozdja, z motorjem, nov, prodam za polovično ceno. Telefon 041 283-778.	1881
VINOGRADNIŠKO bakreno ročno škropilnico poceni prodam. Telefon (03) 5442-771.	p
OBRAČALNIK pajek Sip na dve vreteni, malo rabljen, na mali kmetiji, prodam za 390 EUR. Telefon 031 727-606.
1894
SADNO stiskalnico, 50 l, za 50 EUR in sadni mlin prodam za 80 EUR. Telefon 031 611-745.	18 9 8
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809.	p
POSEST
PRODAM
KMETIJO na odlični lokaciji, 6 ha, ravna lega, oddaljeno 5 km iz Rogaške Slatine, h kmetiji spadata dva objekta, gradnje letnik 1972, prodamo. Telefon (03) 5813-020 ali 041 286-457. p
HIŠO, delno obnovljeno in manjše gospodarsko poslopje s 1.050 m2 zemlje v okolici Štor prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 308-100. 1829 BIVALNI vikend, Mala Breza nad Laškim, z vrtom in njivo, prodam za 32.000 EUR. Telefon 051 624-265. 1891
STANOVANJE, Bevkova 12, Žalec, 58 m2, oddam. Telefon 031 383-658. 1785 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri.
1865
ДШШШ
lastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
HIŠO na Polani pri Jurkloštru, hiša je velika 7 x 7 m, s pripadajočim zemljiščem, 700 m2, hiša se nahaja na lepi sončni legi 80 m od glavne ceste, prodam. Informacije po telefonu 041 413-368.
PRODAM
TRI visoke garderobne omare, 100 x 220 x 60 cm, prodamo. Telefon 041 639535.	1879
PRODAM
1908
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, elitno, center Celja, 155 m2, 3. nadstropje, ogrevanje na plin, dvigalo, vsi priključki, parkirišče, terasa s sanjskim 30 m2 razgledom, prodamo za 143.000 EUR. Telefon 051 856-202, Fripas, d. o. o., Celje. 1880 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, v 2. nadstropju, z balkonom, kletjo in skupnim prostorom, prodam. Telefon 051 321-848.	1903
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: G2/78G 99 26 www.ramainox.si
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje v Laškem, Ker-šetova ulica 3, stanovanje je v celoti opremljeno, oddam. Informacije po telefonu 031 344-656.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n EKOLOŠKO vzrejene jarkice, s certifikatom, na začetku nesnosti, prodajamo v avgustu na farmi Roje pri Šempetru. Telefohn (03) 7001-446. 1691 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 17 9 2 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p JARKICE nesnice, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n DVE telički limuzin, od 130 do 160 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 57 KRAVO in dva telička, simentalci, pašni, prodam ali menjam. Telefon 031 467862. 1869
M
THERMANA
hiško
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDRE)@GMAILCOM
Ш Ш ime in priimek:
C S
^^^ ^^P Naslov, kraj: Ф I E-poštni naslov:
+J'ta
•	D Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
KOZO z mladičko prodam. Telefon 031 553-769.	1834
TRI telice in bika sivca ter črno bele pašne prodam. Telefon 031 228-278. 1855 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-050.1875 BIKCA, pasme rj, težkega 240 kg, prodam za 620 EUR. Telefon 031 560-073.
1874
TELICO simentalko, težko 650 kg, prodam ali menjam za teličko od 150 do 200 kg. Telefon 041 856-108.Š 63 1883 TELICO, ls/lim, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 646127.	Š 62 TELICO simentalko, 260 kg, zelo lepo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 807-745. 1882 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 683-810.
Š 60
MLADO kravo simentalko, po prvi telitvi, brejo v 5. mesecu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 979-252.1884
ГГПМШ
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
BIKCA simentalca in belgijsko plavega, težka sta 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771.	1888
DVE kozi, križani med sanjskimi in rjavimi kozami, stari 5 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 070 882-415.
1890
TELICO limuzin, težko približno 350 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 070 419631.	1897 TELICO, težko 600 kg, za zakol, prodam.
Telefon 070 714-569. 1887 LEPO mlado kravo simentalko, prvega teleta, prodam. Telefon 5777-398. p DVA bikca, čb, star 20 dni, za 160 EUR, simentalec, star 15 dni in dve simen-talki, 145 in 200 kg, prodam. Možna menjava. Telefon 070 250-441.1892 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 1899 STAREJŠO kravo za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351.	1905 KRAVO simentalko, brejo in navajeno na pašo, po izbiri, prodam. Telefon 031 515-187. 1907 SEDEM mesecev brejo telico simentalko prodam. Telefon 031 766-527. 1909 TELICI lisaste pasme, težki 170 in 240 kg, prodam. Telefon 041 661-767. 1910 TELIČKO in bikca simentalca, teža približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 573-9391 ali 070 799-029. 1917 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodamo. Telefon (03) 5739-382. 1916 DEBELO kravo za zakol prodam. Telefon 041 794-132. 1915 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 1918 MLADO mirno kravo simentalko s teletom bikcem, starim pet tednov, prodam. Telefon 041 932-348. 1920
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, dedi, stric, brat in tast
JOŽE KNEZ
iz Malih Grahovš nad Laškim (17. 3. 1929 - 15. 8. 2016)
st.
V žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkvene potrebe in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku, pevcem, godbi, govorniku in praporščaku.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
BIKCA simentalca, starega dva meseca in pol, prodam. Telefon 031 730-234.
ODDAM
1922
KUPIM
V ZAČETKU oktobra bodo za oddajo na voljo mladički slovaških goničev. Telefon 041 836-995.
1850
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	Š 55
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVO kravo za dopitanje, pašno, kupim. Telefon 031 743-351. 1859
PRODAM
BEL domač krompir za ozimnico prodam. Možna dostava na vaš dom. Telefon 051 628-677.
1794
trn
tudi пл yäSi najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
Ч4Л1 ЛЖ-Гх
^ЧКЛг d o o
г d.o.o':, 2,19 €/mln.
SIV
POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ljubljeni nikoli ne umrejo. Živijo, dokler živimo tisti, ki jih ohranjamo v svojem spominu.
V SPOMIN
31. avgusta bo minilo dvajset let, kar nas je zapustila
SILVA GRACNAR
(1954 - 1996)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija
ALOJZA JANČIČA
iz Laškega (17. 4. 1920 - 6. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pozornost, izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam ob boleči
in težki izgubi stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših Ther-
mane Laško za skrbno nego in pomoč. Iskrena hvala vsem, ki boste našega očeta in dedija ohranili v lepem spominu.
Žalujoči sin z družino
MEŠANO rdeče vino prodam. Telefon 031 480-510.	1831
JABOLČNIK, belo vino mešanih sort in orehova jedrca prodam. Telefon 031 768-175.	1864
KORUZO za siliranje, približno 1 ha, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 502-857.	1868
Z ODLIČNIM priznanjem kakovostno sortno in mešano belo vino prodam. Telefon (03) 5795-602. 1871 RDEČE vino modra frankinja, žametna črnina prodam. Telefon 041 284-127.
1877
MEŠANO belo vino, žlahtnih sort, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 631-230.	1886
VINO modra frankinja in belo mešano ugodno prodam. Telefon 051 346-441.
1900
GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346.	p 100 kg krompirja dezire za ozimnico prodam. Telefon 031 837-492. 1919
OSTALO
PRODAM
CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, kotno, velikost 170 x 60 x 200 cm, za 100 EUR in dve kolesi, moško in žensko, prodam za simbolično ceno. Telefon 749-2284, 031 481-701. 1854
ŠTIRI pnevmatike, 195/60 R15 Sava inte-sa HP, stare dve leti, malo rabljene, dot 18/13, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 598-999. 1849 KORUZO v zrnju, pšenico in predsetvenik prodam. Telefon 041 882-325. š 59 KOSIŠČE, grablje, koše in košare, odlične izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-602. 1870 RABLJENE zadnje traktorske gume, 14,928, prodam. Telefon 031 866-924.
1872
HRASTOVE količke, visoke 1,50 do 1,70 m, za brajde ali pastirja, prodam. Telefon 031 866-924.	1872
TRAKTOR Štore 504 in pujske, 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 423-641.	1876
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 m* Ml 154 2M
Aida d.0.0., Pretepa 3, Vransko
DOMAČO koruzo, pšenico, naravno sušeno in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 1895 MOŠKO kolo, rabljeno, z 18 prestavami, prodam ali zamenjam za drug element. Telefon 041 758-084. 1906 PAŠNO telico simentalko, težko 380 kg, ovseno slamo in ječmen, prodam. Telefon 041 663-137.	1344
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi, delo za zmeraj končali,
v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite, zvonite domov... zvonite lepo... (Slomšek)
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi brat in stric
JANEZ ANZI LUGARIČ
iz Arclina 59 c, Škofja vas (20. 6. 1942 - 19. 8. 2016)
Hvala vsem za izrečene tolažilne besede, molitev,
za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Usojeno ti ni bilo živeti. Zakaj? Zakaj? Ne moremo razumeti.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 29.
letu tragično zapustil naš nepozabni sin, brat, fant, svak, stric, nečak in bratranec
DAVID JOKIĆ
iz Dobja 18 e, Dobje pri Planini (10. 8. 1987 - 8. 8. 2016]
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh slovesa od našega dragega Davida stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, podarili sveče, cvetje in darovali za sv. maše. Posebna zahvala kolektivu Fanuc Adria iz Celja, MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini in sošolki Renati Gračnar za lepo odpete žalostinke, g. Ernestu Rajhu in g. Boštjanu Jagru za odigrano Tišino, ge. Gordani Salobir za ganljivo izrečene besede slovesa, g. župniku Petru za lepo opravljen cerkveni obred, zdravstvenemu osebju Zdravstvenih postaj Planina in Šentjur, gasilkam in gasilcem Gasilskega društva Dobje, vsem gasilskim društvom Gasilske zveze Šentjur, PGD Jurklošter, PGD Vrh nad Laškim in PGD Unterschleißheim in pogrebni službi Žalujka. Predvsem hvala, ker ste ga imeli radi in
se v tako velikem številu poslovili od njega. Vsa toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
Za njim žalujejo vsi, ki so ga imeli radi.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO poslovno tajnico. Pogoji: znanje angleškega jezika, vozniški izpit, zanesljivost. Prijave pošljite na naslov: marlon@t-1.si.	1861
ZAPOSLIMO: kvalificiranega kovinarja -ključavničarja ali kleparja ali podobni poklic. Zahteve: starost: 30 in 40 let, nad 10 let delovnih izkušenj, bivališče okolica Celja. Zaposlimo delavko za čiščenje gumi izdelkov, kontrolo in štetje izdelkov, odpremo in sprejem poštnih pošiljk ter vodenje skladišča gotovih gumijevih izdelkov. Zahteve: starost: 35 in 50 let, nad 10 let delovnih izkušenj, bivališče okolica Celja. Telefon 041 743-716. Vulkanizacija, d. o. o., Kosova ulica 11, Celje. n
IŠČEM zidarja. Telefon (03) 547-2273.
1889
KAKO iz negativne situacije pridobiti pozitiven rezultat? Svetovanje za osebnostno rast. Rezervacije terminov za pogovor v živo: 031 014-209; www. pot-do-srece.webs.com.	n
041 420 111 041 954 206
Aida d.0.0.. Prekopa 3,Vransko
1
uSt
SSm
popust
OSAMLJEN, med šestim in sedmim križem, želim po tej poti spoznati damo, staro okoli 65 let. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro NIKOLI NI PREPOZNO.	1893
PODARIM samorodno trto, 3-letne žvice in jogi vložek. Potrebujem mizo, 1,5 m, dva stola in zgornje kuhinjske omarice. Telefon 041 758-084. 1906
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
KAKO iz negativne situacije pridobiti pozitiven rezultat? Svetovanje za osebnostno rast, od sobote do srede med 18. in 22.uro. 1,05 EUR/min (Telekom); www.pot-do-srece.webs.com. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1913
p
n
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
V 76. letu nas je 12. avgusta 2016 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric
ANTON VODUŠEK
iz Strmce, Laško
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, iskren stisk roke in tolažilne besede.
Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
p
Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležna misel nate.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
LADISLAVA ZEMLJAK
iz Jurkloštra (28. 6. 1935 - 17. 8. 2016)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče in
darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem pevcem in citrarki ter sodelavcem Zdravilišča Laško in kolektivu Špica.
Žalujoči vsi njeni
1911
Hvala ti, mamica, za rojstvo, življenje.
Hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, stkane v trpljenje, mamica moja, naj večno ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene in mamice
ANICE GUNZEK
(9. 6. 1961 - 7. 8. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in izkazano pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in ji do zadnjega vlivali upanje. Hvala za vaše molitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornikoma gospe Marjeti Kovačič in gospodu Stanku Seliču ter
pogrebni službi Komunale Laško. Iz srca hvala teti Milki in sosedi Jožici, ker sta za našo mamico dali toliko sebe.
Žalujoči: mama Jožefa, ata Ludvik, sestra Fanika, mož Franc, sinova Miha in Franci ter hčerka Mojca s Slavkom
L 175
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 25. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 26. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	MAJOR LAZER FEAT JUSTIN. BIEBER & MO - COLD WATER (3)
2.	ZHU - GENERATIONWHY (5)
3.	MAGIC! - RED DRESS	(4)
4.	IMANI WILLIAMS FEAT. SIGALA & BLONDE - DON'T NEED NO MONEY	(2)
5.	ONEREPUBLIC - KIDS (1)
6.	KING ELLE - GOOD GIRLS (2)
7.	BRITNEY SPEARS FEAT. G-EAZY - MAKE ME	(5)
8.	CHRISTINA AGUILERA -CHANGE	(4)
9.	MR. PROBZ- FINE ASS MESS (3)
10.	ENRIQUE IGLESIAS FEAT. TINASHE AND JAVADA -
DUELE EL CORAZON	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	ANU - BREZ BESED	(5)
2.	TABU - PRVI ZADNJI	(4)
3.	ZLATKO - VOZM SE	(3)
4.	ANZHE - POZITIVEN SONG (3)
5.	OMAR NABER - ZGODBA
BREZ NAPAKE	(5)
6.	RINA K. - ŽIVLJENJE JE PRESTIŽ	(2)
7.	BQL - MUZA	(4)
8.	ŽAN SERČIČ - POLETNA ZGODBA	(1)
9.	STENDBAJ - OBLAČEN POGLED(2)
10.	ALJA KRUŠIČ - FANTAZIJA (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
CHESNEY KENNY FEAT. PINK - SETTING THE WORLD ON FIRE GAVIN DEGRAW - MAKING LOVE WITH RADIO ON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
DAVID & ALEX FEAT. SAM - TA OBČUTEK
NAROBE SVET - NAROBE SVET
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 27. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 28. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 29. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 30. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 31. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Kino
CINEPLE
Spored od 25. 8. do 31. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa
Ben-Hur - pustolovski od četrtka do srede: 18.00, 20.25, 21.20
Jason Bourne - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.35 petek, sobota: 20.35, 22.05 Ledena doba: Veliki trik - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.45, 16.40 Nevarnost iz globine - triler, grozljivka
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 19.45, 21.35 sobota, nedelja: 19.45, 21.35 Odred odpisanih - fantazijska pustolovščina
od četrtka do srede: 18.35, 21.00 Ovce in volkovi - animirani, sinh.
sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Pete in njegov zmaj - pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.55, 20.00 sobota, nedelja: 13.45, 15.50, 17.55, 20.00
Poredne mame - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.30, 20.15 petek: 16.25, 18.30, 20.15, 22.20 sobota: 14.20, 16.25, 18.30, 20.15, 22.20
nedelja: 14.20, 16.25, 18.30, 20.15
Si upaš - triler
od četrtka do srede: 15.30, 17.30, 19.25
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.25, 17.20
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 18.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.25, 18.20
Vojni psi - komična vojna drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.15, 21.30 sobota, nedelja: 15.15, 17.30, 19.15, 21.30
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, 3D, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.20
Vojni psi - komična vojna drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.15, 21.10 petek: 18.45, 20.15, 21.10, 22.30 sobota: 14.15, 18.45, 20.15, 21.10, 22.30
novi tedniki		
rad	io cel	ie
ČETRTEK
20.00 Telo - komična drama PETEK
18.00 Julieta - drama 20.00 Telo - komična drama SOBOTA
18.00 Kavarniška gospoda - komična drama
20.00 Telo - komična drama NEDELJA
18.00 Telo - komična drama 20.00 Julieta - drama SREDA
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Ledena doba 5: Veliki trk
- animirana pustolovščina 19.15 Učitelj Žaba - družinska komedija
21.00 Vojni psi - komična vojna drama
21.30 Rojeni za ples - plesni film
23.00 Odred odpisanih - akcijska kriminalka SOBOTA
19.00 Kavarniška gospoda - romantična komedija
SEZNAM DOGODKOV MED 25.AVGUSTOM inl.SEPTEMBROM
AVGUST KREKOV TRG SEPTEMBER Stare razglednice Celja
Razstava ob 70-letnici knjižnice
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 31. avgust, Poletna ustvarjalna delavnica ob 10. uri Mentorica Nada Mlinarevič Za otroke od 3. leta dalje
NE VPIS V U30 SPEGLEJTE Vpis v U3O za šolsko leto 2016/2017 bo potekal od 5. do 23. septembra 2016
NE Poletno branje SPREGLEJTE Enomesečni izposojevalni rok gradiv le še 31. avgusta
NE Razstava ob 70-letnici Visoke šole za SPREGLEJTE hortikulturo in vizualno umetnost
Na ogled od 1. septembra do 16. oktobra 2016
NE Razstava ob 20-letnici Veronikine nagrade SPREGLEJTE Portreti slovenskega Parnasa Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava Krožišča Celja in okolice SPREGLEJTE Avtorje celjski fotograf Franci Horvat Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja
Na ogled do 7. septembra
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure



19.15 Učitelj Žaba - družinska komedija
20.50 Odred odpisanih - akcijska kriminalka, 3D 23.10 Vojni psi - komična vojna drama NEDELJA
16.00 Ledena doba 5: Veliki
trk - animirana pustolovščina, sinh., 3D
18.00 Vojni psi - komična vojna drama
19.00 Rojeni za ples - plesni film
20.15 Kavarniška gospoda - romantična komedija
20.00 Huda Luknja
ZVEZDE POD ZVEZDAI
1:48 - video razstava Anžeta Severja
festival mladih kultur Kunigunda
20.30 Oder pred Domom kulture Velenje
United Grooves
moZZAJik festival; predstavitev nove zgoščenke
20.30 Občinsko dvorišče Laško
Koncert dalmatinskih pesmi
21.00 Huda Luknja
na ploščadi ob Domu kulture Velenje (vstopnine ni)
PONEDELJEK
21.00 Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil - komična drama SREDA
21.00 Janis Joplin: Otožno dekle - glasbena biografija V primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje.
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 25. 8.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska
Brencl banda
koncert; festival mladih kultur Kunigunda
PETEK, 26. 8.
18.00 Ipavčev Kulturni center Šentjur
Maček Muri in Muca Maca
koncert Nece Falk, Jerka in Mira Novaka
18.30 Dobje
zbirka
javno vodstvo po razstavi
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Foitovi fotografski zapisi na steklu
javno vodstvo avtorja po razstavi Afrika 1931 in predstavitev knjige 19.30 Šotor ob župnijskem domu v Libojah
Coda express z gosti
večer zabavne glasbe ob prazniku KS Griže
Folklorni večer
8. Kozjanski teden starih obrti in običajev v Dobju
19.00 Staro Velenje - staro mesto jedro
Slovo od poletja
večer dalmatinske in starogradske glasbe
NAPOVEDNIK
23
19.30 Šotor ob župnijskem domu v Libojah
Srečanje ljubiteljev dalmatinskih pesmi
ob prazniku KS Griže
19.30 Glasbena šola Velenje
Zaključni koncert udeležencev
tradicionalen nastop vrhunskih mladih violinistov ob zaključku mednarodne violinske šole
20.00 Grad Lemberg_
koncert Goran Bojčevski kvartet
20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Poletje v Žalcu: Večer akustične glasbe - FAG 2016
vstop prost
20.30 Občinsko dvorišče Laško Tadej Toš Freestyle comedy show 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Dječaci, Matter, Kanđija in hip hop battle
koncert; festival mladih kultur Kunigunda
21.00 Športni park Andraž nad Polzelo
GLAS - TON 2016
revija pop-rock skupin Slovenije
SOBOTA, 27. 8.
10.00 do 03.00 Letno gledališče Limberk Griže Magnetik festival
10.30 Park Vile Herberstein Trije prašički
poletje na travniku - sobotne lutkarije, Lutkovno gledališče Velenje
10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Mijau
plesna predstava članov Otroškega plesnega gledališča iz Braslovč
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Staro za novo
komedija; igrata: Boris Kobal in Tin Vodopivec
20.00 Šlandrov trg Žalec_
Poletje v Žalcu: skupina Fossily band
koncert; vstop prost
20.00 Atrij Kavarne Lucifer Velenje
Adi Smolar: poezija v glasbi
20.00 Slomškov trg Ponikva Petrovi tamburaši pod orehom
koncert
21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Trig Law, Torul, The Giraffe Man
koncert; festival mladih kultur Kunigunda
NEDELJA, 28. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 Cerkev sv. Neže v Libojah Poskočni muzikanti in libojske mažorete
nastop ob prazniku KS Griže
19.00 Velenjski grad_
Iztok Mlakar
koncert
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
Fly me to the moon
koncert ob zaključku pevske delavnice
20.00 Dvorana KZ Petrovče
Vabi poletje, morje, Dalmacija
koncert dalmatinskih pesmi
PONEDELJEK, 29. 8.
18.00 Mohorjev atrij, Prešernova Akademija ob 165-letnici Mohorjeve družbe
19.00 Pred Domom kulture Velenje
Folklorni nastop KUD Litva Banovići
Mestna občina Velenje v sodelovanju z Bošnjaškim mladinskim kulturnim društvom Velenje
TOREK, 30. 8.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Po morskih otočkih z lutkami in plesom
poletje na travniku -torkove igrarije; Lutkovno gledališče Velenje in Plesni studio N 19.00 Ekomuzej Žalec
»Pjebi, pejmo na pir!«
odprtje tematske razstave Venija Feranta
Poletje v Celju
ČETRTEK, 25. 8.
12.00 Zgodovinski arhiv Celje
Predstavitev nove številke revije Zgodovina za vse
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjalno recikliranje
primerno za vse generacije; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
20.00 Branibor club Celje_
Reporter Milan - 3-je dedi.smo stand up komedija 20.30 Kavarna pri Nejcu
Nuša Ofentavšek & istRaNbul
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
SSSSSSSSSSSSSS
16.00 do 19.00 Mestno središče Dežela Celjska vabi: grajski utrip v mestu
srednjeveška tržnica, plesi, vitezi in grajske gospodične, ustvarjalnice za najmlajše ... vstop prost
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Jana Kvas, Brane Mihajlovič Kosta in Dani Bedrač
20.00 Prostori in projekti v nastajanju
Festival RECI: design, podobe recikliranja
odprtje osrednje razstave; vstop prost
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Mestna plaža Filmska noč
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Špital za prjatle Cheek to cheek
koncert, vstop prost
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
D&D acoustic
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.30 Celjski mladinski center Tribute to legends
koncert
SOBOTA, 27. 8.
10.00 do 12.00 Poletje na
promenadi Hotela Evropa
Evropin otroški vrtiljak
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
10.00 do 13.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu
Celje, moja likovna ustvarjalnica
izvaja: Klub Klug; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
15.00 do 21.00 Stari grad Celje
Dežela Celjska vabi
nazaj v čase grofov Celjskih
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Mestna plaža
Glasbeni večer
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Špital za prjatle
Katrinas & Tinkara Kovač
koncert
21.00 Kavarna pri Nejcu Striptiz
monokomedija Matjaža Javšnika; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA, 28. 8.
10.00 Prostori in projekti v
nastajanju, Slomškov trg 6 Festival RECI: design, podobe recikliranja
vodenje po osrednji razstavi
20.30 Vodni stolp_
Iz take smo snovi kot sanje
premiera in predstavitev pesniške zbirke; vstop prost
PONEDELJEK, 29. 8.
20.30 Vodni stolp_
Krivica boli
komedija Toneta Partljiča; gostuje: KUD Svoboda Zagrad Celje; vstop prost
TOREK, 30. 8.
19.00 Mestni kino Metropol
Celovečerna projekcija fotografij
s katero bodo člani obeležili 10. obletnico Društva fotografov Svit
Ostale prireditve
ČETRTEK, 25. 8.
17.00 Zelenica nasproti TC v Levcu
Ko klobuki oživijo
likovna delavnica
18.30 Dobje_
Četrtkov večer kozjanske domačije
8. Kozjanski teden starih obrti in običajev v Dobju
SOBOTA, 27. 8.
7.00 do 13.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Pričetek pred Ekomuzejem Žalec
Festival Zeleno zlato: Pohod po hmeljski poti
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.30 do 11.30 Cankarjeva ulica Velenje
Prezračimo omare
izmenjava sezonskih oblačil
9.00 do 18.00 Dvorana Društva upokojencev Griže
Ročna dela ob 30-letnici krožka Jelke
odprtje razstave; razstava na ogled še v nedeljo med 8. in 18. uro
10.00 Branibor club Celje_
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo
10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje
M kot muzej
poletne počitniške vragolije v muzeju
10.00 do 18.00 Celjski mestni park
Zeleni piknik
predavanja, delavnice, animacije Društva veganov Savinjske regije
11.00 Graška gora
Pod zvezdo smo bili močnejši
30. spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij
14.00 Staro mestno jedro Velenje
Praznik Krajevne skupnosti Staro Velenje
rokodelska tržnica s spremljevalnim programom
14.00 Dobje_
Veronikina sobota
8. Kozjanski teden starih obrti in običajev v Dobju
NEDELJA, 28. 8.
9.00 Dom kulture Svoboda Griže 80 let slovenskega lovstva v Gržah
odprtje razstave; ob 10.00 slavnost ob 80-letnici
20.00 Stari grad Celje_
20. jubilejna podelitev Veronikine nagrade
v primeru slabega vremena bo dogodek v Narodnem domu
20.00 Užitkarna Beli vol_
Swing večer
19.00 Atrij Doma sv. Jožef Celje
Škofjeloški orkester Amadeo
Večeri v atriju
PONEDELJEK, 29. 8.
17.00 Dom sv. Jožef Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.; vstop prost
19.00 Kulturni dom Vojnik
Večer komorne igre
Vojniški glasbeni večeri
TOREK, 30. 8.
8.00 do 12.30 Pod kostanji Celje Glasbeno-literarno-gibalno-likovna ustvarjalnica Viva creativa
za otroke po sedmem letu starosti; vodi: Ajša Svetlin
18.00 Amfiteater na velenjski promenadi
Plesna šola Spin
večeri v amfiteatru
19.00 Velika dvorana Doma kulture Velenje
Dobrodelno v novo sezono
dobrodelna prireditev Rokometnega kluba Gorenje Velenje
SREDA, 31. 8.
10.00 Knjižnica Velenje
Zaplešimo s Plesnim studiem N
zabavna sreda
17.00 Plaža na velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice
delavnice bosta vodila Nina Cvirn in Miha Cojhter
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2.
del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sebe v žepu/Me in my pocket; do 28. 8.
Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Krožišča Celja in okolice, fotografa Francija Horvata, do 31. 8.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Tapiserije, avtorice Špele Orešnik, do 31. 8.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Ize Pavlina, do 4. 9.
Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sebe v žepu, do 28. 8.
Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava slikarja Janka Orača, do 31. 8.
Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava Tihožitje 2016, do 31. 8.
Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Čopa, do 4. 9.
Mestna plaža: razstava Zloženke, razglednice Hello, I'm in Celje, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Gorazda Tratnika; do 10. 9.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8.
Knjižnica Laško: razstava Marija in Andrej Štremfelj, Polnost življenja, do 15. 10.
Mestna galerija Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica »Od zrna do kruha«, do 31. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
AKCIJA
novi tednik
FRMOBIL
AVTOCENTER
radio celie
ŠE IMATE MOŽNOST, DA ŠTETO PRAV VI!
Nagradna igra Naroči in odpelji se končuje. 17. septembra bomo med vsemi naročniki Novega tednika, ki ste izpolnili in poslali kupon za sodelovanje v tej nagradni igri, izžrebali srečnega dobitnika novega vozila TOYOTA AYGO, ki ga podarjamo skupaj z družbo AC FRIMOBIL, d. o. o., iz Celja.
Še je čas, da sodelujete tudi vi. Ker sreča ne počiva, morda obišče prav vas! Izpolnite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku (lahko jih izpolnite tudi več), in nam ga pošljite na naš naslov do 12. septembra 2016.
Srečo lahko delite s svojimi prijatelji in jih povabite, da se naročijo na časopis Novi tednik. Vas in novega naročnika (oba morata biti navedena na spodnji naročilnici) bomo peljali na IZLET PRESENEČENJA.
novi tednik |	R 0 Č 1 L N 1 C A
Ime in priimek naročnika:	
Naslov naročnika:	
IZPOLNI NOVI NAROČNIK	
Ime in priimek novega naročnika:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov.	Datum rojstva:
Telefonska številka:	Podpis:
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, štiri male oglase v Novem tedniku (do deset besed), dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje in dobijo kartico ugodnosti.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
II урчђл K
Tednikove »zaodbe
St. 34 / Leto 71 / Celje, 25. avgust 2016
Matic Zakonjšek: Iskrenost prvega tenorja a 28
Ste prazne grede že zasejali? str. 42
Neobičajni metulji iz
Volček
str. 43
Minimundus: okrog sveta
v enem dnevu str. 45
26
INTERVJU
Nt
v
k
Zaradi družine se imam za
Z dr. Mitjem Ferencem o glasbi, zgodovini, družini in ljubezni
Ko je pred leti na Slovenski popevki skupaj z ostalimi Prifarci zapel zmagovalno pesem Tisti nekdo, se je zdelo, kot da gre za enkratni izlet na estradni oder. V resnici pa imamo pri nas le malo skupin s tako dolgoletno in bogato glasbeno tradicijo. Kot zgodovinarja si ga bomo verjetno najbolj zapomnili v povezavi z odkritjem grozot v Hudi Jami in po prizadevanjih za ureditev povojnih prikritih grobišč. Po sedmih - ali bolje 26 - letih tiščanja glave v pesek bomo kot narod zdaj očitno le zadostili temeljnim civilizacijskim normam.
Na hrib k sv. Jožefu nad Celjem je prišel naravnost z morja in tisto nedeljo v deževno že skoraj jesensko popoldne prinesel nekaj sonca z Obale. Večer je bil rezerviran za glasbeno druženje s Prifarskimi muzikanti, zato sva seveda začela pri glasbi.
S Prifarskimi muzikanti ste že ničkoliko-krat prekrižarili vso Slovenijo in tudi tu, na hribu, niste prvič.
Res je. Mislim, da smo tu gostovali lani junija. Sam sem imel tu tudi nekaj predavanj. Tudi v bližnji okolici smo redni gostje. Sicer pa smo sodelovali z vašo izvrstno citrarko Jasmi-no Levičar, s katero bomo skupaj nastopili tudi 28. novembra v Cankarjevem domu. Tokrat bo koncert posvečen 25-letnici države.
Vas na Celje sicer veže kakšen poseben spomin?
Morda bi izpostavil to, da so mi leta 2005 ob 60-letnici konca druge svetovne vojne prav v Celju omogočili postavitev razstave Prikrito in očem zakrito. Zanjo takrat v Ljubljani ni bilo posluha, v celjskem muzeju novejše zgodovine pa so mi ponudili pomoč ljudi, finance in tehniko. Razstava je kasneje potovala tudi v Ljubljano in nekatera druga večja mesta, a Celje je pri meni ostalo toplo zapisano tako po strokovni kot glasbeni plati.
Našo Veroniko Deseniško - glede na to, da gre za izjemen preplet glasbe in zgodovine - ste že imeli priložnost videti?
Žal ne, ni bilo časa. Sem pa ravno v teh dneh še ujel predzadnjo predstavo Charleyjeve tete v gledališču Studenec. Občudujem ljubiteljske zasedbe, ki se lotevajo tako velikih projektov. O Veroniki sem slišal same pohvale in upam, da jo bom imel priložnost videti.
Kako se je sploh začela vaša glasbena pot? Po čudnem naključju se je šest mesecev precej na dolgo raztegnilo.
Prifarski muzikantje so leta 1993 igrali v Ljubljani na odprtju moje razstave o kulturni dediščini kočevskih Nemcev. Kasneje so me povabili na koncert ob izdaji prve kasete in ker smo se lepo ujeli, so mi čez nekaj časa ponudili izpraznjeno mesto v zasedbi. Ker sem ravno zaključeval doktorat, sem jim obljubil pomoč za pol leta. Zdaj me hecajo, da sem jim obljubil za šest mesecev, a jim »težim« že triindvajset let. Če odštejem daljši premor, ko sem se bolj posvetil zgodovini, sem že ves ta čas z veseljem njihov
prostovoljni ujetnik. Pred tem sem igral kitaro pri Veselih planšaijih ter pri Ansamblu Vilija Petriča. Prelomnica zame je bilo sodelovanje z Ansamblom bratov Avsenik ob štiridesetletnici njihovega delovanja. Takrat mi je Vilko Ovsenik rekel, da bi bilo škoda, da znanja petja ne bi nadgradil. Tako sem v zrelejših letih res začel peti pod strokovnim vodstvom Ileane Bratuž in še danes mi je v veliko veselje.
Je kdaj obstajala nevarnost, da se boste povsem zapisali glasbi?
Je obstajala in to zelo velika. Kot študent sem bil petnajst let zapisan Akademski folklorni skupini France Marolt. Ko hodiš po vsem svetu, se imaš izjemno lepo in v dobri družbi, ob petju in plesu zlahka pozabiš na študij. Čeprav zdaj kot profesor na fakulteti... Ah, tako bom rekel; razumem mlade in jim želim, da mlada leta lepo preživijo, ne samo ob knjigah, da bodo imeli na ta čas lepe spomine.
Moj prvi spomin na vas je podoba resnega profesorja na oddelku za zgodovino na filozofski fakulteti. Ko sem vas pozneje s širokim nasmehom in s kitaro zasledila na televiziji, sem ti dve podobi kar težko povezala. Ste imeli kdaj težave z usklajevanjem teh dveh področij? Res pa niste edini doktor zgodovine, ki je tudi uspešen glasbenik.
(Smeh) Da, tudi kolega Tonček Kregar iz Mi2, moj doktorant, in še nekaj bi se nas našlo, ki smo svojo dušo našli v glasbi. Sam z usklajevanjem področij nimam težav, morda imajo večjo študenti, ko me enkrat vidijo v predavalnici in na izpitu, drugič pa na koncertu. Sam upam, da mi je uspelo oboje dovolj dobro usklajevati in da je razumljivo, da se človek ob strokovnem delu razživi tudi v glasbi in umetnosti.
Nekajkrat smo vas že videli v solo izvedbi in kar se tega tiče, menda še niste rekli zadnje.
Vsekakor. Ko bi mi čas dopuščal... Zelo mi je na primer ljuba Odpri mi gumbe. Rad imam zgolj spremljavo akustične kitare, harmonike, basa ali kontrabasa, morda še kakšne violine. Tudi nekaj drugih posnetkov je že nastalo in zdaj čakajo na izdelavo videospotov. Morda se bom tudi s to glasbo predstavil javnosti. Mi je pa že to, da igram zase, v veliko veselje.
»Razumem, da smo 45 let živeli v sistemu, ki problema prikritih grobišč ni niti priznaval, kaj šele, da bi ga urejal. Bolj me skrbi, zakaj v 26 letih demokratične države nismo storili več. Kako v vsem tem času nismo bili sposobni pokopati svojih mrtvih.«
Veliko ste dosegli v glasbi, se pa zdi vaša zgodovinarska kariera veliko bolj samoumevna. Kako je bilo živeti z očetom zgodovinarjem, dr. Tonetom Ferencem?
Po eni strani težko, kot je vedno težko z očetom, ki ti je v nekem smislu profesor in hkrati vzornik. Proti koncu njegovega življenja in ob mojih strokovnih začetkih so se najine poti precej križale. Skupaj sva raziskovala povojne poboje in prikrita grobišča. Glede na to, da je oče izdal 37 monografij, je bilo res težko, dokler sem mislil, da ga moram ujeti. Potem sem prišel do spoznanja, da je zdravje več vredno, in ko sem napisal 22. knjigo, sem ga dokončno nehal loviti. Vseeno občudujem profesorje in znanstvenike, ki so v
INTERVJU
27
»Vse skupaj je najbolj boleče za svojce žrtev, ki počasi zapuščajo ta svet. Gre za bolečino, da jim država vsem demokratičnim spremembam navkljub ni omogočila izvedeti, kje ležijo njhovi sorodniki, očetje, bratje. Ni jim dala možnosti, da bi položili cvetje in prižgali svečo. Bolečina ob tem spoznanju je danes še večja.«
srečnega človeka
prejšnjem obdobju brez računalnikov in interneta uspeli zbrati toliko gradiva, ga obdelati in objaviti. Ko pogledam svoje nekdanje profesorje, lahko dam samo kapo dol, kaj vse so bili sposobni narediti samo s svinčnikom in papirjem.
Kako je bilo študirati in delati v očetovi senci? Je bilo lažje ali so vam še bolj gledali pod prste?
Po eni strani sem moral biti na izpitih bolj pripravljen, po drugi strani so me vseeno vzeli, četudi sem se kdaj pozabil prijaviti na izpit. Sicer so bili moji študentski časi dokaj povprečni. Resnici na ljubo sem bil z glavo povsod drugod, še najbolj pri glasbi in umetnosti. Če vemo, da naj bi bil v znanosti prostor za interpretacijo precej jasno zamejen, si slovenska zgodovina včasih komaj zasluži znanstveni naziv. Se vam zdi, da ste zgodovinarji poklicno padli v podobno nemilost kot novinarji? Vse preveč predvidljivo se zdi, kakšno stališče bo nekdo zavzel.
Kar se znanstvenega dela tiče, je zgodovinar v vsakem primeru podvržen kritiki.
Seveda je pred tem v pozitivnem smislu prisotna že samocenzura. Ne gre, da bi objavljali, kar nekdo od nas enostavno pričakuje. V prejšnjih časih enopartijskega sistema so imeli v zvezi s tem moji predhodniki veliko težav. Danes pa so vsa objavljena dela deležna strokovne in javne kritike. Zgodovinar mora biti v vsakem primeru kritičen do virov, ovrednotiti jih mora na pošten,
in znanstven način ter jih tudi zagovarjati. In prav ste rekli, da ste tudi novinarji v podobno neugodnem položaju. Še toliko bolj, ker se vsak dan znajdete v drugi tematiki, ki jo morate širše predstaviti javnosti. Za razliko od vas si znanstveniki za poglobitev v neko temo lahko vzamemo čas. Tu lahko rečem, da ne bi bil rad v vaši koži.
Ne glede na vaše in naše objave je nesporno res, da ljudje vedno manj berejo.
Res je in to je škoda. Svoje študente vedno vprašam, koliko jih še bere tiskane medije, in vsako leto se dvigne manj rok. Informacije danes dobijo iz elektronskih medijev. Ne vem, ali bo šelestenje časopisov res zamrlo. Sam si skoraj ne predstavljam, da zjutraj ne bi prebral vseh treh dnevnikov in še nekaterih tednikov. Tudi tistih, ki temeljijo na drugačnih nazorskih stališčih. Tako si širim obzorja, zanima me, kako različni ljudje razmišljajo, kaj jih zanima, kaj pričakujejo.
Več kot sedem let je minilo od tistih pretresljivih Odmevov, ko je slovenska javnost lahko prvič videla notranjost rudnika v Hudi Jami. Ko človek vidi nekaj takšnega, menda ni nikoli več isti. Kakšni so vaši občutki po vsem tem času?
Bilo je grozno. Osem mesecev, od 24. julija 2008 do 3. marca 2009, smo tudi po štirikrat na teden hodili v rudnik in razmišljali, kaj bomo našli. Vsak dan smo pričakovali odkritje pokončnih jaškov, o katerih je govoril ljudski glas. Potem smo prišli do zadnje, enajste pregrade. Pri jašku nismo videli nič. Sedem, osem metrov v globino so svetilke sevale v temo. Videli smo le nekaj hlodov. Ko smo se opogumili, jih preplezali, smo šli po rovu še približno trideset, štirideset metrov naprej in potem zagledali prizor, ki nas je vse prisotne zaznamoval za vedno. Tam je bila množica 427 mumificiranih trupel, ki so v beli kopreni v osmih plasteh ležala drugo na drugem. Srhljiv je bil pogled na roko, ki je držala leseno protezo druge osebe. Ko sem prišel iz rova, so me oblile solze in nisem mogel verjeti, daje človeštvo sposobno tako krutega dejanja. In tako krutih brisanj sledi, da ta zgodovina ne bi prišla na plan. Po tem šoku se je začel boj, da bi prepričali državne organe, pristojne ustanove, da bi storili, kar je
bilo po našem mnenju potrebno. Pri tem nismo bili vedno uspešni.
Je normalno, da smo potrebovali toliko časa, da se v zvezi s pietetno ureditvijo tega področja zdaj končno premika?
Ni normalno. V komisiji se nismo mogli sprijazniti s tem, da se žrtve, na katere smo naleteli v rovu (427 trupel) in tiste, ki so jih iznesli zgolj iz petih metrov jaška (346 trupel) pustijo v nekem razširjenem delu rudnika daleč od oči javnosti, da se zapre rudniški vhod in zgolj z neko tablo označi »grobišče revolucinarnega nasilja«. To je bilo za nas premalo. Vedeli smo, da se nam bo to vrnilo kot bumerang. Preteči je moralo sedem let, da se je država odločila za iznašanje žrtev. Po naši oceni jih je v preostalem delu še nedotaknjenega jaška še med 2.200 do 2.500. Problem je bil pokop, glede katerega je bilo kar nekaj odprtih vprašanj. Država bi morala v teh letih urediti pokopno mesto. Predlagali smo mesto pri vhodu v rudnik, morda laško ali celjsko pokopališče, lahko tudi Teharje. Kjerkoli, samo da bi država sprejela spremembe planskih aktov in uredila prostor, kot je potrebno po zakonodaji. Ker trupla v Hudi Jami niso razpadla, jih je treba pokopati na klasičen način. V kostnico jih ne moremo spraviti, po ženevski konvenciji jih ne smemo kremirati. Nazadnje je bilo kot pokopno mesto izbrano dobravsko pokopališče v Mariboru, ki prav tako leži na protitankovskem jarku z enormnim številom žrtev. Je pa tam dovolj prostora za ureditev grobnice oziroma vojaškega pokopališča.
Prikrita grobišča že dolgo niso več skrivnost, ampak v najbolj brutalni obliki smo bili s tem soočeni prav v Hudi Jami. Civilizacijski temelji in Antigona gor ali dol, Slovenci očitno po vseh teh letih še vedno vsako stvar nesemo v »hosto«.
Veliko je bilo besed, veliko obljub. V vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč jih spremljam že od leta 1990, torej 26 let. Zvrstili so se različni predsedniki vlad, različni ministri so si podajali odgovornost. V bistvu sem že zelo utrujen od prepričevanj vsakega posebej, kaj je treba storiti. Njihov mandat traja štiri leta ali manj. Obljube ne pomenijo nič, če ni konkretnih dejanj. Ravno zaradi tega, ker je bila leta 2009 Huda Jama prehuda, je država načrtno zaustavila nadaljnje raziskovanje prikritih grobišč in s tem porušila sistem, ki se je v letih pred tem vzpostavil. Ni več dopustila popisovanja grobišč, sondiranj, prekopov. Žal je bilo treba pripraviti nov zakon pod pristojnostjo drugega ministrstva, ki mora zdaj to področje
»Srhljiv je bil pogled na roko, ki je držala leseno protezo druge osebe. Ko sem prišel iz rova, so me oblile solze in nisem mogel verjeti, da je človeštvo sposobno tako krutega dejanja in tako krutih brisanj sledi, da ta zgodovina ne bi prišla na plan.«
dokončno urediti. V letošnjem letu je ta zakon začel delovati in zaenkrat lahko rečem samo pozitivne stvari. Seveda se prebijamo skozi ne-življenjsko zakonodajo o razpisih, ki zavlačuje dela, a končno lahko neka vladna komisija po strokovnih kriterijih odloči, na kakšen način se bo določeno grobišče dokončno uredilo.
S prispodobo »hoste« sem mislila našo večno razklanost. Bomo kdaj nehali zgodovino jemati osebno - glede na to, da smo novo fronto že odprli tudi ob interpretaciji osamosvojitvene vojne.
Na žalost smo Slovenci takšni, da se vedno delimo na dva tabora ali več. Morali pa bi poiskati skupni imenovalec, spoštovanje in sočutje, a ne samo do žrtev, ampak tudi do dogodkov na eni in drugi strani. Zelo hitro presojamo in obsojamo po sistemu moj prav ima bolj prav od tvojega prav. To ni dobro za zdravje naroda in tu si želim, da bi nekoliko bolj zrasli kot nacija.
Prej sem omenila Odmeve. Jih redno gledate? Si kdaj rečete »tale se mi pa smili« - pa naj bo na eni ali drugi strani?
(Smeh) Odmeve redno gledam, sploh ko jih vodi Rosvita Pesek, moja partnerica. Ko pride domov, se ponavadi zapleteva v žolčno razpravo, kaj je bilo prav in kaj ne. Ta analiza je vedno zanimiva, ko se pogovarjava o tem, kako izbrskati in podati informacije, ki jih ljudje pričakujejo. Vse to gre v dobrobit obeh - jaz se učim iz Odmevov, Rosvita pa iz zgodovine spoznava kakšne druge, običajno bolj senčne plati življenja.
Ljubezen do zgodovine vaju povezuje, vendar to seveda ni dovolj za uspešen odnos. Kaj vaju še druži?
Predvsem spoštovanje. Spoznala sva se v bolj zrelih letih, se zaljubila, živiva skupaj in se podpirava na vseh področjih. Nenazadnje Rosvita pomaga tudi Prifarskim muzikantom, za kar smo ji zelo hvaležni. Njene so besede, ki nam jih napiše in jih mi povemo, ob kakšnih posebnih priložnostih, večjih projektih. Sicer pa je tudi njej v veselje, da se poleg voditeljske-ga dela in avtorstva dokumentarnih filmov najde tudi v vlogi scenaristke glasbenih dogodkov.
Potovanja?
Premalo jih je. Kot študent sem v družbi »maroltovcev« veliko potoval. Zdaj čas tega ne dopušča več toliko, a tudi to, da se Rosvita nekoliko boji letal, pri tem ne pomaga ravno. Ampak mislim, da bo čas tudi za to, za spoznavanje drugih kultur in narodov, ker to človeka nedvomno bogati.
Tri knjige, ki bi jih vzeli na samotni otok?
(Smeh) Uh, težko vprašanje. Mogoče vas bom presenetil, ampak vzel bi kakšna svoja zgodnja dela, da bi v miru preštudiral, kaj in kako bi lahko drugače, bolje napisal. Da, tukaj ste me dobili. V bistvu bi raje vzel živo družbo in kitaro.
Se imate za srečnega človeka?
Da, imam se. Predvsem zaradi tega, ker smo ob različnih življenjskih preizkušnjih, ki so doletele mojo širšo družino, ostali vsi skupaj povezani. S hčerjo, sinom, z nekdanjo partnerico. Hvaležen sem, da se večkrat dobimo, da ni nobenih zamer, da se lahko o vsem pogovorimo in si povemo, kar nam leži na duši. To je največ - da si srečen med svojimi.
Skratka Dom z veliko začetnico.
Tako je.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
28
PORTRET
M
Prijazen Matic se je moral preleviti v »robustnega« Jošta, kot mu pravi Matic s prijateljem Vasjo Markičem. Fotografija je s snemanja vi-Matic na koncertu Bella Italia z Malim godalnim orkestrom Glasbene sam. Na začetku je mislil, da mu takšna vloga ni pisana na kožo, vendar deospota za pesem Zidovi sveta. Sodeč po nasmehih, sta se dobro šole Celje.	je mnenje po nastopih spremenil.	zabavala.
Iskrenost prvega tenorja
Jošt v muzikalu Veronika Deseniška
Mlad nasmejan Vojničan je na odru kot doma. To je Matic Zakonjšek. Trenutno ga lahko spremljamo kot Jošta Soteške-ga v celjskem muzikalu Veronika Deseniška. Pred kratkim je s prijateljem posnel tudi pesem in videospot zanj.
Matičevi glasbeni začetki segajo v osnovno šolo, ko so ga starši vpisali v glasbeno pripravnico, kjer je z blok flavto začel spoznavati čar glasbe. Učitelj je zaznal njegov potencial in tako je pri osmih letih začel učiti igrati klavir. Naredil je nižjo glasbeno šolo in v srednji šoli nadaljeval s tolkali. Vpisal se je na I. gimnazijo v Celju, in sicer na umetniško smer. Pevsko pot je začel v gimnazijskem zboru. Ob avdiciji je ugotovil, da poje tenor, in tako je začel počasi odkrivati svoj talent. V zboru je pel vsa štiri leta gimnazije, pri čemer je bil tudi član okteta Kajuh. Na pobudo pevskih prijateljev je opravil avdicijo pri profesorju petja Davorju Mikoliću v Glasbeni šoli v Celju. Sprva zanj ni bilo prostora, pozneje pa je dobil priložnost in opravil nižjo glasbeno šolo iz petja. Trenutno končuje srednjo stopnjo. »Spominjam se tekmovanj, kako smo se imeli lepo, najprej na tistih v Celju, potem na državnih in tudi mednarodnih. Veliko sem videl in doživel,« pravi Matic, ki se je po končanem »Kajuhu« vpisal na študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Pridnost se splača
Izkušnje z nastopanjem je postopoma pridobival z razrednimi produkcijami in raznimi tekmovanji. Sodeloval je tudi z Malim godalnim orkestrom Glasbene šole Celje, s katerim je pripravil tematski koncert Bella Italia (Lepa Italija, op. p.). »Vrhunec solističnih nastopov sem doživel na proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra, ki je bila predvajana tudi na nacionalni televiziji,« pravi Matic. Treme pri petju nima. »Prisotna je bila na začetku, ko sem še igral klavir. Tudi v prvih letnikih solopetja se je še kdaj pojavila, potem je s kilometrino začela upadati,« je povedal Matic, ki je dodal, da je trema izginila do te mere, da je zdaj, ko nastopa kot Jošt Soteški v muzikalu Veronika Deseniška, praktično ni. »Na trenutke se moram malo prisiliti oziroma >dati pod pritisk<, saj vem, da mora biti minimalna trema prisotna, da aktivira maksimalno učinkovitost,« je zaupal Matic, kar se pozna tudi pri suverenem in samozavestnem nastopu. Z malo sreče in veliko vloženega dela ter pokazane pripravljenosti za delo je prešel iz zbora do skoraj glavne vloge.
»Pridnost se res splača. Hodil sem na vse vaje, tudi na tiste, na katere mi mogoče ne bi bilo treba, a se je splačalo,« ponosno pove Matic. Kadar v muzikalu ne igra Jošta, pokaže v predstavi svoje spretnosti v mečevanju kot stotnik. Zaradi sodelovanja pri operi Otello na Ljubljanskem festivalu (kjer je pel kot dodatni član zbora) je šel na svoj prvi nastop kot Jošt, 7. julija, brez generalk. Vendar mu je uspelo. »Ta predstava je bila ključna. Potem sem vedel, da je to to. To, kar si želim v življenju početi. Biti na odru, peti, plesati in igrati,« je zaupal Matic, ki se pred tisočglavo množico na predstavah počuti kot doma.
Odkrivanje zidov sveta
Med vajami za muzikal Veronika Deseniška je našel čas tudi za to, da je posnel pesem in videospot. Z dobrim prijateljem Vasjo Markičem sta v domači produkciji posnela pesem Zidovi sveta, ki je priredba pesmi Walls of the World angleškega pevca Mika Batta. Videospot, ki ima na Youtubu več kot 1.500 ogledov, sta prijatelja posnela pred celjskimi zidovi, ki prikazujejo lepoto knežjega mesta. Pri snemanju in montaži je pomagala Maša Pele. »To je projekt, ki ima v prvi vrsti besedo iskren. Pesem poje o brezmejni ljubezni in prijateljstvu,« je povedal Matic. Prijateljstvo z Vasjo se je začelo, ko je bil Matic še bobnar skupine Oušntrajb, katere član je tudi Vasja. Pesem Zidovi sveta je njun prvi skupen projekt in nikoli se ne ve, mogoče bosta v tej zasedbi ustvarila še kaj.
Svetla pevska prihodnost
V bližnji prihodnosti Matica čakata diploma in zaključek šolanja solopetja. Po diplomi želi študirati petje. Trenutno so v ožjem izboru akademije na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. »Svoj glas vidim kot inštrument, ki ga želim razviti do najvišje možne ravni, da mi bo to orodje služilo pri ustvarjanju,« je povedal Matic, ki se zaveda, da je na začetku svoje poti, da se mora še veliko naučiti in narediti, da bo glas kot
nek obrtnik razvil do meje popolnosti. »Pomembno mi je, da
darn energijo naprej, da je tisto, kar izvajam, iskreno in da me osrečuje. Če bo mene osrečevalo, bo tudi občinstvo,« se zaveda mladi pevec. Trenutno si želi nadaljevati solistično pot. »Šele pred kratkim sem ugotovil, da je petje to, kar zares rad počnem,« je zaupal Matic, ki si želi nastopiti še v kakšnem muzikalu, saj so mu tovrstni projekti pisani na kožo, pri čemer ne izključuje niti pedagoške kariere, saj bi tudi poučeval z veseljem. Ko mu ostane kaj prostega časa, rad vzame v roke kakšno knjigo na temo osebnostne rasti in se ukvarja s športom. Matic je šele dobro zakorakal v svet glasbe, vendar ni dvoma, da ga čaka svetla pevska prihodnost.
KLARA PODERGAJS Foto: osebni arhiv

Matic se odlično znajde pred številnim občinstvom muzikala Veronika Deseniška.
vs ež ivij eiAjste^
učenje
OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Ponekod v pisanih le šest dij akov
V prihodnjih dneh bodo v srednje šole prvič stopili mladi, ki so se morali v preteklih mesecih odločiti, kakšno poklicno pot si želijo. Nekatere šo le so nepri tem soočile s prevej manjšim šievilom vpisanih, kot so pričrkovale. Zbrali smo nekaj iakšnih pržmeeov, kjer šole zagotavljajo, dž bodo kljub manjšemu vpieu programe izpeljdle v skladu z načrti.
Rudar še vedno poklic s pri hodnostjo
Med poklici, ki mlade trenutno najmanj zanimajo, je tudi poklic rudarja. A to za izvedbo progroma v Šol skem centru Velenje ni posebna ovira. Izobraževalni program pod okriljem ministrstva urlva poseben status, ker gre za redek poklic. Biti »knap«< v sodobnzm svetu ne pomeni več takotežaskega dela kot nekoč1 a še vedno prinaša kar nekaj prednosti.
Ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja v Šolskem centru Velenj e mag. Albin Vrabič bi bil sicer vesti kakšnega dijaka več, vendar so izrazita nihanja pri vpisu v š oli vzeli v zakup, saj se šola s tem sooča že ed nekdaj. »Premogovnik Velenje je dimes moderna tovarna pod zemljo in bo vedno potreboval dobro usposobljene delavce in strokovnjake.«
Letos se je v prrgrem za geoetrojnika rudarja rpisa-lo šest dijakov. »Eden od razlogov za tako malo zanimanja za rudarski poklic je po mcjem mnenju tudi negativno nastrojena medijska kampanja. A glede na modesno tehnologijo, ki jo imajo v premogovniku, in na slovenskoodvisnost od šoštanjske elektrike bomo rudarje potrebovali še vsaj štirideset, petdeset let,« pravi Vrabi°.
Finančna pismenost vedno prav pride
V	Ekonomski šolr Celje vedo, da je teeba slediti po-trebkm in zahtevem trga dela. Tako so že kred čosom ukinili triletni program administratorja, leer mesto tajnice danes zahteva raznolika znanja vsaj pete stopnji izoboazbo oziroma strokovno Šole.
Tudi lrtos boležijo dokaj visok vpis v programe ekonomskega tehnika, prodajaica in tehnika varovanja. Precej manj je zanimanja za program ekonomske gimnazije, ki se ga že od začetka drži sloves nekakšnega psevdogi-mnazijskega programa. Kot pravi ravnateljica Bernarda Marčeta, po krivici. »Ta program bomo absolutno obdržali, ker je zelo dober. Vpis je boljši, kot je sprva kazalo, o polnem oddelku pa seveda ne moramo sanjati. Morda se dijaki bojijo, da ne bodo dobili znanja na enaki ravni kot na ostalih gimnazijah. V resnici pa imajo možnosti enake, ob koncu imajo maturo, in sicer s to prednostjo, da pridobijo tudi podjetniška znanja in dobro finančno pismenost.« To je področje, ki je danes izjemne) pomembno, če že ne temljno. In prav to področje je er našem šolskem sistemu zelo zanemarjeno.
V	prehranski vecigi bo vedno kruh
V	ŠŠolekem centru Šentjur in eoli za hoetikulturo in vizualne umetnosti Celje se v novem šolskem letu so ačajo s jčodobno situadjr. Šoli ne pokata po civih, a tudi ne bijeta olati zvona. Na mlade, ki se rdločajo za poklice v kmetijstvu in v celotnem sistemu prehranjevalne verige, vpliva namreč veliko stvari. A0 pod črto bo do ti poklici vedno aktualni.
»Vpis vsako leto niha in tudieazlični programi so različno zaželeni,« pove direk-
UP
I. GIMNAZIJA V CELJU
NAJ 180 ŠOLSKO LETO 2016/17 USTVARJALNO, VESELO IN USPEŠNO
NeLi Nsem učiteljem, uLencem in staršem I. gimnšzija v Celju www.prvagim.ai
S
tor šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket. »Predlani smo imeli precej visok vpis, lani nižji, lstos se1 je stanje uravnovesilo. Zadnji podatki so boljši, prosSa mesta pa so še povsod. Zanimivo se mi adi, da jeveč zanšmanja za poklicne kot tehnične programe.« Kot he opaža Šhet, je zanimanje za poklice, kot sta slaščičar in živilskopre-hranskitehnik, zelo odvisno od gospodarskih razmer v kmetij skopredelovahii panogi. »S1 pametno dr°kvno
pclitiko , ki ste zave da vitalna-ga pomena lastna camopre-slrbo, pridelave in predelave hrano, bodo tudi t. poklici imsli seetlo prihačnosS.« aodobno vrlja oa vrtnarje tn hortikulturne tehnike. Kot je zagotovila Štetanija Kos Zidar iz Šole za hoctiOulturo iv vitualne umetnosti Celjz, Ido Sola ne glehr nt število dcjakov zagotovila kakovostno irobraževanje na vseh ravneh.
oisr
FoSo: arhiv NL (GrupA)
Nov razcvet steklarstva velik aolski izziv
V Šolskem centru Rogaška Slatina poleg gimnszijskega procrvma in programa tehnik optik izvajajo še izobraževanje za tehnika staklarstsa. Za ta pokljc te je lani zanimalo šeet otrok, pred tem pel: let nihče. Lelos imajo vpisanih kar s7 bodoah steklarjev.
Kje bodo staknili učitelje praktionega pouka in kako bodo po novem organizirali proktieei pouk, sta vprašanji, ki sta v protaklth dneh še kako zaposlovali vodstvo šole. »>Zelo sa čuti močna podpoea gospodarstoa v oblüii kadrovskih štipendij in to se pri vpiru pozna. Smo edina šola, ks izobražuj^ steklarje, steklarski mojstri pe so trenutno izjemno ickani,« je povedalo Dubravka Berc Prah.
ŽELITE BITI
ISKAN in ZAPOSLJIV KADER?
ŠOLSKI CENTER CEUE vas vabi k vpisu!
t
_l	cc
Ш	CL
o	x
cc	T=
Ш	^
cj ^ — cc
^ Ш
O ш
>СЛ (J

IZREDNO SREDNJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE - odrasli:
KOZMETIKA (kozmetični tehnik) FRIZERSTVO ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO KEMIJA
GRADBENIŠTVO VAROVANJE OKOLJA STROJNIŠTVO MEHATRONIKA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE AVTOSERVISNE DEJAVNOSTI LOGISTIKA
MODNO OBLIKOVANJE TEKSTILA
VISJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
•	AVTOSERVISNI MENEDŽMENT
•	GRADBENIŠTVO
•	MEHATRONIKA
•	STROJNIŠTVO
Informacije: ŠOLSKI CENTER CELJE T: (03) 42 858 54, 42 858 53 www.sc-celje.si
Informativni dan bo potekal v prostorih Šolskega centra Celje 1. 9. 2016 ob 17. uri
30
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Štipendije za lažje šolanje
Približuje se novo šolsko oziroma študijsko leto in s tem nov strošek. Za čim bolj nemoteno opravljanje šolskih oziroma študijskih obveznosti lahko dijaki in študenti zaprosijo za katero od štipendij. A za njihovo pridobitev veljajo različni pogoji in datumi prijave.
Za najuspešnejše dijake in študente
Najbolj pridni dijaki in študenti lahko zaprosijo za Zoisovo štipendijo. Zanjo morajo izpolnjevati splošne pogoje, doseči vsaj en izjemen dosežek in izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
- v zaključnem razredu osnovne šole morajo imeti povprečno oceno najmanj 4,70 - za dijake v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja;
-	v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije morajo imeti v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 - za dijake od vključno drugega letnika dalje;
-	morajo biti zlati maturanti ali imeti v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 - za študente v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja;
-	v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju morajo imeti povprečno oceno najmanj 8,5 ali morajo biti v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščeni med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji - za študente od drugega letnika dalje;
- imeti morajo izjemne dosežke.
Osnova 120 oziroma 140 evrov
Zoisove štipendije podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Višina te štipendije brez dodatkov znaša 120 evrov za dijaka in 140 za študenta. K temu znesku se prišteje dodatek za bivanje, ki znaša 80 evrov, če ima štipendist prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 kilometrov, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in če štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine v kraju izobraževanja. Štipendisti lahko zaprosijo tudi za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 50 evrov. Če se prosilec izobražuje v
Za kakovostno izobraževanje
Na Ljudski univerzi Šentjur si prizadevamo razvijati kulturo učenja kot splošno in osebno vrednoto slehernega posameznika. S svojimi raznolikimi programi ostajamo eden izmed pomembnejših ponudnikov formalnega in neformalnega izobraževanja vseh generacij v svojem okolju, poleg tega pa svoje delovanje usmerjamo tudi v projektno delo.
Izvajamo programe usposabljanja za pridobitev javno veljavnih listin o poklicni usposobljenosti - certifikat NPK. Za izboljšanje zaposlitvenih možnosti izvajamo tudi različne tečaje oziroma predavanja o nastopanju v javnosti, delovnem pravu, varstvu potrošnikov, knjigovodstvu, računalniškem opismenjevanju in prilagojena jezikovna izobraževanja.
Že več let smo izvajalec programov centra za družino Mozaik mladosti in izkušenj, v okviru katerega ponujamo raznolike vsebine za vse oblike družin; predavanja priznanih predavateljev s področja vzgoje in pozitivnega starševstva, ustvarjalne in vodene aktivnosti za otroke in mladostnike, program za ženske in otroke iz Albanije in Kosova. Prizadevamo si za povezovanje vseh generacij in nudimo prostore za neformalno medgeneracijsko druženje in učenje vseh.
PI
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
Odpiramo poti do znanj - pohitite z vpisom v novem šolskem letu 2016/17!
JEZIKOVNI TEČAJI
Naučite se jezika na vseh stopnjah in glede na vaše potrebe: angleščina, ruščina, nemščina, francoščina in italijanščina, tečaj nemščine za delo v tujini, poslovna angleščina
PROGRAMI NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE
ŠTUDIJSKI KROŽKI
DELAVNICE IN TEČAJI RAČUNALNIŠTVA RAZLIČNIH STOPENJ (Word, Excel, Powerpoint, Preži)
Nudimo vam ugodne cene s plačilom na obroke ter usposobljene predavatelje
z odličnimi referencami.
Info: info@lusentjur.si, 031 718 261,03 74716 70 LU Šentjur, Mestni trg 5, Šentjur
Že vrsto let prirejamo Slomškov simpozij, ki je vključen v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Letošnji 8. simpozij nosi naslov Šola za življenjsko uspešnost.
Velik pomen pripisujemo tudi programom na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja starejšim odraslim predavanja, delavnice in druge aktivnosti, ki spodbujajo dejavno starost in vključevanje starejših v lokalno okolje.
Zelo smo uspešni pri izvajanju študijskih krožkov, ki spodbuja majhne skupine k neformalnemu učenju po načelu »vsak uči vsakega« ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja.
Kot ustanova za izobraževanje je LU Šentjur še vedno nosilec zelenega znaka kakovosti, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije.
tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 240 evrov za dijaka in 280 evrov za študenta. Vlogo zanjo lahko dijaki vložijo do 7. septembra in študenti 7. oktobra 2016.
Če si šolanje težje privoščite
Ker brezplačno šolanje v Sloveniji ni poceni, država ponuja tudi državne štipendi-
je. Kot so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je »namen državne štipendije spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje«. V imenu mladoletnih dijakov za štipendijo zaprosijo starši. Zanjo lahko zaprosi tudi mlado-
letnik, vendar morajo vlogo podpisati tudi zakoniti zastopniki, pri čemer se lahko za državne štipendije zaprosi tudi na prvi in drugi bolonj-ski stopnji, torej študentom. Za državno štipendijo lahko zaprosijo dijaki in študenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje in pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede
Študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju
V oktobru 2016 bosta študij na visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) začeli že osma generacija študentov študijskega programa Zdravstvena nega in prva generacija študentov magistrskega študijskega programa Paliativna oskrba. O delu in razvojnih usmeritvah je spregovoril dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga.
Zanimanje za študij na VZŠCE je že vse od ustanovitve veliko. Kaj študenti prepoznavajo kot prednost študija v primerjavi z ostalimi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege?
Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela glede na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam
študentom. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kakovostno klinično usposabljanje študentov pod vodstvom usposobljenih kliničnih mentorjev. Nenazadnje smo z ustanovitvijo visoke šole možnost študija zdravstvene nege lokacijsko približali študentom, ki so zaposleni in tako veliko lažje usklajujejo svoje službene, študijske in družinske obveznosti.
Katere so razvojne usmeritve šole?
Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in razvojno-raziskovalno dejavnost ter aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja v področje paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi in s čedalje večjim pomenom, ki ga
družba in stroka dajeta pali-ativni oskrbi, smo kot prvi v slovenskem prostoru razvili in akreditirali magistrski študijski program Paliativna oskrba, ki ga bomo začeli izvajati v študijskem letu 2016/17.
Šolo odlikuje tudi mednarodno povezovanje...
Veseli smo bili, da smo bili v letu 2014 kot eden od treh slovenskih visokošolskih zavodov uspešni na razpisu Era-smus+ Strateška partnerstva in pridobili dveletni mednarodni projekt z naslovom »Healthy lifestyle for aging well«, kjer aktivno sodelujemo s partnerskimi ustanovami s Finske, Portugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med štiri najboljše v Evropi kot primer dobre prakse po relevantnosti za področje visokega šolstva, na kar smo posebej ponosni.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
31
povprečni mesečni do- osnovni znesek osnovni znesek dohodkovni hodek na osebo v % od državne štipendije v za mladoletne-razredi neto povprečne plače evrih za polnoletne ga dijaka
Bolj učinkovita pot do izobrazbe
1	do 30 %	190	95
2	nad 30 % do 36 %	160	80
3	nad 36 % do 42 %	130	65
4	nad 42 % do 53 %	100	50
5	nad 53 % do 56%	70	35
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Osnovni znesek državne štipendije (brez dodatkov) se določi glede na uvrstitev v dohodkovne razrede (glej tabelo).
Prejemniki državne štipendije lahko zaprosijo za dodatek za bivanje, uspeh in posebne potrebe. Ta vrsta štipendije pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Kadrovske štipendije
Kot pišejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se s kadrovskimi štipendijami dijakom in študentom pomaga pridobiti ustrezen poklic oziroma izobrazbo, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Kadrovska šti-
pendija ne sme biti nižja od državne štipendije.
Štipendije za
deficitarne
poklice
Štipendije za deficitarne poklice podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Namen teh štipendij je »spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu mogoče zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest«. Na novo lahko za štipendijo zaprosijo dijaki prvih letnikov, ki so vpisani v programe srednjega poklicnega izobraževanja in se izobražujejo za kamnoseka, izdelovalca kovinskih konstrukcij, oblikovalca kovin, električarja, avtokaroserista, peka, mesarja, zidarja, kleparja krovca, izvajalca suho-montažne gradnje, slikosli-
karja črkoslikarja, pečarja, gozdarja in dimnikarja. Štipendija znaša sto evrov mesečno, vsako leto pa je podeljenih do tisoč štipendij. Vlogo je mogoče oddati do 20. septembra 2016.
Štipendija Ad futura
Štipendija Ad futura je namenjena plačevanju šolnine in življenjskih stroškov za študij v tujini. Javni sklad je objavil javni razpis štipendij, rok prijave pa je bil do vključno 13. aprila 2016.
Sicer obstajajo še nekateri drugi načini štipendiranja -štipendija za študij Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura za izobraževanje, študijske obiske v tujini, tekmovanja v tujini, pri čemer lahko zaprosite za sofinanciranje znanstveno-raziskovalne mobilnosti, ter občinske in nekatere druge štipendije.
EP, foto: GrupA
Člani U30 na eni od ekskurzij
Univerza za III. življenjsko obdobje ponovno odpira svoja vrata
Osrednja knjižnica Celje že desetletja pomeni prostor srečevanja vseh generacij, ki najdejo tudi dostop do tradicionalnih in elektronskih oblik knjižničnih virov. Tukaj je pred dvaindvajsetimi leti našla svoj prostor tudi Univerza za III. življenjsko obdobje (U3O), ena najobsežnejših dejavnosti knjižnice. Z njo nudimo starejšim ljudem raznoliko izbiro neformalnih izobraževalnih programov in s tem prispevamo pomemben delež h kvaliteti njihovega življenja v letih po upokojitvi. Mnogim pomeni U3O prostor osebnostne rasti, dejavnega življenja, pa tudi sprostitve in ugodja, ki ga občutijo ob učenju in delovanju.
V naših programih se srečujejo upokojeni učitelji, uradniki, delavci, zdravniki ... Vsi imajo pravico do izobraževanja in znanja, druži pa jih želja po stiku z okoljem in s svetom, po spoznavanju novih ljudi, po uporabi svojega znanja in po učenju tega, kar so si vedno želeli učiti ali potrebujejo. V sklopu U3O delujejo najrazličnejše študijske skupine, ki temeljijo na načelu proste izbire, medsebojne pomoči, izmenjave znanja in izkušenj med člani pod vodstvom mentorjev, ob tem pa je članom na voljo še mnogo drugih skupnih dejavnosti, ki so odprte vsem članom (predavanja, študijski izleti, delavnice). Do konca
minulega študijskega leta se je v vpisalo 1.515 članov, v najrazličnejše izobraževalne programe pa je bilo letos aktivno vključenih 670 članov. V preteklem šolskem letu smo izobraževalne programe izvajali v 53 skupinah ter organizirali 41 predavanj in srečanj pretežno domoznanske in kulturno-zgodovinske vsebine.
Članstvo se iz leta v leto zvišuje, iz česar sklepamo, da delamo dobro. Med člani tako niso redki tisti, ki so si naložili že osem ali celo devet križev.
V novo študijsko leto 2016/2017 bomo vpisovali od 5. in 23. septembra med 8. in 12. uro v I. nadstropju knjižnice. V tem času bo priložnost za obnovitev članstva ali prvi vpis in izbiranje med razpisanimi izobraževalnimi programi. Več informacij o naših dejavnostih je na voljo na sedežu U3O v I. nadstropju knjižnice in na spletni strani knjižnice.
Pomembnejši dogodki iz zgodovine U3O, od katerih so bili mnogi pomembni tudi za širšo javnost, so objavljeni na spletni strani Osrednje knjižnice Celje: http://www.knjiznica-celje.si/ si/o-univerzi. Tu bodo v začetku septembra na voljo aktualne informacije in vpisnica za novo študijsko leto. Pridružite se nam, prisrčno povabljeni!
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo, ki traja tri leta. Strokovni naziv, ki ga pridobijo diplomanti, je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem.
Šola izvaja visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Na čem je poudarek?
Potem ko študentje na začetku študija pridobijo temeljna inženirska znanja, je poudarek študija na proizvodnih tehnologijah, orodjarstvu, konstruiranju in proizvodni logistiki. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da študente naučimo, kako spremeniti odlične tehnične rešitve v finančni uspeh podjetij. Veliko proizvodnih podjetij deluje kot podizvajalec končnih izdelkov, zato je pridobivanje prednosti na področju izdelovalnih tehnologij in organizacije proizvodnje ključno za doseganje poslovnih uspehov.
Kje vidite prednosti visoke šole za proizvodno inženirstvo?
Študij je praktično naravnan in učinkovit. V odlično opre-
mljenih prostorih ga izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno. Najpomembnejše je, da je zaposljivost diplomiranih inženirjev strojništva odlična.
Kakšni so stroški študija?
Izvajamo samo izredni študij, za katerega študenti plačujejo šolnino. Stroški izrednega študija v domači regiji so ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pri-
merljivi s stroški rednega študija izven regije. Ker je študij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom, lahko izredni študenti v času študija pridobijo delovne izkušnje. Zato po končanem študiju njihova kariera hitreje napreduje in prihodki rastejo. Upam si trditi, da je izredni študij sicer težja, a finančno in glede pridobljenih zanj ter kompetenc bolj učinkovita pot do izobrazbe od rednega študija.
Stanko Kanduti, študent VŠPI, vodja tehnologije hladilno-zamrzovalnih in pomivalnih naprav, Gorenje, d. d.: »Znanje, ki sem ga pridobil na visoki šoli za proizvodno inženirstvo, je preseglo vsa moja pričakovanja. Bolj kot teoretična znanja bi poudaril pomembnost praktičnega izobraževanja. Nešteto rešitev in dobrih praks sem uveljavil pri delu, ki ga opravljam na področju proizvodnje in tehnologije, ter s tem rešil marsikatero težavo. Prizadevnost, dostopnost in pripravljenost predavateljev deliti znanje so posebne vrline šole. Torej je odločitev, ki sem jo sprejel pred leti, da bom nadaljeval študij na VŠPI, več kot odlična naložba.«
32
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
»Pustite jim, da padejo in se sami poberejo!«
Metka Umek, profesorica športne vzgoje, o pomenu gibanja pri otrocih
V teh dneh se v družinah odločajo, katere aktivnosti bodo otroci obiskovali v novem šolskem letu. Najti pravo mero med obremenitvijo otrok z raznimi dejavnostmi, pri katerih pretežno sedijo, in tistimi, kjer se lahko sprostijo med telesno vadbo in gibanjem, ni vselej enostavno. Še bolj kot nalaganje (pre)števil-nih aktivnosti je za otroke pomembno, da so lahko skupaj s starši in gredo z njimi v naravo, kjer imajo možnost gibanja.
»Otroci veliko časa sedijo in ko pridejo pri šestih letih v šolo, se včasih zgrozim, ko vidim, da ne znajo niti dobro hoditi, kaj šele teči, plezati, pasti. A pozna se, če so starši aktivni. To pomeni, da so navajeni, da so z otroki zunaj, v naravi, na igrišču, ne samo v nakupovalnih središčih,« pravi Metka Umek, profesorica športne vzgoje, ki že vrsto let uči otroke v OŠ Griže in podružnici Liboje. Sama je v mladosti trenirala umetnostno drsanje in bila uspešna na številnih tekmovanjih, zato je ostala po-
vezana s celjskim klubom, kjer pomaga pri treningih, je predsednica strokovnega sveta in v predsedstvu drsalne zveze ter hkrati mednarodna sodnica.
Kako pomemben je zgled staršev, je jasno tudi iz njenega primera, saj je hči Pina, danes uspešna študentka na fakulteti za šport, že v rani mladosti izrazila željo, da bi tudi ona drsala, pri čemer tudi pri njej številni uspehi v nekajletni karieri niso izostali.
Najprej gibalne sposobnosti
Metka Umek dela v klubu z različno starimi otroki, nekateri pripeljejo malčke že pri treh letih. Je tako zgodnja usmeritev ustrezna? Odgovarja, da z njimi dela tako, da vse temelji na igri, cilj pa je, da otroci pridobijo gibalne sposobnosti. Ko pridejo na led, se hitreje naučijo osnov drsanja, znajo se pobrati, ko padejo, napredek je dobro viden. Šele kasneje se začne bolj usmerjena vadba, če so otroci nadarjeni za ta šport in imajo veselje, pri čemer
Metka Umek: »Gibalna sposobnost osnovnošolcev se zadnje čase spet dviga, pri čemer je po mojem mnenju vedno večji razkorak med tistimi, ki nekaj vadijo, in tistimi, ki ne delajo nič.«
nekateri ostanejo zgolj pri rekreaciji. Sicer pa je vadba pri otrocih zasnovana tako, da dobijo osnove zdravega načina življenja, da kasneje brez večjih težav preživijo tudi težavno obdobje pubertete.
»Če v klubih z otroki delajo tisti, ki so včasih brez pedagoškega znanja, lahko naredijo tudi škodo,« opozarja Metka Umek. »Prehitro usmerjanje in selekcija
sta lahko škodljiva.« Sicer pa je kakovost dela odvisna od znanja trenerjev in njihovega občutka za otroke.
Otroci zmorejo, če straši dovolijo
Če hodijo na treninge v glavnem tisti otroci, ki imajo radi vadbo in gibanje, pa je slika pri osnovnošolski telovadbi drugačna, vsaj ko gre za dekleta. Vendar sogovornica pravi, da pri tem nima slabih izkušenj. Še celo dekleta, ki so bila zaradi različnih težav opravičena vadbe, je navdušila,
da so izvajala vsaj tiste vaje, ki so bile zanje primerne.
Rada dela z otroki in sploh je zadovoljna, ko vidi pri njih napredek. Tako se je sistematično lotila vadbe v podružnični šoli v Libojah in rezultati so že vidni. Že nekaj let vodi tudi projekt dodatnih ur športne vzgoje v prvem tri-letju in od 97 otrok tako rekoč vsi hodijo k tej telovadbi zjutraj pred poukom. Naučijo se osnov vseh športov in pri tem na koncu sodelujejo tudi starši. »Otroci so vzdržljivi, opažam, da so starši tisti, ki se preveč bojijo zanje. Ne smejo
skakati ali plezati, da si ne bi česa naredili ali si strgali hlač. Starši govorijo, da otroci nečesa ne zmorejo, in ponavadi se izkaže, da ni tako.«
Bolj nadarjene posebej spodbuja in na to opozori tudi starše. Problem je, ker vožnja na treninge zahteva čas in denar. »V Celju še gre, otroci iz vaških šol pa imajo težave, saj avtobusa ni, s kolesom je predaleč, starši pa so dolgo v službah. Dobrodošlo je, da se otroci lahko vključijo v šolske aktivnosti.«
TC
Dom starejših Šentjur - hiša po meri človeka »Mi gremo naprej, greste z nami?«
Dom starejših Šentjur je na temeljih strokovnosti in izkušenj danes na dobri poti, da postane hiša po meri človeka. Poleg celodnevnega inštitucionalnega varstva nudi tudi bivanje v oskrbovanih stanovanjih, začasno bivanje za čas rehabilitacije ali morebitne odsotnosti svojcev in dnevno varstvo.
Zaposleni v domu se zavedamo, da gredo sodobni koncepti dela z roko v roki z ustrezno arhitekturo za življenje in delo. Tako smo v minulem letu postali prvi dom v Sloveniji, ki je v svojo ponudbo vpeljal t. i. oazo. Prilagojena je za bivanje stanovalcev, pri katerih verbalna komunikacija praviloma ni več možna. Zato je v tem stanju toliko bolj pomembno, da nagovorimo druga čutila. V oazi smo posebej poudarili barve, vonjave, svetlobo in glasbo, s čimer stanovalec doživi toplo, ljubeznivo in varno okolje. Pomembno je, da je oaza v neposredni bližini naše kopalnice dobrega počutja, saj ima kopanje v oazi poseben pomen. Tudi s to ponudbo smo edini v Sloveniji.
Oaza ne deluje po konceptu običajnih več-posteljnih sob, temveč v posebni postavitvi in vzdušju, ki omogočata največjo možno prila-
goditev mikroprostora potrebam in počutju uporabnika, po drugi strani pa preglednost, prisotnost in poseben odnos osebja.
Poseben poudarek smo namenili tudi svojcem. V oazi je prijeten kotiček s kaminom, ki nudi občutek domačnosti in topline, hkrati pa obiskovalcu omogoči, da se v prostoru tudi sam sprosti.
Edinstveni smo tudi glede posebne ponudbe sob, kjer smo se posebej posvetili zagotavljanju občutka dostojanstva v vsakem zdravstvenem stanju. Zanimivost tega dela je inovativen hodnik s posebnimi osvetljenimi nišami. Ker tukaj večinoma bivajo stanovalci z demenco, smo v steno pred vsako sobo vgradili niše in v njih razstavili različne osebne predmete stanovalcev. Na osnovi teh predmetov prepoznajo svojo sobo. Gre za nov koncept, ki se je v praksi zelo izkazal.
Dom starejših Šentjur ni samo zbirališče modrosti, ki jo prinesejo zlata leta in lepe barve jeseni življenja, ampak tudi mozaik življenja, med-generacijskega sožitja, mladostne zagnanosti in zanosa, predvsem pa preživljanja kakovostne starosti. Zato prijazno vabljeni k nam!
VESNA VODIŠEK RAZBORŠEK
Dom starejših Šentjur Svetinova 1 3230 Šentjur 03/746-17-00 info@dom-sentjur.si
Ljudska univerza Celje je del 95-letne tradicije izobraževanja odraslih v Celju. Kot javni zavod za izobraževanje odraslih smisel in vizijo svojega delovanja vidimo v sodobnem izobraževalnem središču, ki bo sposobno slediti vsem novostim na izobraževalnem področju in v lokalni skupnosti ter izobraževati ljudi po načelih vseži-vljenjskega učenja.
Slednje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno bodisi neformalno ter naključno ali priložnostno. Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva do konca življenja, in sicer s ciljem, da se izboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti.
Ljudska univerza Celje posveča večji del svoje dejavnosti javni službi. Stalnica zavoda ostaja skrb za ranljive ciljne skupine v lokalni skupnosti in širše. Zavod izobražuje in usposablja ter nudi svetovanje in podporo predvsem mladim, osipnikom, priseljencem, brezposelnim osebam, zaprtim osebam, upokojencem ... V skladu s tem skrbimo za uvajanje novih srednješolskih programov, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, zanimivih in uporabnih tečajev in delavnic, ki udeležencem odpirajo nove poklicne možnosti, nova znanja, izkušnje, kompetence, spretnosti in usmeritve. S svetovanjem in z učno pomočjo spodbujamo in vodimo udeležence pri njihovem izobraževanju. Skrbimo tudi za visoko kakovost izvedenih aktivnosti in vsako leto sodelujemo v Tednu vseživljenjskega učenja ter na Paradi učenja.
Vseživljenjskost učenja ostaja ključ za prilagajanje vedno večjim zahtevam na trgu dela in je bistvenega pomena za življenje v 21. stoletju. Čeprav je usmerjanje vseživljenjskega učenja v korist gospodarske rasti in konkurenčnosti nujno
potrebno, ne zadošča za dosego ciljev na področju socialne kohezije in družbenega napredka. Pri tem je pomembno tudi učenje za osebni razvoj in razvijanje strpnosti.
Torej, greste naprej z nami?
Ljudska univerza Celje
FORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Osnovna šola za odrasle Trgovec Računalnikar Gastronom hotelir Ekonomski tehnik Predšolska vzgoja Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik Logistični tehnik Tehnik elektronskih komunikacij Tehnik računalništva Maturitetni tečaj
NPK
Nacionalne poklicne kvalifikacije
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj slovenščine Jezikovni tečaji Tečaj šivanja in krojenja Tečaj retorike Računalniška pismenost Šola risanja TGM, Težka gradbena mehanizacija Delavnice za osebno rast Tečaj računovodstva Delavnice za upokojence Glasbena šola za odrasle
INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI
Svetovanje za odrasle Učna pomoč Center medgen. učenja Središče za samostojno učenje Karierni kotiček
15
LJUDSKA
Več informacij:
www.lu-celje.si 03 428 67 50
CELJE
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
33

ADBA ZA
OTROI A
A
AD
SPORTNIKE
info: topfit@siol.net
škega znanja in posluha za delo z mlajšimi.
Medtem ko je ozka specializacija za odrasle športnike nujna, je prezgodnja specializacija v eni panogi (razen ko gre za gimnastiko ali atletiko) za otroke neprimerna, saj jim onemogoča razvoj lastnega motoričnega potenciala. Za celosten motorični razvoj je torej priporočljivo zgodnje vključevanje otrok v šport, a na način, da vadijo raznoliko. Najprimernejši športi poleg splošnih športnih vadb, ka-
mor je priporočljivo otroka vključiti, so gimnastika, atletika in tudi plavanje.
Vključevanje v en sam šport je smiselno šele v puberteti, vendar tudi tedaj ne smemo zanemarjati splošne telesne pripravljenosti, ki je temelj vsakega športa in ki jo moramo razvijati izven primarne športne panoge. V obdobju povečane rasti in enostranske vadbe se namreč ustvarjajo telesne asimetrije, ki jih je treba z dodatnim treningom odpravljati. Na ta način mla-
dostnike obvarujemo pred J2 poškodbami in jim dajemo 12 možnost večjega napredka v športu, ki si ga izberejo. ko In nenazadnje: v kateroko- = li športno dejavnost otroka, | mladostnika vključimo, je 2 vedno pomembno, da ima P možnost sodelovanja s trenerjem, ki ima ustrezna športna in pedagoška znanja, občutek, kako stopnjevati obremenitve pri določenih starostih in spretno krmariti med obremenitvami ter obdobji počitka.
Šport otrok in mladostnikov
Temelje za športno udej-stvovanje mladostnika in nekoč odraslega človeka je mogoče postaviti in oblikovati že v obdobju otroštva, ker imajo otroci gibanje in šport praviloma radi. S pomočjo športa otrok najprej spozna samega sebe - svoje telo - in z aktivnim vsakodnevnim življenjem tudi svoje prijatelje in vrstnike.
Aktivno športno življenje ima pri razvoju otrok izjemno pomembno vlogo. Dejstvo je, da je prav v zgodnjem otrokovem obdobju mogoče najučinkoviteje vplivati na njegov celostni razvoj, še zlasti na njegov motorični oziroma gibalni razvoj. Redno športno udej-stvovanje pomembno prispe-
va k oblikovanju otrokovega odnosa do športa nasploh in njegovega kasnejšega športnega udejstvovanja.
Priporočljivo je, da starši svojim otrokom nudijo čim več znanj in izkušenj s področja športa, kajti več kot tega imajo, več bodo prenesli naprej na svoje otroke. Starši se glede tega med seboj sicer bistveno razlikujejo in kasneje, ko otrok dozori in odraste, se to tako ali drugače kaže v življenjskem slogu odraslih oseb.
Na začetku športne poti naj bi se otrok udejstvoval s pomočjo igre, tako da izvaja različne manj zahtevne gibalne naloge, ki jih kasneje nadgradimo v sestavljene in bolj zahtevne. Starši naj bi zato motorični ozi-
roma gibalni razvoj otroka kar-seda spodbujali in ga zavestno usmerjali.
Raznolika vadba
Zaradi vedno pogostejših opozoril strokovnjakov o tem, kako pomembna je redna telesna dejavnost za mlade, vedno več staršev vpisuje svoje otroke k različnim športnim dejavnostim. Tako se že otroci morajo odločiti za eno ali morda dve športni panogi. Kakovostno vsestransko športno vadbo, namenjeno splošnemu motoričnemu razvoju otrok, pa najdemo le še redkokje. Predvsem z otroki in mladimi bi se morali namreč ukvarjati strokovnjaki, ki imajo poleg široke športne izobrazbe tudi nekaj pedago-
40 let na krilih plesa - Plesni forum
Celje
i. A/
Zakaj plesati?
Ples je vsestransko koristen in pozitivno vpliva na:
-	zdravje
-	počutje
-	razvoj motoričnih sposobnosti
-	osebnostno rast
-	ustvarjalnost
-	samozavest
-	uspešnost pri učenju
-	krepi socialne odnose
-	estetski čut
-	lepo vedenje...
Plesna umetnost ni povezana samo s telesom. Plesalec mora ritem, glasbo in ples začutiti, se vživeti v zgodbo in poglobiti v svoj domišljijski svet, kar spodbudi njegovo miselno, verbalno in gibalno ustvarjalnost.
Poleg tega nas ples uči discipline, socializacije, prilagajanja, odgovornosti, vztrajnosti, daje nam samozavest in nas osebnostno oblikuje.
V	Plesnem forumu Celje se zavedamo, da nas ples bogati in nam daje dragocene izkušnje za življenje.
V	naših skupinah za otroke, mladino in odrasle redno vadimo, plešemo, ustvarjamo, nastopamo, potujemo, se družimo in se imamo lepo.
Zato vas vabimo, da z nami poletite na krilih domišljije in plesa!
VPIS IN INFORMACIJE:
od 29. 8. do 1. 9. v PFC od 17.00-20.00, Plesni forum Celje, Trubarjeva 1a, Celje www.plesniforum-kud.si e-mail: plesniforum.goga@ gmail.com mobi: 031 674 751
41Ш «i.Ш1
v Џ/ 'i- t
Jv* /
6 VPIS
ce^ NOVIH ČLANOV
V. SEZONA 2016/17


PLESNI FORUM CELJE
CELOLETNA PLESNA ŠOLA
■	plesni vrtec za najmlajše,
■	sodobni ples za otroke in mladino,
■	balet za otroke in mladino. TEČAJI ZA ODRASLE:
■	sodobni ples ■ joga - pilates VPISI:
od 29. 8. do 1. 9. 2016, vsak dan od 17. do 20. ure.
INFORMACIJE:	^o'let
plesniforum.goga@gmail .com Tel.: 031/674 751
ujuuuj.sdg.sl; 041Б84 332; e-mail: sdg@t-2.net;)
ШШ

Zdravje je vse in brez zdravja je vse nič! Gibanje je temeljna človekova potreba in kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna! Udeleženi otroci bodo skozi Igro In zabavo pridobivali gibalne izkušnje, spoznali zanimivo uporabo številnih telovadnih pripomočkov, se družili z vrstniki in ob premagovanju spretnostnih poligonov sklepali nova prijateljstva.
Otroci do 4 let skupaj s starši Kdaj: vsak četrtek ob 17. url
Öd 15.9.2016
dalje vsak delavnik med 18.00-20.00 v pisarni ŠDG
Predšolski otroci do 7 let Kdaj: vsak četrtek ob 18. url
Љ-
\l prostorih Športnega društva Gaberje
(Mariborska cesta 42,3000 Celje - nekdaj TVD Partizan)
34
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
UPI Žalec - za poklicno izobraževanje, izpopolnjevanje, osebnostno obogatitev in zabavo
Podelitev maturitetnih spričeval, julij 2016 (Foto: arhiv UPI)
Ustvarjalni, prijazni in inovativni sodelavci UPI Ljudske univerze Žalec smo ponosni na poslanstvo, ki ga opravljamo, saj vam s pestro ponudbo izobraževalnih programov ponujamo nove možnosti in priložnosti, da pridobite ustrezno izobrazbo, znanja in kompetence ter tako poskrbite za svojo svetlejšo prihodnost. Štiridesetletne izkušnje so nas naučile, da učenje v dobi odraslosti, ko se mu običajno pridružujejo še družina, služba in druge obveznosti, zahteva drugačen pristop. Zato vam v UPI Žalec ponujamo strokovnost, kakovost, prilagajanje ter svetovanje in motiviranje pred in med izobraževanjem ter po njem, kar bo zagotovo pripomoglo k doseganju vaših ciljev.
Naši udeleženci dosegajo odlične rezultate. V spomladanskem roku poklicne mature 2015/16 sta bili kar dve naši udeleženki programa predšolska vzgoja zlati maturantki.
O svojem dosežku sta zlati maturantki povedali, da sta nanj ponosni in da so za uspeh poleg lastne želje in prizadevanj po znanju zaslužni predvsem predavatelji z izkušnjami iz prakse in s posluhom za odrasle udeležence ter prijazna in razumevajoča podpora sodelavcev iz UPI.
Šolska izobrazba in nova znanja
Nikoli ni prepozno za dokončanje osnovne šole, ki je za udeležence brezplačna.
Če želite pridobiti srednješolsko izobrazbo, lahko pri nas izbirate med naslednjimi: tehnik
računalništva (poklicni tečaj), predšolska vzgoja (ssi in poklicni tečaj), ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, ekonomski tehnik (ssi), elektrotehnik (pti), strojni tehnik (pti), oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar, ga-stronomsko turistični tehnik (ssi), trgovec.
V	Jezikovnem centru UPI sledimo najnovejšim trendom na področju poučevanja jezikov, zato smo se julija udeležili izpopolnjevanja za učitelje angleščine v Cambridgeu. Svoje jezikovne tečaje bomo tako obogatili s še bolj privlačnimi in učinkovitimi metodami, zato nikar ne zamudite septembrskega vpisa in preverite ponudbo na naših spletnih straneh.
V	sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje za brezposelne osebe pripravljamo brezplačne tečaje nemščine kot pripravo na zaposlitev v tujini.
Organiziramo tudi računalniške tečaje, usposabljanje za knjigovodska dela in priprave na nacionalne poklicne kvalifi-
kacije (socialni oskrbovalec na domu, knjigovodja ...). Vse, ki verjamete, da je gibanje življenje, vabimo, da se nam pridružite na tečajih aerobike, joge in vadbe za fit hrbtenico - splošna in terapevtska raven. Za tiste malo bolj ustvarjalne pa bosta zagotovo zanimiva glasbena šola za odrasle in tečaj flamenca.
Sodelavci UPI vemo, da bomo le z lastnim učenjem,
novimi pristopi, s programi in z metodami lahko odgovarjali "S na vaše izobraževalne potrebe, zato redno sodelujemo v ^ nacionalnih in mednarodnih cijs projektih, v katerih pridobi- ji vamo nova znanja, se izobra- S žujemo o zadnjih trendih na področju izobraževanja odraslih in se usposabljamo za delo z različnimi ciljnimi skupinami (migranti, prostovoljci, starejši, mladi). Naši trenutni projekti so Učne metode za več vseživljenjskega učenja, Z izobraževanjem nad demenco. Osveščanje. Zaznavanje. Zaviranje., Be the change in projekt Working with volunteers in migrant language education: roles and competences.
Čas je danes dragocena vrednota, zato smo fleksibilni pri oblikovanju urnikov izobraževalnih programov, ki potekajo v času, ki je za vas vas najbolj primeren. Poleg tega vam zagotavljamo pogoje, zaradi katerih lahko izobraževanje hitreje in uspešneje zaključite: v okviru Svetovalnega središča Žalec vam brezplačno svetujemo pred in med izobraževanjem ter po njem, nudimo vam brezplačno učno pomoč, varstvo otrok po dogovoru ter mentorstvo in možnost brezplačne uporabe računalnikov v Središču za samostojno učenje.
Podelitev certifikata učiteljici angleščine Tini Ojsteršek v okviru projekta Erazmus+ Učne metode za več vseživljenjskega učenja, julij 2016, Cambridge, Velika Britanija (Foto: arhiv UPI)
Datumi, ki jih ne smete spregledati:
Informativni dan za osnovno šolo 20. 9.2016 ob 16. uri Informativni dan za srednješolske programe 8.9.2016 ob 17. uri Brezplačni predstavitveni vadbi s strokovnim predavanjem: FIT HRBTENICA 15. 9. ob 18. uri in FIT NOSEČKA 16. 9. ob 18. uri. Predhodne prijave na www.upi.si. Začetek jezikovnih tečajev 3.10.2016.
www.upi.si 03 713 35 51
Brezplačna usposabljanja za zaposlene v Savinjski regiji za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc
V letih 2016-2019 bosta ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski socialni sklad sofinancirala izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc.
Konzorcij, v katerem sodelujemo UPI Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Šolski center Celje in podjetje Racio - družba za razvoj človeškega kapitala, d. o. o., bo v letih 2016-2019 izvajal projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski regiji. V njegovem okviru bo zaposlenim na voljo več BREZPLAČNIH izobraževalnih programov s področja
•	RAČUNALNIŠTVA (Office 365, Excel, digitalna fotografija, svetovni splet in e-trženje ...)
•	SLOVENSKEGA JEZIKA (slovenščina kot drugi in tuji jezik, začetna integracija priseljencev)
•	POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA V TUJIH JEZIKIH
•	UČINKOVITOSTI in KOMUNIKACIJE NA DELOVNEM MESTU
•	ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
•	PRIPRAV NA NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE in na IZPIT IZ SLOVENSKEGA JEZIKA
•	programov USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST.
Če ste zaposleni, starejši od 45 let in imate manj kot 4-letno srednjo šolo, nas čim prej pokličite ali nam pišite in se prijavite. Za podrobnejše vsebine programov in prijave obiščite našo spletno stran www.upi.si ali spletne strani naših partnerjev.
Programi so sofinancirani v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zapo-sljivost, prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje.
republika slovenija MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji 2016-2022
ZAPOSLENI, ki potrebujete dodatna zNANJA, USPOSABLJANJA ali (PRE) KVALIFIKACIJO, vabljeni na OSEBNO SVETOVANJE, v katerem boste lahko:
•analizirali svoje ka-rierne in izobraževalne potrebe,
• postavili cilje in oblikovali načrt za njihovo doseganje,
•prepoznali in ovrednotili svoja predhodna neformalno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ter jih uredili v zbirni mapi in vse to ob pomoči prijaznega strokovnjaka - svetovalca.
Vse storitve so zaupne in jih BREZPLAČNO ponujamo v Savinjski regiji, saj projekt izvajamo partnerji UPI Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Šolski center Celje in Šolski center Slovenske Konjice-Zreče; SIC - Izobraževanje odraslih in svetovanje.
Za podrobnejše informacije o projektu obiščite našo spletno stran www.upi.si.
Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.
9
republika slovenija MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
NAROČI IN ODPELJI
35
na o
»V vseh pogledih je moder!«
Tako je svojega gosta na štirih kolesih z eno besedo opisal Srečko Hren, župnik v celjski župniji sv. Duh.
»In modra barva mi je zelo ljuba. Nenazadnje je to celjska barva, ki je zaradi tega že trinajsto leto tudi moja barva. Modra ponazarja prostranost neba, na nek način tudi odsev nebes, in biti moder je ideal, h kateremu stremim tudi sam,« je nanizal misli dobrovoljni gostitelj. Da je modra barva tudi barva Novega tednika, je ob vsem skupaj seveda vse prej kot nepomembno.
»Vsak teden! Preberem ga najkasneje v petek, če v četrtek ne utegnem,« je na vprašanje, kako vestno ga prebira, odvrnil Hren. Vmes pa v avtu v glavnem posluša Radio Celje. Trenutno vozi nemški avto, a kot pravi, nikakor ne sodi med tako zaprisežene uporabnike, da ne bi bil voljan raz-
bilističnih obzorij.
zaenkrat še - na-
Brez srečke ni zadetka
Tisto šalo o možu, ki je vse življenje Boga prosil za loterijski zadetek, ste zagotovo že slišali. Šele ko je prišel v nebesa, mu je Bog namreč končno lahko jasno odgovoril, da bi bilo pametno na Zemlji kupiti srečko, če nič drugega. Kar pomeni, da ne odlašajte in čim prej naročite Novi tednik. Župnik Srečko je ob tem dodal še svojo anekdoto. »Sem slišal za direktorja, ki je šel na pomemben sestanek in je v stiski s časom Boga milo prosil za prosto mesto na
sem zatrpanem parkirišču. Po prvem krogu mu je obljubil vsakodnevno molitev, po drugem zvrhano mero dobrih del, tik preden bi mu v obupu obljubil še plačo in prvorojenca za nameček, pa je pred seboj zagledal prosto parkirno mesto. >Ljubi Bog, hvala. Lahko se nehaš truditi. Sem ravnokar sam našel parkirišče,< je zadovoljno zaključil direktor.« No, hvaležnost v življenju ne škodi, blagoslov pa tudi ne. In ker smo v prometu vsak dan izpostavljeni tisoč in eni nevarnosti, je Srečko avtomobil Toyota Aygo na pot pospremil še z blagoslovom.
Z željo, da bi se nekdo od vas z njim res srečno, varno in dolgo vozil.
StO, foto: SHERPA
Ц 'BlaeosJbvaVtjomofttta^	res s"rečno,-yarnajn dolgo voziJ>




■ '"V" ^

novi tednik
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
Žrebanje bo 17.9.2016
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
]] sem naročnik Novega tednika ]] naročam Novi tednik do preklica
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
36
POTOPIS
Ostanek Berlinskega zidu v muzeju na prostem
Žrtve neuspešnih pobegov čez zid so zapisane na seznamu v muzeju na prostem.
Eden od prijetnih berlinskih manjših trgov s trgovinami in kavarnami. V ozadju razgledni televizijski stolp. Za v: časa, saj obiskovalce spuščajo nanj v skupinah.
Nekoč razdeljeni danes zaradi pris
Nasprotniki in zagovorniki odprtih meja na demonstracijah -zličnejše ljudi
Nadzorna točka Chekpoint Charlie je povezovala ameriški in sovjetski sektor Berlina in je bila namenjena le tujcem. Nekaj znamenitih pobegov iz vzhodnega Berlina se je zgodilo prav na tem prehodu, ki je danes turistično oblegan. Za fotografiranje z »vojaki« je treba plačati 3 evre.
Demonstracije nasprotnikov priseljevanja tujcev je varovalo na stotine policistov.
Novice iz Nemčije so bile v dneh pred mojim odhodom v Berlin vsak dan bolj krvave. Najprej se je prosilec za azil s sekiro lotil potnikov na vlaku, potem je Iranec ustrelil devet ljudi v bavarski prestolnici, sledil je samomorilski bombni napad na nekem glasbenem festivalu. Več kot dovolj razlogov, da človek malo manj brezskrbno načrtuje svoje potovanje v prestolnico te velike evropske države, za katero je doslej veljalo, da je varna. Sorodniki so zaskrbljeno spraševali, ali s prijateljico še vedno nameravava iti na pot. Po kratkem posvetu na to temo je bila odločitev soglasna: »Seveda bova šli!«
Če odštejem demonstracije, sredi katerih sva se znašli v sobotnem popoldnevu, ko sva želeli priti do nemškega parlamenta, se v dneh bivanja v Berlinu ni zgodilo nič posebnega. Je pa bilo kar malo strašljivo, ko sva stali med dvema taboroma: na eni strani so številni nasprotniki prevelike odprtosti do priseljevanja tujcev glasno skandirali proti Merklovi, na drugi strani so jih zagovorniki te politike, varni za policijskimi barikadami, zmerjali z nacisti. Do spopada med njimi na srečo ni prišlo, saj so bili kordoni policistov pripravljeni. Ko je povorka šla naprej, so se vrata parlamenta spet odprla za številne turiste, ki smo želeli s strehe oziroma skozi stekleno kupolo na njej opazovati življenje okrog Reichstaga. Od tam zgoraj so bili demonstranti le še nenevarna glasna procesija, ki se je vila naprej po mestu.
Ne vem, ali so ob nekaterih najbolj obleganih znamenitostih poostrili varovanje ali je tam že sicer več policistov in je pri vhodu treba iti skozi postopek pregledovanja kot na letališčih. Kakorkoli, občutka, da bi bilo lahko karkoli narobe, nisva imeli, pri čemer je res, da se mi je zdelo, da kakšnih posebnih množic obiskovalcev ni nikjer, verjetno ne zaradi strahu, ampak bolj zato, ker ima večmilijonsko mesto toliko zanimivih točk, da se turist porazdelijo med njimi.
Berlinska karta, hrana in pijača
Mesto se ti vtisne spomin tako zaradi svojega sodobnega utripa kot svoje preteklost, zlasti časa, ko je ljudi desetletja razdvajal in omejeval zid. Kakor hitro stopiš v katero od stranskih ulic ali posediš na vrtu kavarne malo izven ustaljenih poti turistov, se ti zazdi, kot da si se znašel v podeželskem mestecu in ne sredi milijonskega velemesta. Še posebej če iz
kakšne gostilne, kjer ponujajo pristne nemške specialitete, zadiši po kislem zelju in preka-jenem mesu. Sredi poletja nista prijala, a sva poskusili »Currywurst«, ki jo kot lokalno hitro hrano ponujajo na vsakem koraku skupaj z ocvrtim krompirjem. Tudi če je še niste poskusili, niste nič zamudili. Še dobro, da je njihovo pivo precej bolj okusno. Cene v gostilnah so sicer višje kot pri nas, a so zato v živilskih trgovinah nekatere stvari celo cenejše. Potem ko sem ugotovila tudi to, katero kavo naročiti, da ne bom dobila pol litra rjavo obarvane vode z mlekom, se je bivanje spremenilo v en sam užitek.
Tudi na cestah ni posebne živčnosti, kakršno lahko doživljamo pri nas. Tam so množice kolesarjev nekaj povsem običajnega in avtomobili vozijo za njimi pač počasneje, če ni kolesarskih stez. Hupanja ni, četudi ni skoraj nikjer prehodov za pešce in hodijo slednji čez glavne prometnice »kot ovce«. Večina ljudi se očitno prevaža z odlično organizirano podzemno železnico, ki potnike popelje na vse konce Berlina le po nekajminutnem čakanju.
Sami sva si za bivanje našli hotel v bližini najbolj privlačne berlinske avenije Unter den Linden (Pod lipami), saj je od tam mogoče veliko znamenitosti obiskati peš in tako še bolj začutiti mesto in ljudi. Sicer pa je najbolje kupiti Berlin card, ki združuje prevoze in cenejše oglede muzejev ter drugih znamenitosti. Petdnevna karta, ki zajema tudi možnost f potovanja v območjih izven središča mesta, ^ stane na primer štirideset evrov.
»Šunka in sir«
Tako sva si ogledali glavne znamenitosti mesta, ki sodijo v klasičen turistični paket, ki mu moj sin pravi »šunka in sir« program. To pomeni, da greš po ustaljenih poteh številnih turistov, tako kot ti priporočajo vodniki. Razlika je lahko v tem, da se tega lotevaš sam, brez turistične agencije, kar zahteva nekaj več priprav, a ima ta način svoje čare in prednosti. Lahko se vmes zgodi še cel kup pripetljajev, ko sam odkrivaš mesto in celo »šunka in sir« postaneta manj običajna.
V spomin se vtisnejo simboli mesta, kot so Brandenburška vrata in 368 metrov visok
N
I/
II
Mi
POTOPIS
37
is e — t v = -
- / ^ ti ч v :>кг » .» Д» 15P- , —
s i; v s s i- s 11
* ш i m m m -s if*.
ft *	7 i, ..
« i; .
- ' - ■ •» - ■»
3» Џ	• H ц u U «bz*
* * * iT: M »IS Jr. itKP : t, Л
"	Л , it -
■* 4 -P » M u ' I«
■ — r . A. w I f M 59 K
i.'m m * J! EC	X S S r
' • ' T * - «JI- ■
тллшжа жтлтт*
• i* *
fit f'? '
rau л	■ .. I I-
^ I- ISJ
4 J
E !■ t

» •m^W'Sft.
• -4 :ff &
if J Li
ü MTV : T-
it;-? * » . .• «1 'T '
» - " 3
J - - «- ,,
Skulptura ponazarja nekoč razdeljeno mesto. V ozadju je Spominska cerkev cesarja Viljema, ena najbolj znanih berlinskih cerkva, kjer so ohranili njeno na pol porušeno podobo po zpon na vrh si je treba vzeti malo več bombardiranju med drugo svetovno vojno. Zraven so zgradili novo cerkev, katere stene sestavlja nešteto modrih steklenih kock.
zaradi zidu, >eljencev
- Berlin, na prvi pogled prijazen za bivanje in odprt za najra-
razgledni televizijski stolp ter bližnji Alexan-drov trg z vodnjakom, ki simbolizira štiri nemške reke. Navdušijo številni parki in zelenje v mestu. Če si ljubitelj umetnosti in zgodovine, je treba na Muzejskem otoku na reki
idved je simbol Berlina.
Spree obiskati enega od petih muzejev, od katerih je najbolj oblegan Pergamonov, saj med drugim hrani tudi dragocenosti mezopo-tamske kulture. Še večja gneča je bila v berlinski stolnici na otoku, kjer je po vzponu v kupolo prekrasen razgled na okolico. Če je treba iti do tja po številnih stopnicah, traja le nekaj sekund vožnje z dvigalom, da prispeš na razgledno ploščad moderne stolpnice na Potsdamskem trgu v bližini največjega berlinskega parka Tiergarten. Sosednje moderne poslovne stavbe in arhitekturno zanimiv Sony center so nastali šele v zadnjih desetletjih po padcu Berlinskega zidu, saj je trg prej spadal v vzhodni del mesta in je zato nekoč živahen predel nazadoval v razvoju.
Razdeljeno mesto
Četudi o preteklosti mesta ne veste veliko, se vas bo dotaknil ogled muzeja o zgodovini Berlinskega zidu, simbola hladne vojne med vzhodom in zahodom. V bližini nekdanje kontrolne točke Checkpoint Charlie, kjer je bil edini prehod za tujce v času razdelitve mesta na vzhodni in zahodni del, je sprehod po muzeju na prostem dovolj nazoren za približno predstavo o življenju v Berlinu, ki ga je med leti 1961 in 1989 delil tri metre visok in skrbno varovan zid, ki ga je nemška vlada začela graditi, da bi preprečila odhod svojih državljanov iz Nemške demokratične republike na zahod. V začetku je bil dolg le 45 kilometrov, na koncu jih je meril kar 155. Kot dopolnilo zidu so postavili še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, rešeti, nadzornimi vozili, opazovalnimi stolpi in s službenimi. V poskusih pobega je umrlo od sto do dvesto ljudi. Zid je zaznamoval življenje družin in je bil simbol železne zavese, ki je ločevala kapitalistični zahod in komunistični vzhod. O tem, kako so živeli prebivalci slednjega, pripoveduje zanimivo zgodbo muzej DDR na bregu reke Spree. Če je za številne to le muzej, je za vse, ki se spominjamo nekdanje Jugoslavije, to hkrati prostor, kjer lahko prepoznamo številne podobnosti z razmerami, v katerih smo živeli tudi sami.
TATJANA CVIRN
Da se da iz povsem običajnega predmeta narediti zgodbo, značilno za neko mesto, kaže primer možička s semaforja iz nekdanje Vzhodne Nemčije (Ampelmann), ki za razliko od drugih podobnih likov nosi klobuk. Njegova zelena oziroma rdeča podoba je ovekovečena na vseh mogočih izdelkih, ki jih kot praktične spominke prodajajo v posebnih trgovinah.
Reklamni kombi vabi v muzej DDR, ki na zanimiv način prikazuje življenje v nekdanji Nemški demokratični republiki.
Na vsakem vogalu nekaj gradijo, zato so ograje okrog gradbišč domiselno spremenili v razstavni prostor, ki prikazuje glavne zanimivosti predelov.
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
James Bowen: Bobov svet
Sedem desetletij s celjskimi Žabami ...
Z dirigentom Grintalom v slovensko samostojnost
(6)
V	letu 1991 je še pred praznovanjem 45-letnice Žabam ponovno uspelo dobiti stalnega dirigenta. Vodenje orkestra je prevzel Tomaž Grintal, član Big Banda RTV Slovenija, trobentač in aranžer.
V	obravnavanem obdobju so z orkestrom sodelovali Akademski pevski zbor Celje, celjsko pevsko društvo, Mešani komorni pevski zbor in solisti Alenka Godec, Mia Žnidarič, Franc Kosi, Irena Videc, Nena Žmajde, Nika Vipotnik, Vita Mavrič, Miha Alujevič, Oto Pestner, Damjana Golavšek, Katarina Habe, Eva Hren, Elda Viler, Ana Dežman, Darja Švajger in Nuška Drašček ter New Swing Quartet.
Z orkestrom so sodelovali tudi gostje instrumentalisti Petar Ugrin, Borut Bučar, Vladislav Rebrek, Alojz Be-zgovšek, Dominik Krajnčan, Primož Grašič, Hugo Šeko-ranja, Miha Hawlina, David Jarh, Marjan Petrej, Žiga Golob, Zoran Kolin, Miran Juvan, Jani Šalamon, Fredi
Član Big Banda RTV Slovenija in dirigent Celjskega plesnega orkestra Žabe v letih od 1991 do 2001.
Spomini
»Ko sem prevzel Žabe, sem se prvič srečal z vodenjem takšnega orkestra, ki dela na amaterski osnovi, zato je bilo na začetku naše učenje obojestransko. Prijetno je delati s takšnimi zanesenjaki, ki so vztrajni, predvsem pa veliki ljubitelji glasbe.«
Vir: 50 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 1996, str. 25
Poklon občinstvu po koncertu ob 45-letnici orkestra
Koncert ob dnevu državnosti leta 1993, dirigent Tomaž Grintal in solistka Alenka Godec
Oranžni maček spet nastopa
Potem ko sem lani nekje v tem času prebrala prvo knjigo Jamesa Bowna z naslovom Potepuški maček Bob in bila navdušena predvsem nad neverjetnim oranžnim mačkonom in njegovo inteligenco, si je bilo treba vzeti čas tudi za nadaljevanje zgodbe. Poletno branje torej, ki pa ni povsem stran vržen čas, saj je lahko izhodišče za razmislek o odnosu ljudi in živali.
Prva knjiga pripoveduje o tem, kako je James desetletje životaril kot odvisnik in brezdomec ter se nazadnje odločil, da si bo končno uredil razmere. Prvi korak k temu sta predstavljala pridobitev socialnega stanovanja in prehod na metadon. Kot poulični glasbenik je skušal zaslužiti za plačilo najemnine in preživetje. Ko se je nekega večera vrnil v svoj blok, je pri vhodu naletel na oranžnega mačkona. Videlo se je, da je premražen in lačen, pa še rano je imel na zadnji tački. Prvi večer ga je pustil, kjer ga je našel, ker je domneval, da morda le ima lastnika. Poleg tega se je zavedal, da še sam zase komaj skrbi, kako naj bi torej še za mačka. Ko ga je ta pričakal še naslednji večer in so sosedje povedali, da ni njihov, ga je vzel k sebi. Prelomna je bila pot k vete-
rinarju, kjer je za oskrbo ran in zdravila za mačka, ki ga je poimenoval Bob, odštel skoraj celoten dnevni zaslužek z ulice, za tisto, kar je ostalo, pa je kupil hrano zase in za mačka.
James je takrat spoznal, kaj pomeni skrbeti za nekoga, biti zanj odgovoren. Vsega tega prej ni poznal in to ga je gnalo naprej, da ni obupal.
Druga knjiga govori o njunem vsakodnevnem življenju na ulici, kjer se James trudi
° Pr'<itf,*stvj ""d (lov,kom ""»der, ttri,tanj..™.,	™
preživeti kot prodajalec revije The Big Issue, pri čemer mu je Bob v veliko pomoč. Ne samo da sta simpatični pojavi, ki pritegujeta zanimanje mimoidočih in tudi zato lažje prodata kakšen izvod več. Bob se v različnih okoliščinah izkaže kot odličen pomočnik, bister in neomenjen ter zvest spremljevalec, ki Jamesa kdaj reši iz težav, saj jih zazna ve-
Simonič, Miklavž Ašič, Andrej Koren, Marko Misjak, Matjaž Malovrh in Marko Mozetič.
Orkester je 55-letnico obeležil s slavnostnim koncertom 21. aprila 2001 in ob jubileju izdal publikacijo, drugo zgoščenko z dvaindvajsetimi posnetki največjih uspehov, člani pa so pripravili tudi pregledno razstavo o zgodovini delovanja.
Se nadaljuje.
SREČKO maCek
Viri: 45 let Zabavnega orkestra Žabe, 1991; 50 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 1996; 55-letnica Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2001; 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, 2006
ALBUM S CELJSKEGA
Sestri Ana in Trezika Vališer s Svetega Jerneja pri Ločah (1936)

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
S starši se je več otrok preselilo iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu na Sv. Jernej pri Ločah. Trezika (na fotografiji z leve) se je rodila leta 1917. Na Sv. Jerneju je prevzela gostilno Vališer in jo tudi vodila vse do prehitre smrti. Rodila je šest fantov. Umrla je leta 1962.
Ana (na fotografiji z desne) se je rodila leta 1912. Poročila se je na Lipoglav pri Ločah, kjer je bila gospodinja. Rodila je dve hčeri. Umrla je leta 2001.
Prispevala: Ana Miličevič (Slovenske Konjice)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
info: 03-426-17-36 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
liko prej kot njegov lastnik. Ker življenje na ulici ni lahko in je poleg tega še nevarno, si je James ves čas želel, da bi se lahko preživljal kako drugače, toda za nekdanjega odvisnika, ki je medtem sicer uspel povsem prekiniti krog zasvojenosti, ni bilo enostavno. Prodaja revije je bila neprecenljiva možnost izhoda, toda tudi pri tem ni šlo brez zapletov. Če ga niso zasliševali policisti, ki so dobili lažne prijave, ali inšpektorji, ki so jih obvestili, da naj bi James z ulično prodajo zlorabljal mačka in slabo skrbel zanj, se je moral zagovarjati zaradi domnevne kršitve pogodbe o prodaji revije. Nazadnje je bil kaznovan in je pol leta ni smel prodajati, čeprav obtožbe niso bile resnične. Zato je v vmesnem času spet začel prepevati na ulici. Na srečo je bila njuna priljubljenost in prepoznavnost tolikšna, da se je ena od založb odločila objaviti zgodbo v knjižni obliki. James je zato ob pomoči pisatelja Garryja Jenkinsa zaLpisal pripoved o svojem otroštvu, mladosti in srečanju z Bobom, za katerega je ugotovil, da sta se našla v trenutku, ko sta potrebovala drug drugega. Njegovega odločilnega pomena za svoje življenje se je James še posebej zavedel ob smrti odvisnika na stopnicah svojega bloka, saj bi tudi sam lahko končal podobno. Tako pa se je vsako jutro prebudil z mislijo, da mora poskrbeti za mačka in tudi zase. Po uspešni predstavitvi knjižnega prvenca, ko je ugotovil, da njuna zgodba zanima mnoge, je spoznal, da je njegova želja vedno bliže uresničitvi. Na koncu ugotovi, da s knjigo sicer ni obogatel, da pa je ubežal življenju na ulici in da mu ni treba več kupovati pločevink s fižolom s pretečenim rokom trajanja, ki stanejo le deset penijev ... Verjame, da je za vse dobro, kar se mu je zgodilo, zaslužen Bob, za vedno njegov sopotnik, najboljši prijatelj, učitelj in sorodna duša.
TC
O avtorju:
James Bowen (1979) je nekdanji problematičen najstnik, odvisnik od drog, brezdomec in poulični glasbenik ter prodajalec revije za pomoč socialno ogroženim The Big Issue. Časopisni zapisi o njem in njegovem mačku so spodbudili knjižno agentko Mary Pa-chnos, da je povezala Jamesa s pisateljem Garryjem Jenkinsom, in nastale so svetovne uspešnice. Leta 2012 je izšla prva knjiga Potepuški maček Bob, za njo Bobov svet in nato še vrsta drugih. Kmalu naj bi Bob zaživel še na filmskem platnu, njegovo priljubljenost pa izkoriščajo tudi na družabnih omrežjih.
novi tednik
BRALCI POROČEVALCI
39
Sprejem in knjige za najboljše
V prostorih Občine Štore je župan Miran Jurkošek 10. junija gostil devetošolce, ki so v šolskem letu 2015/2016 dosegli najboljši učni rezultat.
Učenci so prišli skupaj z razrednikoma in ravnateljico Mojco Rožman. Šolsko leto in z njim osnovno šolo so z odliko zaključili: Živa Kumperger, Maša Kačičnik, Anej Kostrevc, Špela Popovič, Teja Vodovnik, Jan Žmahar, Jaša Šuster in Maša Volavšek. Župan jim je za dosežen učni uspeh čestital in jim tudi v prihodnje zaželel tako uspešno izobraževalno pot kot do sedaj. V znak spoštovanja njihovega truda pri učnih dosežkih je vsak prejel knjigo.	LUCIJA POLAK
Več kot kilogramski okusen pridelek
Če se nekateri v teh dneh jezijo, da postaja njihov paradižnik na vrtu črn namesto lepo rdeč, se lahko Marija Cvikl z Ljubečne veseli lepega pridelka. Je ponosna lastnica 1,1 kg težkega paradižnika, ki jo je še dodatno spodbudil pri zavzetem vrtnarjenju.
Z Abusom v Abanko pohitim, vmes pa še nakupe uredim.
Zapeljite se do mesta in trgovskega centra z brezplačnim Abusom, obiščite poslovalnico Abanke, opravite nakupe, uredite ostale opravke in se udobno vrnite nazaj!
Vsak torek, četrtek in zadnji delovnik v mesecu!
I VOZNI RED SMER NOVA VAS - CELJE I VOZNI RED SMER CEUE - NOVA VAS		
Celje, Nova vas križišče	08:45 Celje, železniška postaja	11:45
Celje, Nova vas trgovina	08:47 Celje, AP - zunanje postajališče	11:50
Celje, Nova vas	08:49 Celje, Mariborska cesta trgovina	11:53
Celje, Nova vas Lidl	08:50 Celje, Mariborska cesta Interspar	11:55
Celje, Podjavorškova ulica	08:51 Celje, Sp. Hudinja (Tuš - bencinski servis)	11:57
Celje, Sp. Hudinja (Tuš)	08:52 Celje, Podjavorškova ulica	11:58
Celje, Mariborska cesta Interspar	08:54 Celje, Nova vas Lidl	11:59
Celje, Mariborska cesta trgovina	08:56 Celje, Nova vas	12:00 12:02
Celje, AP - zunanje postajališče	08:59 Celje, Nova vas trgovina	
Celje, železniška postaja	09:04 Celje, Nova vas križišče	I 12:04
Vozovnica je identifikacija z bančno kartico Abanke ali Banke Celje.
www.abanka.si I Abafon 080 1 360
ABANKA
0) banka celje
Banka prijaznih ljudi
40
BRALCI POROČEVALCI
Letovanje otrok v Celjskem domu v Baški je končano
Celjski dom v Baški je že celo poletje veseli pristan otrok in družin iz Celja. K sproščenemu vzdušju prispeva domače okolje s prijaznim osebjem in ponudbo, ki se vsako leto še dopolnjuje. Tako je vsem letujočim na voljo izposoja čolnov, supov, koles, skirojev in senčnikov za na plažo. K brezskrbnosti staršev največ pripomore ogromna zelenica Celjskega doma, kjer se lahko družine skupaj sproščajo ali športno udejstvujejo.
Pa se vrnimo k letovanjem otrok in temu, čemur je Celjski dom v Baški namenjen. Razveseljujoče je, da se za vzgojitelje otrok na letovanju vsako leto prijavi zelo veliko mladih deklet in fantov, ki s srcem skrbijo za letujoče otroke. Poleg smisla za delo z otroki vsako leto prinesejo izkušnje od drugod in popestrijo letovanje z novimi znanji in vsebinami.
V vseh petih izmenah letovanja je bilo veliko poudarka na pogovoru znotraj posamezne skupine
otrok, kar je temelj dobrih odnosov. Izvajali smo tudi socialne igre, ki so poskrbele za večjo povezanost otrok in prinesle medsebojno spoštovanje ter solidarnost med udeleženci.
Največji uspeh letovanja pa so zagotovo zadovoljni otroci, ki jim največ pomeni prav deset morskih dni. Verjamemo, da bo pozitivna izkušnja pripomogla, da se bodo z veseljem vračali v Baško in bodo še naprej del velike družine Celjskega doma.
TONE OJSTERŠEK
Mnenja otrok
»Tukaj je vedno super družba in dobro se razumemo. Tudi učitelji nas spoštujejo in vedno se lahko dogovorimo. Všeč so mi supi in druženje s fanti.« (Majda)
»Všeč mi je, da nas vzgojitelji poslušajo. V šoli smo pod stresom, tudi ustrahovanja ne manjka, tukaj pa tega ni. Lahko si zaupamo in zdi se mi, da smo zaradi tega psihično bolj močni. Imamo se res super. Čutim tudi, da so mi zaradi telovadbe zrasle mišice, čeprav je zjutraj težko vstajati.« (Urška)
»Obožujem supanje, valove in skakanje v morje. Najraje sem v vodi in plavam.«
(Rinor)
»Všeč so mi različne dejavnosti, ki so nam na voljo tako na plaži kot v domu. Najboljša je odbojka. Všeč mi je, da se lahko z vzgojitelji odkrito pogovorimo, jim lahko zaupamo, da nam stojijo ob strani. Vidi se, da jim ni vseeno.« (Nicole)
»Najraje sem v vodi, sploh ko se kopamo skupaj z učitelji. Tudi na sladoled grem rad.«
(Aleksej)
»Tukaj imamo res okusno hrano, na voljo je tudi veliko dejavnosti. Najbolj sem užival v nogometu in turnirju namiznega tenisa.« (Jan) »Obožujem kopanje in ko si na plaži kupim koruzo.« (Mihajlo)
»Tukaj se imam res lepo, saj sem dobila veliko novih prijateljev. Tudi voda je super.«
(Minea)
»Kokice na filmskem večeru so bile fantastične!« (Teja)
»Zabavam se, sploh ko gremo zvečer v mesto, dobil pa sem tudi nove prijatelje. Všeč mi je jutranji tek, čeprav večina ni navdušena nad jutranjo telovadbo.« (Muamer)
»Najraje supam, všeč mi je tudi, ko plavamo in iščemo školjke. Zelo uživamo, še posebej ko gremo na sladoled.« (Leonora)
»Zvečer priredimo zabavo in druženje. Imeli smo disko, Baška ima talent, večerno kopanje in še mnogo dejavnosti. Tudi štafetne igre so bile zakon!« (Pia)
»Najraje se kopam in družim s prijatelji. Igramo različne igre, zvečer gremo v mesto, priredili pa smo tudi disko.« (Elio)
»Všeč mi je, ko smo na plaži, sem pa komaj čakal na tobogane.« (Benjamin)	TO
Razstava ročnih del in zdravilnih zelišč v Preboldu
V okviru dneva upokojencev v Prebodu so v tamkajšnjem hotelu tudi letos pripravili razstavo ročnih del, zdravilnih zelišč in napitkov iz njih.
Upokojenski sekciji Petlje in Zeliščarji z dislociranima enotama iz Šešč in Grajske vasi sta razstavili svoje ročne izdelke v različnih tehnikah izdelave: od najbolj razširjenega kvačkanja, šivanja do pletenja ter v zadnjem času tudi vse bolj priljubljenega klekljanja. V vsak izdelek je vloženega veliko časa, truda in potrpljenja ter seveda tudi veselja, vse pa je namenjeno ohranjanju psihofizične aktivnosti starejših ljudi, je na odprtju povedala predsednica teh sekcij Irena Marinc. Predstavitev zeliščarjev temelji na spoznavanju zdravilnih zelišč, njihovih učinkovin in pravilne uporabe. Mnogim obiskovalcem so zeliščarji svetovali tudi, katera »rožca« pomaga pri lajšanju različnih težav. Tako so lahko obiskovalci iz celotne Spodnje Savinjske doline poizkušali tudi zeliščne likerje, ki so jih zvarili razstavljavci sami.
JANEZ VEDENIK
BRALCI POROČEVALCI
41
Rehabilitacijski dan v Termah Dobrna
Dobrna je prelep turistični kraj, ki leži na severu Celjske kotline, med obronki Paškega Kozjaka in gozdovi Pohorja. Kraj se ponaša s termami, ki jih radi obiščejo domači in tuji gostje, da okrepijo svoje zdravje in si izboljšajo počutje.
Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj imajo več kot 610-letno tradicijo. Letošnje vreme je malo muhasto, zato smo se odločili, da se odpravimo na enodnevno rehabilitacijo v to znano zdravilišče. Zbralo se nas je več kot šestdeset članov. V avli lepo urejenega zdravilišča sta nas s svojo prisotnostjo počastila župan Občine Dobrna Martin Brecl in Marija Švent, direktorica zavoda za turizem, šport in kulturo. Izrekla sta nam dobrodošlico in župan je poudaril pomen sodelovanja z našim društvom. Občina podpira naše delo in se tru-
di, da prilagodi razmere ter pogoje za še boljše življenje invalidov v občini. Vsa leta se na tem področju trudi, saj je v kraju dom za osebe s posebnimi potrebami, v zdravilišče pa prihajajo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami in različno ovirani. Skupaj z našim društvom se trudi za pridobitev listine Občina po meri invalidov.
Pozdravil nas je tudi direktor Term Dobrna dr. Aleš Se-meja in nam povedal, da smo vedno dobrodošli. V termah izvajajo različne terapije za izboljšanje zdravja in hitrejšega okrevanja po različnih operativnih posegih. Termalna voda je že stoletja znana po tem, da blagodejno deluje na organizem.
Čas v bazenu je ob različnih temah pogovorov hitro minil. Nekateri so si ogledali okolico Dobrne in občudovali lepote narave. Glavna tema delavnice pred kosilom
sta bili naša skrb za zdravje in za pomen gibanja ter skrb za boljše počutje. Nekateri starejši invalidi in invalidi po operativnih posegih so povedali, da jim razgibavanje v vodi zelo koristi, a so žal vse te dobrine povezane s stroški in prevozom. Po kosilu je bil čas še za druženje in ura odhoda se je približevala. Prisotni so izpolnili kratke vprašalnike, rezultat pa je bil več kot odličen. Potreba po druženju in rekreaciji je velika.
Zadovoljni in prijetno utrujeni smo se vrnili domov z željo, da bi se takšno druženje kmalu ponovilo. Hvala, spoštovani člani, da ste pri tej obliki rehabilitacije aktivno sodelovali in da smo drug drugemu polepšali dan ter vsaj malo okrepili svoje zdravje. Hvala tajnici Poloni, Denisu, Nataši in spremljevalcem za vso pomoč.
DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje
Dopisnik in bralec
Marija Miklavc rada prebira Novi tednik.
Jože Miklavc iz Mozirja je bil več kot 35 let reden sodelavec Novega tednika. Vmes je to sodelovanje malo zamrlo, zadnje čase pa ga spet večkrat zaprosimo za kakšno fotografijo, saj skrbno spremlja dogajanje v svojih krajih. Pri tem z ženo Marijo rada prelistata naš časopis in sta zadovoljna z vsebino.
Še posebej z zanimanjem prebereta, kadar v njem najdeta kaj o življenju in ljudeh iz Zadrečke in Zgornje Savinjske doline z Matkovim in Robanovim kotom ter s pre-lestno Logarsko dolino. Tam sta se namreč pred 42 leti poročila. Zdaj uživata v idilični hišici iz lesa v Kolovratu nad Ljubijo pri Mozirju, kjer upokojena učiteljica iz OŠ Gorica skrbno vrtnari, Jože pa ji pri tem stoji ob strani.
Foto: JOŽE MIKLAVC
Zmagovalca Franc Salobir in Martin Vahen v družbi z vodstvom KD Šentjur
Pestro v Konjerejskem društvu Šentjur
Konjerejsko društvo Šentjur je v nedeljo, 7. avgusta, v Gorici pri Slivnici priredilo že 18. tradicionalno konjeniško prireditev, na katero so se lastniki konj, člani društva in člani sosednjih društev pripeljali s konjskimi vpregami, pri čemer jih je veliko tudi prijezdilo. Na prireditvi smo našteli 15 dvovpreg, dve štirivprege in 52 jezdecev, ki so v Slivnico prijezdili. Prireditev si je ogledalo približno tristo obiskovalcev.
Najprej je Marko Šraml, slivniški župnik, »žegnal« konje. Sledilo je tekmovanje v spretnostni vožnji med ovirami za hladnokrvne konje v dvovpregi z zapravljivčki. V omenjeni spretnostni vožnji so nastopili Kozjanski furmani, ki delujejo kot sekcija v KD Šentjur. Prvo mesto je pripadlo Francu
Salobirju iz Jelc, drugo mesto je dosegel Martin Vahen iz Zibike, tretji je bil Stanko Drobne iz Črnolice. V omenjeni spretnostni vožnji sta se na dvovpregi toplokrvnih konj pomerila tudi Matjaž Gajšek iz KD Blagovna in Matej Čokl iz KD Sveti Štefan. Slednji je tudi zmagal.
Ob koncu programa je sledila zanimiva spretnostna ježa med ovirami, v kateri se je pomerilo več kot dvajset jezdecev. Zmagal je Vinko Stiplovšek, drugi je bil Dejan Kalan in tretji Alen Kladnik. Vsi so člani KD Šmarje.
Tudi za jedačo, pijačo in dobro vzdušje je Konjerejsko društvo Šentjur dobro poskrbelo, tako da so vsi obiskovalci zagotovo preživeli prijetno nedeljsko popoldne.
BORIS ZUPANC
Zmagovita vožnja Mateja Čokla
Z lučjo pri belem dnevu
Fotografijo nam je poslal naš zvest bralec Nande Jakopič iz Bukovce pri Laškem. Opozarja na zanimiv običaj, povezan z 10. avgustom, praznikom sv. Lovrenca. Do tega dne je moralo biti nekoč na kmetijah vse pokošeno. Če ni bilo tako, so sredi travnika postavili staro koso, okrašeno s koprivami, če pa je bilo vse zelo zapuščeno, so postavili v travo lutko sv. Lovrenca, opremljenega s kmečkimi orodji in s svetilko v roki. To je pomenilo, da je treba dobrega gospodarja iskati z lučjo sredi belega dneva. Tudi danes je marsikje tako.
42
VRTNARIMO
PnM^ik
ffil^e^ Vrtnfcrke,
»Najboljša« zemlja za šefa
Ko sva z možem na podlagi načrtov preurejala staro hišo, sva podrla veliko sten, izbila vsa okna, naredila luknje za nova in podobno. Naenkrat je ob prenovi nastal ogromen kup opeke in gradbenega materiala. Za hišo sva imela tudi večjo jamo, ki je bila primerna za odlaganje odpadnega materiala. Vanjo sva vrgla precej svoje hiše misleč, da bova enkrat to že prekrila z dobro zemljo.
Tako je mož pri sodelavcu, ki v popoldanskem »izvenslužbenem« času poleg kmetovanja počne še marsikaj drugega, naročil, da pripelje dobro zemljo, s katero bova vse to prekrila in enkrat kasneje uredila vrt. »Saj to se vsepovsod počne, da se z zemljo prekrije gradbeni material,« so bile besede, ki so pomirile moje pomisleke, da bom imela vrt na gradbenih ostankih, kot sta beton in opeka. Možev sodelavec, ki je po službeni hierarhiji možu podrejen, je odlično zemljo v kratkem času tudi našel, saj so nekje kopali na najboljši njivi temelje za novo hišo. Odlično! Ko je pripeljal dve prikolici te najkakovostnejše zemlje, je bila na prvi pogled videti res prve kakovosti. Nekaj časa je nato stala ob gradbišču, na jesen pa sva jo počasi razgrnila, da bi se čez zimo pripravila na rodovitno pomlad.
A ko sva zasadila prvo lopato vanjo, v njej ni bilo »mehkobe«. Bila je tako težka in ilovnata, da sem se ob njej počutila kot Di-hurka iz Vorančevega filma Boj na požiralniku. Žalostna sem bila, da naju je tako osmolil, saj bi veliko boljšo zemljo lahko dobila kjerkoli drugje na svoji kmetiji. Poleg tega sem si za svoj prvi vrt res želela najboljšo zemljo. Mami in tašča sta me tolažili, da se bo čez leta tudi ta zemlja z dobrim gnojenjem izboljšala in če bom le želela delati na njej, bo zagotovo rodila. Verjetno je res nekaj na tem, da se z leti in veliko dela marsikaj spremeni, tudi zemlja. Zdaj že deset let namreč na tem vrtu zorijo krasni pridelki. Ponos lastnice. A ko kdaj na klopci ob vrtu obsedim in pomislim na žalostne začetke, si mislim: »Madonca, si od vraga, deklina!«
novi tednik	
rad	io celje
Ste prazne grede že zasejali?
Zeleno gnojenje za rodovitnejša tla
Potem ko vrtičkarji že pridno pospravljamo letošnje pridelke z vrta in uporabljamo različne načine, da jih shranimo za zimske mesece, je pravi čas, da primerno poskrbimo za grede, ki so ostale prazne.
Najboljši način, da izboljšamo izčrpana tla, je zeleno gnojenje. »To pomeni setev rastlin, ki jih sejemo zato, da jih kasneje vdelamo v tla. Na ta način vračamo humus v tla, ki postanejo rodovitnejša,« pravi Matej Zagoričnik, vodja celjske poslovalnice Vrtnega centra Kalia. Dodaja, da moramo pri setvi upoštevati, kakšen vpliv ima določena rastlina za zeleno gnojenje na tla. »Nekatere dodajo več dušika, druge razvijejo bogat koreninski sistem in s tem rahljajo tla, nekatere odganjajo škodljivce in negativno vplivajo na razvoj bolezni.«
Zagoričnik pravi, da je zeleno gnojenje starodavna metoda gnojenja vrta oziroma obdelovalne površine. »Tudi listje, ki pade z drevesa, sprh-ni in se spremeni v humus. Včasih se je gnojilo večinoma s hlevskim gnojem. Ta je za obogatitev vrtne zemlje sicer primeren, toda z njim v vrt
Semenarna
Ljubljana
je tudi zmaga nad enoletnim plevelom. Raste tako gosto,da zaduši enoletni plevel. Zato je priporočljiva tam, kjer se borimo s plevelom.«
Za rahljanje zemlje vodja celjske poslovalnice Vrtnega centra Kalia priporoča oljno redkev in belo gorjuščico. Ti rastlini imata bogat koreninski sistem, ki pomembno rahlja zemljo. Seveda za večji učinek ni dovolj zgolj enoletni posevek, treba je vztrajati in sejati več let zapored.
Preprosta obdelava
Rastline za zeleno gnojenje so večinoma enoletnice. Dete-
ljo sejemo od spomladi do po-letja,ostale pa, ko spraznimo grede. »Te rastline se do zime razrastejo, dajo ogromno zelene mase, nekatere tudi zacve-tijo. Če zelo zrastejo do jeseni, jih lahko tudi pokosimo in pustimo na gredi. Potem ko še zima naredi svoje, spomladi to zeleno maso s prelopatanjem vdelamo v tla, vendar ne pregloboko,« svetuje Zagoričnik.
Če bomo torej prazno gredo zdaj zasejali z rastlinami za zeleno gnojenje, bomo že zdaj poskrbeli za najbolj naraven način gnojenja svojega pridelka za prihodnje leto.
MRL
Mešanica rastlin гз zeleno gnojenje, ki tla oskrbijo z količino organske mase Raslline so tiKjs meüonosne
§	* ■o		d»
	IV-IX		
Facelijo in ajdo lahko zasejemo za katerokoli vrtnino in tudi potem spomladi posejemo ali posadimo katerokoli.
vnašamo tudi veliko semen plevelov.« Sogovornik ugotavlja, da vrtičkarji uporabljajo vedno več briketiranih organskih gnojil. Ta vsebujejo manj humusa, zato je priporočljivo zeleno gnojenje.
Upoštevanje pravil
Ko sejemo določene vrste rastlin za zeleno gnojenje, je treba upoštevati določena pravila.
Tako recimo bele gorjuščice, ki spada v družino križnic, nikoli ne sejemo na tistem mestu v vrtu, kjer smo pravkar pobrali na primer zelje, cvetačo ali ohrovt. Na gredo, iz katere smo izkopali krompir, je primerno sejati aleksandrijsko deteljo. Zagoričnik pravi, da je odličen zeleni posevek ajda: »Ta nadvse nezahtevna rastlina, ki uspeva na zelo siromašnih tleh, je zelo neobčutljiva. Se-jemo jo poleti, lahko pa tudi spomladi, vendar moramo biti pri tem previdni, da ne začne semeneti. Je namreč invazivna in če jo pustimo, da zasemeni, se je z vrta zlepa ne bomo znebili. Njena prednost
Mešanice zasejmo na tisti del vrta, ki ga v celem letu ne bomo potrebovali. Tudi če zasejemo rastline za zeleno gnojenje, velja, da to leto tista greda počiva.
Zasaditev tedna
J
Vse rastline za zeleno gnojenje so obenem medovite rastline.
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 27. ob 15. uri do 31. ves
Zlatka Kroflič, Celje
25. ČE	korenina	
26. PE	korenina	
27. SO		cvet
28. NE		cvet
29. PO		list
30. TO		
		list
31. SR		plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
NAGRADNIH
Najlepše balkonsko cvetie
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 1. oktobra na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 6. oktobra. Nagrado podeljuje Vrtnarstvo Žolnir iz Celja. VABLJENI K SODELOVANJU!
ŽIVALSKI SVET
43
Gregor Kalan na travniku z zdravilno strašnico v Volčekih
Da je narava polna presenečenj, lahko vidimo na vsakem koraku, če le imamo čas, da se za trenutek ustavimo in občudujemo svet živali in rastlin okrog sebe. Ste vedeli, da obstajajo metulji, ki za nadaljevanje vrste uporabijo mravlje? So kot nekakšne kukavice, ki podtikajo jajca v tuja gnezda. In takšne nenavadne, redke in ogrožene vrste pisanih primerkov živijo na našem območju, le da se strokovnjaki bojijo, da jih bomo sčasoma lahko občudovali samo še na fotografijah.
Rastlina zdravilna stra-šnica, ki je pogoj za njihov obstoj, raste namreč le na mokrotnih travnikih, ki jih je vedno manj. Takšne odlične pogoje je imela nekoč na Vol-čekah, ki so streljaj iz Celja, na levi strani Bežigrajske ceste, ki pelje naprej proti Pro-seniškemu. Velik del nekoč mokrotnih travnikov, ki so imeli dovolj vode po zaslugi potoka Vzhodna Ložnica, so lastniki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izsušili in spremenili v njive, kjer gojijo koruzo. Deloma je ponekod ostal še gozd in nekaj malega je tudi travnikov, kjer pa so strašnice z metulji vred prav tako ogrožene zaradi neustrezne košnje in zaraščanja površin.
Mokrotnih travnikov vedno manj
Danes se sicer več kot sto hektarjev veliko območje Volček, ki segajo večinoma
v občino Celje in deloma v občino Šentjur, zdi kot nekakšna zelena oaza na robu industrijskega predela. Toda videz vara. Ta predel je resda pomemben za obstoj redkih vrst metuljev in ima zato status naravne vrednote državnega pomena ter je ekološko pomembno območje v okviru Nature 2000. A kot pravi Gregor Kalan, profesor biologije in kemije, zaposlen v celjski enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, lahko strokovnjaki zavoda le osveščajo kmete in trkajo na njihovo zavest o ohranjanju biotske pestrosti, medtem ko drugih vzvodov nimajo. Računa, da bo morda bolje ob pozivu iz Evrope, ko bodo tamkajšnji strokovnjaki ugotovili, da država pri nas prepočasi izvaja ukrepe za izboljšanje stanja na mo-krotnih travnikih. »Takrat se bo morda kaj spremenilo, če bodo lastniki imeli več obveznosti.«
Njivske površine so se namreč na tem območju v zadnjih desetih letih povečale za deset odstotkov, kar je zelo veliko. Poleg tega kmetje za svoje travnike niso vpisovali ukrepov KO-POP (kmetij sko-okoljskih podnebnih plačil), s pomočjo katerih bi lahko prejeli dodatna plačila za to, da ne bi kosili v času, ko strašnica cveti in so metulji aktivni. Kosili naj bi torej pred ali po cvetenju zdravilne strašnice ali obakrat in bi za to dobili dodatno subvencijo. Vendar zanimanja za to skorajda ni, pravi Kalan, saj je bilo letos
vpisanih le 1,5 hektara površin na Volčekah in manj kot hektar v Cerovcu, sosednjem območju Nature 2000. Kalan meni, da so vzroki različni: nekateri kmetje nimajo pogojev za tak ukrep, drugi njiv niso pripravljeni spremeniti nazaj v travnike. »Tisti, ki imajo travnike, pa so v pogovoru povedali, da si ne upajo sprejeti teh subvencij, ker so starejši in se bojijo, da ne bodo uspeli izpolnjevati zahtev v celotnem petletnem obdobju ukrepov in bodo morali vračati denar.«
Gostija pri mravljah
Na Volčekah se življenjski prostor metuljev krči, saj je zdravilne strašnice vedno manj. Ob našem obisku je rasla le na enem manjšem travniku, na sosednjem pa se je videlo, da je bil pred kratkim pokošen in so ostali le listi rastline.
Na rast strašnice je vezano razmnoževanje dveh ogroženih vrst metuljev: temnega in strašničinega mra-vljiščarja. »Zdravilna stra-šnica zacveti v času otavne košnje, kar pomeni, da v tem času travnika ne kosimo. Seno v celoti pokosimo v maju, potem pa pustimo travnik ali vsaj del travnika nepokošen do septembra.« S to rastlino se hranijo metulji in na njeno socvetje odlagajo jajčeca, z njo se hranijo gosenice, ki imajo posebno zanimivo zgodbo, ki nakazuje na njihovo ime. Najprej živijo v cvetu strašnice, potem se spustijo na tla, kjer
»Na območju Volček niso pomembni le metulji, ampak tudi druge živali in rastline, značilne za mokrotni habitatni tip. Nekoč je tu živela zlatovranka, ena izmed najlepših slovenskih ptic. Zaradi spremenjenih razmer je izginila in v Sloveniji velja za izumrlo. Zaradi današnjih groženj v okolju so na seznamu za izumrtje tudi druge vrste. To je na primer sviščev mravljinčar, ki je živel ob dovozu do avtoceste. Za hranilno rastlino uporablja močvirski svišč, ki raste na tem območju. Del travnika, ki je še ostal, je vedno bolj zaraščen, z izginjanjem rastline pa bo počasi izginil tudi metulj.«
Mravljiščarji, neobičajni metulji iz Volček
Območje mokrotnih travnikov se manjša in zato so ogrožene nekatere vrste metuljev
čakajo, da jih »posvoji« ena od mravelj rdečk. Ko mravlje iščejo hrano, zavohajo zavajajoč vonj gosenice, ki mravlje spominja na njihove ličinke. Odvlečejo jih v svoje mravljišče, kjer ti »vsiljivci« napadejo jajca in ličinke mravelj ter se z njimi prehranjujejo. V pomladi naslednjega leta se gosenice zabubijo in ko se razvijejo metulji, morajo zelo hitro pobegniti iz mravljišča, da ne postanejo hrana mravljam. Večini to sicer ne uspe, nekaj najmočnejših pa pobegne in nadaljuje ta cikel. »Težava pri tem je, da mora biti izpolnjenih kar precej dejavnikov, da se krog nadaljuje,« pravi Ka-lan, ki opozarja tudi na vedno več teženj po pozidavi območja.
Doslej teh načrtov ni bilo veliko, verjetno tudi zaradi močvirnatega območja, ki je prepredeno z električnimi daljnovodi, poleg tega so v bližini predeli z industrijo in deponijami. »To območje ni v nobenem prostorskem načrtu opredeljeno kot zazidljivo. Želimo, da ostane kmetijsko, vendar ne z intenzivnim načinom kmetovanja. Z naravovarstvenimi ukrepi bi lahko izboljšali pogoje za življenje ogroženih vrst. Možno bi bilo dobiti kohezijska sredstva za ureditev tega območja v naravni park, ki bi bil rekreacijski in izobraževalni poligon, pri čemer pa bi morala sodelovati občina,« zaključuje Gregor Kalan.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Strašnični mravljiščar na cvetu strašnice. Metulji prihajajo iz mravljišč od julija do septembra. Odrasli ne živijo dolgo, po odleganju jajčec poginejo. V Volčekih je število metuljev zadnja leta približno enako, potem ko je že pred leti močno upadlo. V slovenskem merilu predstavljajo pet do petnajst odstotkov populacije. (Foto: GREGOR KALAN)
Mravljiščarji so razširjeni tudi v drugih delih Slovenije: na Vipavskem, Notranjskem, na Ljubljanskem barju, Dravinjskem, v Prekmurju in na Goričkem. Večinoma se pojavljajo v vlažnih življenjskih okoljih rek in potokov, nekateri, kot na primer veliki mravljiščar, pa lahko živijo tudi na suhih traviščih. Na vseh območjih so pri ohranjanju metuljev podobne težave kot na Celjskem, to je hitro uničevanje njihovega življenjskega okolja.
Zlatovranka, ena najlepših slovenskih ptic, je nekoč živela na območju Volček. (Foto: Christian Svane, Wikipedija)
44
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
		
Zahvala	1	Modri telefon
13. avgusta sem na terasi kavarne Metropol v Celju s partnerko prisostvoval koncertu Vlada Pilje. Okoli 23. ure sva zapustila prostor. Kot kaže, mi je ravno takrat ob mizi izpadla denarnica, ki sem jo imel v zadnjem žepu. To sem ugotovil šele naslednje jutro. Napotil sem se v kavarno in nemalo presenečen ugotovil, da je bila shranjena na blagajni kavarne, v njej pa so bili vsa gotovina in vsi dokumenti.
Čeprav sem se odgovornim v podjetju, ki upravlja to kavarno, že osebno zahvalil, se jim želim še v medijih. Tako pošteno ravnanje je na žalost zelo redko.
JOŽE VANTUR, Maribor
Izgubljen in vrnjen nahrbtnik
Na vlaku na relaciji Mün-chen-Zidani Most sva pozabila nahrbtnik, v katerem so bili vsi dokumenti z denarjem. Po zaslugi prijaznega sprevodnika na vlaku, osebja na železnici in gospe Monike Zupanc v restavraciji v Zidanem Mostu sva ga dobila nazaj. Vsem se zahvaljujeva za pomoč pri iskanju in vrnitvi nahrbtnika.
ELICA in PETER WOLFGANG FASSEL
Darilo vnuku
Bralka in njen mož želita podariti 15-letnemu vnuku zemljo in vinsko klet. Zanima ju, če bo za to darilo treba plačati davek in če bi lahko podarjena lastnina vnuka ovirala pri pridobitvi štipendije za nadaljnje šolanje.
Barbara Škrinjar iz službe Odnosov z javnostmi v Finančni upravi RS odgovarja:
»Pojasnjujemo, da darilo, ki ga stari starši podarijo vnuku, ni obdavčeno z davkom od prejetega darila. Zakon o davku na dediščine in darila - ZDDD namreč oprošča darilo, ki ga prejme obdarje-nec, ki je izenačen z dediči prvega dednega reda, kamor se uvrščajo tudi sorodstvena razmerja med starimi starši in vnuki. Ob tem še dodajamo, da mora zavezanec oziroma njegov zakoniti zastopnik kljub temu prejem darila napovedati v 15 dneh po sklenitvi darilne pogodbe. Napoved za odmero davka od prejetega darila, ki se ji priloži tudi darilno pogodbo, mora zavezanec vložiti pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži. Informacije o odmeri davka od prejetega darila in napoved so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS: http://
Vabimo vas na
I mednarodni folklorni I festival
»OD CELJA DO ŽALCA« od 1. do 11. septembra 2016
MBDOBČMSKP Küm'lWO <tm>šwo
OD CELJA DO ŽALCA
Otvoritvi festivala in razstav likovnih del na temo ETNO OBLAČILA IN PLESI MOJEGA NARODA: 1. 9. 2016 ob 18. uri avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (nastopata FS KD Ponikva in FS KUD Grifon Šempeter) in 2. 9. 2016 ob 18. uri Muzej novejše zgodovine Celje (nastopata FS KOBULA KD Petrovče in FS KUD Šmartno v R.D.).
Predstavitveni nastopi skupin: 6. 9. sodelovanje udeleženk v nošah v promenadi skozi mesto Žalec ob 18.30, 9. 9. promenada udeleženk v nošah ob 10. uri od Dijaškega doma do SŠ za gostinstvo in turizem Celje, 10. 9. Mercator center Celje in 11. 9. Dnevi narodnih noš Kamnik
novi tednik	rad	io cel	ie
www.fu.gov.si/davki_in_dru-ge_dajatve/podrocja/davek_ na_dediscine_in_darila/.
Ob odsvojitvi nepremičnine sta bralka in njen mož zavezana k ugotavljanju dobička iz kapitala, če sta nepremičnino pridobila po 1. 1. 2002. Davčna osnova od dobička iz kapitala je po določbah Zakona o dohodnini - ZDoh-2 razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Dohodnina od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji, pri čemer se na vsakih pet let ime-tništva nepremičnine stopnja dohodnine znižuje in znaša po dopolnjenih petih letih 15 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih 10 odstotkov in po petnajstih letih 5 odstotkov. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva. Zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvo-jitvi nepremičnin vložiti pri davčnem organu v 15 dneh od odsvojitve kapitala. Informacije o dobičku iz kapitala in obrazci so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS: http://www.fu.gov.si/ davki_in_druge_dajatve/po-drocja/dohodnina/dohodni-na_dohodek_iz_kapitala/.«
Glede vpliva lastništva zemlje in vinske kleti na pridobitev vnukove štipendije finančna uprava bralki svetuje, naj se pozanima v službah, ki so pristojne za podelitev konkretnih štipendij.
Brez vode
Bralec iz Savinjske doline omenja primer skupnega vodovoda za tri hiše. Njegova družina je kupila eno od teh hiš, vendar je nato v njej ostala brez vode. Sosed, ki je lastnik vodovoda, ji je namreč zaprl vodo, ker naj bi veljal ustni dogovor, da sme koristiti vodo le dosedanji lastnik hiše.
Barbara Požun iz Direkcije RS za vode odgovarja:
»Glede na to, da bralec ni navedel, ali ima za rabo vode iz vodnega vira za lastno oskrbo s pitno vodo pridobljeno vodno dovoljenje, ga lahko upravni organ (Direkcija RS za vode) seznani le z določbami Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1), in sicer: V skladu s 125. členom ZV-1 je za rabo površinske ali podzemne vode za oskrbo s pitno vodo treba pridobiti vodno dovoljenje, sicer je raba vode prepovedana in se šteje kot prekršek.
V	skladu z drugim odstavkom 117. člena ZV-1 mora lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem je voda, dopustiti rabo vode, ki je na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi, če to omogoča izdatnost vodnega vira.
V	skladu z drugim odstavkom 128. člena ZV-1 se šteje, da je imetnik vodne pravice (fizična oseba, ki je pridobila vodno dovoljenje)
za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo vsakokratni lastnik objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, če je ta podeljena fizični osebi in ne gre za izvajanje dejavnosti.
V	primeru, da bralec vodnega dovoljenja še ni pridobil, predlagamo, da poda vlogo za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, ki je na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za vode (http://www.dv.gov.si/si/).«
BRANE JERANKO
Težave z napotnico za otroka
Bralka je opozorila na težavo, s katero se je v Zdravstvenem domu Celje soočila kot mama mladoletnega otroka. Ko je v šolski ambulanti želela naročiti otroka za zdravstveno obravnavo, so ji povedali, da v poletnem času ne naročajo zaradi dopustov. Ker si v dopoldanskem času kot zaposlena ne more privoščiti izhodov iz službo, je nato v šolsko ambulanto odšla v popoldanskem času in - kot pravi - naletela na izredno slabo izkušnjo.
Mama zato od zdravstvenega doma zahteva odgovor na vprašanje, kako zaposleni v zdravstvenem domu ne morejo razumeti, da si vsi starši ne morejo vzeti dopusta, da bi lahko urejali preglede oziroma naročanje in pridobitev napotnice za nadaljnji pregled otroka dopoldne. Še posebej jo je zbodel način komunikacije medicinske sestre.
V	vodstvu Zdravstvenega doma Celje se bralki za slabo izkušnjo opravičujejo in pojasnjujejo nekatere okoliščine. Zaradi poletnih dopustov je organizacija dela v zdravstvenem domu v času šolskih počitnic takšna, da so v popoldanskem času združili otroški in šolski dispanzer v skupno popoldansko ambulanto, ki deluje v šolskem dispanzerju. »Ker je logistično nemogoče, da bi tam delali s kartotekami, so to ambulanto namenili akutno bolnim in poškodovanim. Seveda je v popoldanski ambulanti možno naročiti napotnice in/ali recepte, ki jih otroci potrebujejo, zdravniki pa jih napišejo naslednji
ZLATOROGOVA
Transverzala




■H t 4 -J i
Kdflj*
piamnsKi csom »<»
f www.gremovhribe.si
plVOVA RNa
rP
Zabavala nas bo
Alya!
delovni dan, saj morajo biti vpisani v medicinsko dokumentacijo, torej kartoteko,« so odgovorili v ZD Celje. Vsak bolnik se lahko naroči pri izbranem zdravniku tudi v času poletja, so še zatrdili. Sicer pa dodajajo, da je delo nemoteno in večjih zamud doslej niso opažali. Za vsa nujna stanja je napotnico torej možno dobiti popoldne. »Za stanja, ki izhajajo iz predhodnih pregledov, pa zaradi tega, ker v popoldanski ambulanti nimajo kartotek, ni možno oziroma ni pravilno pisati napotnic. Pravila obveznega zavarovanja namreč zavarovancem nalagajo, da napotnice razen v nujnih primerih pridobijo od osebnega ali nadomestnega zdravnika. Delo v ZD Celje je organizirano v skladu s tem,« so še dodali.
SŠol
Ples na Dobrni
Bralko zanima, zakaj je ob plesnih večerih v kavarni Term Dobrna na plesišču tako malo prostora, da
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@sioi.net www.facebook.com/vtvstudioslo
1

Glasujte za uaše najljubše narodnozabaune in zabaune uideospote
usak dan, 5x na dan
na programu vtv - uaše teleuizije
NA KONCU POLETJA UAS ČAKAJO TUDI NAGRADE!
nekateri plešejo v avli pri recepciji, kjer tla za to niso najbolj primerna.
Spominja se, da je bil pred leti prostor v kavarni, kjer je položen parket, v celoti rezerviran za plesišče in so bile mize ob robu, kar bi se dalo z malo dobre volje izpeljati tudi ob petkih in sobotah zvečer. Tako pa velik del prostora zaseda prostor za solate, čaje ..., medtem ko se plesalci gne-tejo na ozkem prostoru ob glasbenikih. Zanima jo, ali v termah razmišljajo o kakšni spremembi.
Žiga Kompan, vodja hotelske dejavnosti v Termah Dobrna, v pojasnilu sprememb glede plesišča ne omenja, ampak ugotavlja, da se je s prenovo in z razširitvijo ponudbe v kavarni Caffe&Restaurant May povpraševanje po udeležbi na tradicionalnih plesnih večerih res močno povečalo, zato so ponudbo razširili tudi na četrtkove večere. »Vsem obiskovalcem plesnih večerov priporočamo, da si prostor rezervirajo na tel. št. 03/78 08 162.«
Vzdrževanje ribnika
Bralca iz Celja je zanimalo, ali bo Mercator zamenjal vodo v ribniku pred svojim centrom na Hudinji. Ugotavljal je, da je v ribniku veliko rib, ki bi lahko brez sveže vode poginile.
Tanja Durin iz Mercatorja je pojasnila, da so vzdrževalci ribnik pred Mercator centrom Celje medtem že generalno očistili. Vzdrževalci ga tudi redno pregledujejo in vzdržujejo. Gre za ribnik s stoječo vodo s filtri za čiščenje vode, ki brezhibno delujejo. Ker ni pretoka vode, je voda nekoliko temnejša. Po potrebi jo dolivajo, vendar ne do roba ribnika. Po opozorilu bralca so dolili še nekaj vode in se mu zahvaljujejo, da je bil v minulih vročih dneh pozoren na to problematiko.
TC
NAMIG ZA IZLET
45
I
i 1
Pot:
Na avtocesti Beljak-Gra-dec izberite izvoz Klagen-furt-See/Minimundus. Če se pripeljete po stari cesti čez prelaz Ljubelj, zgolj sledite smerokazom. Tik ob Minimundusu lahko parkirate zastonj.
Okrog sveta v enem dnevu
Stolp CN, Toronto
Kip svobode v New Yorku
Minimundus ob Vrbskem jezeru
Ogled »sveta v malem« je bil že dlje na seznamu družinskih želja. Na eno
teh poletnih sobot smo se
odločili, da si bomo to željo uresničili, saj smo potovali prav mimo te zanimivosti. Za ogled je dovolj že ena ura, če pa se želite s svetovnimi znamenitostmi seznaniti podrobneje, se v senci dreves posladkati s sladoledom ali svojim nadebudnežem privoščiti še nekaj razvedrila na igralih, se lahko obisk Minimundusa zavleče tudi na pol dneva.
Med Vrbskim jezerom in središčem Celovca si na razmeroma majhni površini lahko ogledate več kot sto petdeset stavb in znamenitosti, grajenih iz naravnih materialov, kot so marmor, vulkanski bazalt in peščenjak. Izbrane so iz petdesetih držav vseh celin. Naši mladini je še posebej sedla v srce železnica, speljana čez večji del tega »sveta v malem«. Majhni vlaki dejansko vozijo, številne poglede je privlačila tudi mestna železnica iz Wuppertala, ki je namesto pod zemljo speljana po zraku. In tudi ta »deluje«, tako kot tudi številne ladjice in mlini na veter.
Po plačilu vstopnine, ki je v celoti namenjena dobrodelni organizaciji Rešite otroka (Rettet das Kind), se odpravite na ogled po 26 tisoč kvadratnih metrih zunanje površine. Smer ogleda vas ves čas vodi,
Slovita sydneyjska opera
zato ne boste izpustili nobene zanimivosti ali hodili dvakrat po isti poti.
Med svetovnimi zanimivostmi si lahko ogledate tudi blejski grad in otok na Blejskem jezeru.
Sprva »Evropa v malem«
Prvič so ta kraj - takrat z imenom Minieurop - neki Nizozemci odprli julija 1957. Takrat je bilo postavljenih zgolj nekaj lesenih zanimivosti, a se ta ideja ni izšla. Leto zatem je organizacija Rešite otroka uspela v uspešnost takšne ideje, vendar s svetovnim in ne z zgolj z evropskim pridihom, prepričati takratno mestno oblast in pridobiti ustrezna dovoljenja. Že v prvi sezoni je Minimundus obiskalo sko-
raj petdeset tisoč ljudi. Zadnja leta jih beležijo več kot dvesto petdeset tisoč letno.
V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so modele stavb in znamenitosti izdelovali v lastni modelarski delavnici v merilu 1:25, pri čemer so jim pomagali številne šole, a tudi poklicni modelarji. Nas so navdušile zlasti malenkosti, izdelane z največjo natančnostjo.
Zanimivosti pod streho
Od letošnje pomladi je v Minimundusu obiskovalcem
na voljo tudi ogled notranje razstave v dveh nadstropjih s številnimi pustolovskimi postajami. Ta del je priljubljen zlasti med najmlajšimi radovedneži, ki odkrivajo svet s pomočjo igre. Vrsta pri avtomobilu, ki je lahko voznika s projekcijo na steno in premikanjem podvozja navidezno popeljal na slikovito pot po tem miniaturnem svetu v malem, je bila predvidljivo precej dolga.
Za konec si lahko privoščite tudi polet v vesolje. Prava pika na i ogleda »sveta v malem«.
MRL
Eden najlepših bavarskih gradov, Neuschwanstein
MU/s/0 OS
Minimundus je pravi raj tudi za vse, ki obožujejo rože. Zasajenih je več kot 15 tisoč sadik rastlin, trideset bonsajev in več kot štirideset palm in kaktej.
Pariški Eifflov stolp
Doslej je bila najzahtevnejša in najdražja izdelava cerkve sv. Petra v Vatikanu. Delali so jo kar šest let, uporabili so originalni material travertin, model je stal 730 tisoč evrov.
46
RAZVEDRILO
AFORIZMI
Lažje je narediti sendvič kot »trebušnjak«.
Nikoli se ne norčuj iz ženine izbire. Tudi ti si ena od njih.
■ 4
Sodobni starši (Vir: splet)
ANEKDOTE
Nekoč se je španski slikar Pablo Picasso (1881-1973) z neko žensko nehote zapletel v razpravo o lastni umetnosti. Skrbno si je namreč ogledala njegove slike, majala z glavo, nazadnje pa resno rekla: »Tako bi lahko slikala tudi moja hči.« Slikar je odgovoril: »Čestitam, gospa, vaša hči je genij.«
Grški filozof Diogen se je v Korintu srečal z Aleksandrom Velikim, ki je tam želel pridobiti zaveznike za pohod po Perziji. Tako si je želel spoznati čudaškega filozofa in ga je zato obiskal. Razkošno opravljen in s plapolajočo perjanico na čeladi je stopil k sodu, kjer je živel Diogen, in rekel: »Ugajaš mi, zato lahko od mene zahtevaš, karkoli si želiš, pa bom uslišal tvojo prošnjo.« Diogen, ki je bil ravno zleknjen na soncu je odvrnil: »Da, kralj, res imam eno željo.« »No?« »Senco mi delaš, prosim, stopi mi s sonca.« Na Aleksandra je to napravilo takšen vtis, da je dejal: »Če ne bi bil Aleksander, bi bil Diogen.«
Spraševali smo vas, kako se imenuje nagradni natečaj na strani Vrtnarimo. Pravilen odgovor se glasi: Najlepše balkonsko cvetje. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Marice Cenc iz Loč, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdaj bo veliko žrebanje za avto Toyota Aygo?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 30. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
3							4	9
9					4	7		8
4		7			5			
				1			8	
	2			6				
	9						3	2
			7	5		1		
		5	1					
		4	9			6		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Fototragedija v Riu de Janeiru
Za časom
Oče zagrozi sinu: »Če se ne boš bolj resno lotil učenja, boš šel pa delat!«
Sine se nasmehne: »Pozabi, stari, to so grožnje iz prejšnjega stoletja!«
Pri jasnovidki
Sonja se vrne domov in možu zabrusi: »Bila sem pri jasnovidki. Plačala sem ji 50 evrov in mi je povedala, da me ne ljubiš več.«
Mož: »Škoda denarja. To bi ti jaz lahko povedal brezplačno.«
Praznovanje
V	fini restavraciji sedi zakonski par. Pri bližnji mizi sedi gost precej »v rožicah«. Gospa ves čas pogleduje tja in možu je to sumljivo, zato jo vpraša: »Ali poznaš tistega tam pri oknu?«
Žena: »Ja, to je moj bivši. Tako pije, odkar sem ga zapustila pred desetimi leti.«
Mož: »Neverjetno! Ta pa res dolgo praznuje!«
Kaj je sreča?
»Draga, napravil te bom za najsrečnejšo žensko tega sveta.«
»No, malo te pa bom pogrešala.«
Avtobus
Avtobus drvi po hribu navzdol. Za njim teče moški. Potnik na zadnjem sedežu pogleda skozi okno in se mu smeji: »Nikoli nas ne boste ujeli!«
»Pa bi vas moral, ker sem vaš šofer!«
Nova oblačila
Po končani igri tenisa si v garderobi eden od igralcev začne oblačiti najlonke.
Prvi: »Kaj pa je s tabo, od kdaj pa ti najlonke nosiš?«
Drugi: »Ne sprašuj, odkar jih je baba zadnjič našla za zadnjim sedežem v mojem avtu.«
V	igralnici
Jože in Janez gresta v igralnico. Pri ruleti ne vesta, na katero številko bi stavila. In se Janezu posveti: »Jože, kolikokrat na mesec seksaš?« Jože mu odgovori: »Petkrat.« Janez: »Jaz pa osemkrat.« In stavita na 13. Ruleta se ustavi pri dvojki. Janez žalostno reče: »Če bi govorila po resnici, bi bila zdaj bogata.«
Planinska
Zakonca na popotovanju. Ko potujeta po dolini, nad katero se vzpenjajo mogočne gore, žena reče: »Dragi, kako lepo! Kar brez besed sem ostala!« Mož: »Super! Potem bova pa kar tu ostala!«
Kot športni navdušenec sem bil v minulih dneh kar precej prikovan pred televizorjem, saj si seveda nisem mogel dovoliti, da bi olimpijske igre v Braziliji kar tako šle mimo mene. Čeprav bi bilo morda bolje, da bi šle. Le zakaj? Izvedeli boste v nadaljevanju te tragične zgodbe. »No, ta humoreskar res pretirava ali pa je iztiril iz žanra. Humoreska naj bi vendar nasmejala, ta avtor pa bi nas rad spravil v jok,« ste morda pomislili ob branju uvodnih vrstic tega besedila. Ne, brez skrbi, ne izumljam novega novinarskega žanra, nekakšne »tragireske«, čeprav bi res lahko bila neke vrste »tragihumoreska« ali »tragikomedija«, kakor pač hočete.
Tako so me ob ogledu iger navduševali enkratni posnetki s Copacabane, najbolj znamenite plaže na svetu, kjer so se kolesarji podali na več kot dvestokilometrsko olimpijsko cestno dirko, po napovedih eno najtežjih v zgodovini olimpijskih iger. Ob tem me je hkrati vsako minuto bolj dušila tesnoba. Moje misli so travmatično begale v februar 1998, ko sem tudi sam imel priložnost približno pol dneva preživeti v Riu de Janeiru. Tisto leto sem bil eden od srečnežev sedme sile, ki je lahko potoval s celjskimi nogometaši na prvo turnejo katerega koli slovenskega kluba v Brazilijo. V karnevalskem času je bil ogled Ria predviden čisto ob koncu turneje, pred tem smo večino časa preživeli v Belo Horizonteju.
Seveda je glede na to, da smo bili nogometna posadka, prvo ogledno postajo v Riu predstavljal znameniti štadion Maracana, ki je bil takrat še v svoji izvirni obliki in precej drugačen, kot je danes po posodobitvi. Ko smo vstopili v ta svetovni nogometni hram, so se mi uresničile otroške sanje. Bil sem na svetem štadionu, kjer je v dresu Flamenga blestel moj nogometni idol Artur Antu-nes Coimbra Zico, ki sem ga poosebljal na tekmah na našem dvorišču. Seveda sem »škljocal« s fotoaparatom kot v transu, z vseh mogočih zornih kotov želel ujeti to sveti-
REŠITEV SUDOKU 218
8	7	3	5	2	1	4	6	9
5	9	1	6	7	4	2	3	8
2	6	4	3	8	9	1	7	5
1	5	6	4	9	2	3	8	7
9	8	2	7	1	3	5	4	6
3	4	7	8	5	6	9	2	1
6	1	8	2	3	5	7	9	4
4	3	9	1	6	7	8	5	2
7	2	5	9	4	8	6	1	3
šče in gnjavil nogometaše, da me slikajo na najboljših položajih. Potem smo se s taksiji povzpeli na hrib Corcovado, na katerem se dviga v nebo mogočni kip Jezusa. Na terasi tega hriba je najlepši razgled na Rio de Janeiro, ki ga v glavnem vidimo na naslovnicah turističnih vodnikov. Bilo je peklensko vroče, več kot štirideset stopinj Celzija, a nič ne de, ob dih jemajočih pogledih sem spet »škljocal« kot v transu in se nastavljal za čim lepše »fotke«.
Števec na fotoaparatu me je opozarjal, da mi je ostalo le še nekaj posnetkov na zadnjem klasičnem filmu, ki sem ga še imel (seveda digitalnih fotoaparatov takrat še ni bilo), zato sem nekaj posnetkov prihranil za Copa-cabano. Vesel, da bom imel prečudovit spomin na Rio, ki ga najbrž ne bom nikoli več videl, sem se v restavraciji ob Copacabani namenil zamenjati film v fotoaparatu z »diasi«. Sledil je šok. Odprl sem fotoaparat in kot da se mi je zdelo, da v aparatu ne bi bilo filma. Ah, ne, to je le peklenska vročina, ki ti je začasno skisala možgane in zameglila pogled, sem si govoril. A bolj kot sem buljil v fotoaparat, bolj me je oblivala rdečica, naraščal pritisk, napadala tesnoba, spodnašala vrtoglavica in mi je postajalo slabo. Od šoka nisem mogel niti zakričati kot kričijo dame, če jim nepridiprav hoče ukrasti torbico... Prej ali slej sem si moral priznati, da filma ni bilo v fotoaparatu in da so zgodovinski posnetki iz Ria šli v »maloro«, ker sem pritiskal v prazno.
Razmišljal sem, da bi poklical rešilca, da bi me odpeljal na urgenco, a sem se nekako »pomiril«, tako da me je preplavila trenutna oblika močne depresije. Toliko sem še bil pri zavesti, da sem iz torbice potegnil diafilm, ga vložil v fotoaparat in na avtobusu na poti na letališče »škljocal« po dolgem in počez, stihijsko in iz obupa, da bi le imel kakšen posnetek iz Ria. Ob moji tragediji so poraženci na letošnjih olimpijskih igrah zagotovo pravi zmagovalci in sploh ne vedo, kaj je razočaranje.
V teh dneh pripravljam humanitarno akcijo in tudi to »tragiresko« izkoriščam za objavo dobrodelnega oglasa. »Tisti sopotniki iz Brazilije, ki ste me prepoznali, lepo prosim, če me lahko najdete na družbenem omrežju in mi podarite kakšno fotografijo iz Ria, na kateri sem tudi sam. Ne rabim denarja za ublažitev svoje naravne nesreče in postravmatičnega sindroma, samo fotografijo. Že vnaprej hvala vsem.«
NESREČNEŽ IZ RIA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SIBIRSKA REKA
PREBIVALKA BJELOVARJA
ASPEKT BOLEČ OTIŠČANEC NA NOGI
п1гаг1 e moskl S ŽENSKI, 1003
UBAM E SREDNJI ...
PROSTOR ZA SNEMANJE
FILMSKI IZRAZ
ŽIVALSKA MAŠČOBA
Ш
NEKD.ŠEF 1 POLICIJE (PAVLE) KOM. PART. NEKD. SFRJ _
KAREL TRILLER
AMERIŠKI DRUŽABNI PLES
KRAJ KAMNITA IZLIVA REKE GMOTA V DRUGO NEMŠKI REKO ČLEN 12
KRAJ PRI DIVAČI
AM. PEVKA (LAURA)
VPREŽNI DROG VOZA
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIĆ
PRIOČESNA LEČA NAJVEČJI ITALIJANSKI OTOK
TELOVADBA OB GLASBI
KANADSKI PEVEC ANKA
NEKD. AVSTRIJ. ZUN. MINISTER (ALOIS)
ŽIVAL z I Strm pre-
Z HOD MED STENAMI
BODICAMI
AMERIŠKA PEVKA BAEZ VESOLJSKI IZSTRELKI
17
PRI ORANJU OBRNJENA ZEMLJA
OBLIKA IMENA JERNEJA NICK NOLTE
JED S KOŠČKI MESA
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
KLARINETIST BRLEK
IZDELOVALEC ČELAD
TIBETANSKI MENIH
KORITCE PRI ŽLICI
PREJEMNIK RENTE TEKOČA VODA
16
OZNAKA INDIJE
Povsod z vami
KRAJ PRI TOLMINU
SEVERNOAFRIŠKA DRŽAVA
STVAR JE KONČANA (LAT.)
ANGLEŠKA UTEŽNA ENOTA
NEKD. PRED. SZ BREŽNJEV
NA DRUGI STRANI
ZBIRANJE MNENJ O DOLOČENEM VPRAŠANJU
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
RUSKI POLOTOK
POSTAVEN MOŠKI (POG.)
DEJAVNOST LOVCEV SPOJITEV ELEKTR. ELEMENTOV
IZREZ FILMSKE SLIKE
DOLGOREPA PAPIGA
RIBJA JAJČECA
SAMOGLASNIK
JAP. PISEC (ROHAN)
ŠVEDSKA IGRALKA (BRITT)
20
IGRALKA IVANIČ
ŠPANSKI SLIKAR VELAZQUEZ
OSEBNI ZAIMEK NEPORABLJEN DEL CELOTE
RAZLIČICA IMENA MARIJA
TRIPRSTI LENIVEC KILOKALO-RIJA
LINDA PURL
AVSTRALSKI PEVEC (JASON)
GOSPODARSKI VESTNIK
TENKA Z OSATOM MORSKA PORASEL ŽIVAL PREDEL
ITALIJANSKA MODNA HIŠA
14
VELENJSKI PREMOG
10
ORGANSKA MOTNJA
19
Nagradni razpis
1.	nagrada: tris lignjev za dve osebi v piceriji Verona v Celju in brisača NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&RC
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

BARVE
Usjvorjolito pot tlo sprostit1
Pobarvajte ш
življenje v svoje barve ЦК
24 ilustracij za razvijanje kreativnosti
f,eF M
'>ЗГ 1
Ona: Vesela novica v zvezi s partnerjem vam bo povsem spremenila sicer dolgočasen teden in privoščili si boste pošteno praznovanje v dvoje. Življenje je pred vami, zato ga izkoristite.
On: Spoprijateljili se boste z osebo, do katere ste bili do zdaj precej hladni. Spoznali boste, da vendarle ni tako dolgočasna, kot se vam je dozdevalo. Sprememba vam bo dobro dela.
Ona: Ugotovili boste, da je vaš partner še vedno do ušes zaljubljen v vas, kar vas bo v veliko meri razveselilo. Povrnite mu ljubezen in preživeli boste izredno prijeten konec tedna v dvoje.
On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vam bo prijetna znanka posvetila kar precej časa, ki ga boste tudi pošteno izkoristili. Domenili se boste za izlet v prihodnjih dneh.
DVOJČKA
Ona: Nikar ne podcenjujte težav, o katerih vam govori prijatelj, saj se lahko zgodi, da boste tudi sami zabredli v podobno situacijo. Ta teden lahko pričakujete veliko dobrega predvsem na poslovnem področju, a manj v ljubezni.
On: Nikar ne prekinite dela, ki ste ga nedavno začeli, saj ste na povsem pravi poti do uspeha. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala dobra prijateljica, ki je imela v bližnji preteklosti opravka s podobnimi zadevami.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 30. avgusta.
Geslo iz številke 33: Obiranje hmelja v Savinjski Izid žrebanja
1.	nagrado, ploščo Verona za dve osebi v piceriji Verona v Celju, prejme: Klemen Štarkel iz Šentjanža nad Štorami.
2.	nagrado, vstopnico za obisk celjskega bazena in Kuharske bukve NT&RC, prejme: Lidija Kozmel Jona iz Dobrne.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Dragica Sodin s Frankolovega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Uspelo vam bo izpeljati pomemben poslovni načrt, kar vam bo v poslovnih krogih precej dvignilo ugled. Imelo bo tudi stranske učinke v ljubezni - in sicer prijetne. Izkoristite priložnost.
ON: Vaš predlog bo naletel na izredno ugodna tla, vendar se bo vseeno nekaj zataknilo. Nikar ne obupajte, le malce potrpežljivosti je treba in vse se bo končalo tako, kot je najbolje za vas.
Ona: Kot po naključju se boste znašli v bližini prijatelja, ki si ga že dlje časa želite malo bolje spoznati, predvsem kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar preveč ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno potezo.
On: Bodite realni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se vam lahko vse skupaj hitro poruši. Postavite si raje trdne temelje, za ostalo je tako ali tako še čas. Vsekakor ste na dobri poti.
DEVICA
Ona: Kaj lahko se vam zgodi, da boste zaradi nepremišljenosti in prehitre odločitve doživeli veliko razočaranje, ki si ga na nek način celo zaslužite. Boste pa zato drugič previdnejši in ne boste rinili z glavo skozi zid.
On: Že kar nekaj časa prav intenzivno počivate, zato bi bil že skrajni čas, da se ponovno oprimete kakšnega koristnega dela. Za začetek poskusite s kakšno zabavo, pozneje se lahko lotite tudi česar konkretnejšega.
TEHTNICA J*J
Ona: Ozrite se malo okoli sebe - nekdo vas že precej časa opazuje, vendar si ne upa z besedo na dan. Pomagajte mu, čeprav samo z majhnim namigom. Na poslovnem področju se vam obetajo določene spremembe v načinu dela.
On: Poprimite za delo, saj bo kmalu končano, nakar si boste lahko privoščili dolgotrajen počitek, ki ga resnično potrebujete. S prijateljico se boste domenili za prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo ostal v spominu.
ШШШ
Ona: Srečali boste zanimivega človeka. Posvetite mu malo več časa, kot ga običajno namenjate naključnim znancem. To se vam bo vsekakor izredno obrestovalo, in sicer predvsem na področju, ki je vaša tradicionalno slaba stran.
On: Na poslovnem področju boste imeli kar precejšnjo srečo, kar vam bo prineslo prednost pred neposrednimi konkurenti. Nikar se ne obirajte, ampak izkoristite trenutno naklonjenost okolice.
STRELEC ф
Ona: Vse se bo vrtelo okoli vašega nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno vzbudil precej zanimanja tako med vašimi sodelavci kot tudi med konkurenti. Vi pa boste samo skrivnostno tiho in si boste mislili svoje.
On: Čeprav si morda res ne želite korenitih sprememb, je že skrajni čas, da zamenjate stil življenja. Preveč se zapuščate in to se vam lahko še maščuje. Življenje teče naprej...
KOZOROG &
Ona: Na delovnem mestu se boste morali kar precej potruditi, da boste prepričali sodelavce, da ste sposobni za opravljanje takšnih del. Vendar bodo rezultati več kot vredni tega truda. In prav je tako.
On: Najprej se boste smejali, pozneje se boste tepli po glavi. Ne izmikajte se srečanju, ki vam je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boste morali tudi odločiti. Nekdo vas bo prav pošteno prestrašil.
VODNAR
Ona: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Naredite tudi vi nekaj za boljšo atmosfero in ne da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli, da nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled.
On: Na podlagi prvih vtisov si ne morete izdelati dokončnega mnenja. Pazite na sumljive okoliščine, ki vas lahko stanejo precej več, kot ste pripravljeni dati. In nikar ne čakajte na srečo, ki je tokrat ne bo in ne bo .
Ona: Če bi si vzeli malo več časa tudi za partnerja, bi se še vedno lahko vse skupaj prav dobro izteklo. Premislite, do česa vam je več: ali do stalnega življenjskega sopotnika ali do nore in tvegane avanture.
On: Vaša potrpežljivost bo obrodila sadove, zaradi katerih se boste še dolgo veselili. Toda to vas ne sme uspavati, saj lahko pridelate še več. Vsekakor so vaše možnosti več kot odlične, še posebej v ljubezni.
3
7
8
4
2
13
6
ČE
21
5
18
11
15
9
ZASEBNIK
VESOLJE
48
RUMENA STRAN
Drugačna, še lepša
Ani so v Šmartnem v Rožni dolini pripravili tudi imenitno, olimpijsko torto.
Sočutni župan
Judoistka Sankakuja Lucija Polavder, nosilka bronaste medalje na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu, je bila tako kot Urška Žolnir na nedavnem sprejemu na Lopati razumljivo nekoliko v senci olimpijskih junakinj iz Ria.
Seveda to še zdaleč ne pomeni, da je za njeno mnenje bistveno manj zanimanja. Ob uspehu klubskih kolegic je sodelovala v Odmevu nacionalne televizije, kjer je razložila svoje pogled na fenomen, imenovan Marjan Fabjan. »Fabi je en in edinstven, medtem ko mi spimo, morda on zvečer piše programe, pri čemer je vsak drugačen in nikoli ne veš, kaj te čaka na treningu,« je v oddaji povedala Lucija Polavder. V pogovoru za našo medijsko hišo pa je dejala še, da je Fabi res tudi strog trener, a da to prinaša rezultate. »Sicer pa se trenutno, v času porodniške, malo ukvarjam tudi s trenerskim delom in
ugotavljam, koliko nalog je tudi izven tatamija.« Ali bomo Lucijo še kdaj videli na njem, zaenkrat niti sama ne ve, saj se je njeno telo v času porodniške spremenilo. Mi
bi dodali še, da na lepše, saj mnogi junakinje iz Pekinga z njenim novim videzom po rojstvu otroka morda niti ne prepoznajo.
Foto: RC
Fabi je po drugi etapi med Lopato in Brezjami najbrž razmišljal, kakšne obljube bo dajal v prihodnje. »Če bodo v Tokiu zlati Tina, Ana in Adrian, bom skakal po eni nogi na Triglav. Ali pa bom s stolpnice skočil na blazino. Kaj pa, če jim res uspe? Takrat bom star 62 let. Upam, da me nihče ne sliši. Pa še Brezje je daleč. Uh ...«
Ana slavila, Fabi trpel
V zadnjih dneh sta izvrstna judoistka Ana Velenšek in njen trener Marjan Fabjan domala zamenjala vlogi. Ana je slavila v domačem kraju in orisala svojo pot do bronaste olimpijske medalje, Fabi pa je zaradi njenega odličja razgibal svoje telo skoraj do roba zmožnosti. Moral je na pot, ki jo je obljubil.
Velenškovi so sprejem v Šmartnem v Rožni dolini pripravili v petek. Prireditelji so priznali, da niso pričakovali tako številne udeležbe obiskovalcev. Ana je podelila skoraj vse kartice in se na njih podpisala. Zdaj je na oddihu na južnem Jadranu, v začetku naslednjega meseca pa ji bodo na desnem kolenu opravili operativni poseg. Glede vezi je stanje ostalo enako. »Za meniskus pa bodo vedeli, ko bo koleno >odprto<,« je dejala Ana, ki so jo na igrišče pred šolo pripeljali motoristi, skozi špalir gasilcev in pod vodnimi curki.
Foto: DŠ, PN
Ansambel Vižarji, absolutni zmagovalec festivala na Graški Gori.
Zablesteli na Graški Gori
Na tradicionalnem festivalu narodnozabavne glasbe Graška Gora poje in igra sta letos dosegli lepe uspehe tudi dve zasedbi z našega območja.
Anasmbel Vižarji s Stranic je prejel nagrado za najboljšega debitanta in hkrati je postal absolutni zmagovalec festivala. Zelo zadovoljni so lahko tudi mladi fantje iz okolice Šentjurja, ki sestavljajo ansambel Pik. Žan Trupej, Jan Čater, Matej Frece in Žan Vodeb so se šele pred kratkim prvič predstavili na prireditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju, zdaj pa so nase že opozorili vseslovensko narodnozabavno sceno. Na festivalu so osvojili srebrnega pastirčka. Besedilo njihovega valčka S sabo nesel nič ne boš avtorja Damjana Pasariča je bilo razglašeno za tretje najboljše besedilo festivala. Glasbo in aranžmaje skladb je prispeval njihov mentor Matjaž Vodišek. Fantje v tej zasedbi delujejo komaj sedem mesecev in zanje bomo gotovo še velikokrat slišali. Drugo najboljše besedilo festivala je po mnenju komisije napisal Feri Lainšček za skladbo Ker zdaj me ljubiš, ki jo je izvedel ansambel Šepet iz Šmartnega ob Paki.
Foto: MARKO NOVAK
Celjski župan Bojan Šrot je Marjanu Fabjanu na sprejemu na Lopati pogojno ponudil, da mu je na poti na Brezje pripravljen delati družbo, če ga bo Fabi povabil in če bo župan takrat imel čas. Županova partnerka Katarina Karlovšek in znani kmetovalec iz Lokrovca Marjan Turnšek ob županovem sočutnem predlogu nista rekla nobene. Fabi je na 106 kilometrov dolgo pot z Lopate proti Brezjam krenil v nedeljo, v času kosila, da bi se izognil medijskemu pompu in tudi zato verjetno ni povabil župana, saj bi bilo potem paparacov le še več.
Foto: SHERPA
Ansambel Pik je prejel srebrnega pastirčka.