Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— NAROČNIN A: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. poslale I. gr. ŠT. 291 TRST, ČETRTEK 25. FEBRUARJA 1960, GORICA LET. IX. PRED ODHODOM KRE1SKYJA IN GSCHNITZERJA V BEOGRAD AVSTRIJA IZZIVA SLOVENCE IN JUGOSLOVANE Koroški raznarodovale! uspešnejši od fašistov - Gorje manjšini, ki pride pod Avstrijo! Avstrijski zunanji minister Kreisky in podminister Gschnitzer iščeta, kot smo že pisali, v boju, ki ga vodita za Južno Tirolsko, zaveznikov tudi v inozemstvu. V ta namen sta obiskala London in Pariz, v kratkem pojdeta v Bonn k Adenauerju in slednjič nameravata iti še v Beograd, kjer bo seveda govora tudi o koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih. Vsemu svetu je namreč jasno, da ima Avstrija moralno pooblastilo in pravico se zavzemati za rojake v Južnem Tirolu, samo če ona sama izpolnjuje dolžnosti do narodnih manjšin v svoji državi. To je vzrok, zakaj bosta oba avstrijska politika skušala najti z Jugoslavijo sporazum o jugoslovanskih manjšinah na svojem ozemlju. Kako si Avstrijci to zamišljajo, nam je najnazorneje pokazal sam podminister Gschnitzer, ki je imel pretekli teden o zadevi javno predavanje v Celovcu. Glavni njegov namen je bil zavrniti očitek, da, kar Avstrija zahteva za Južne Tirolce, noče dati koroškim Slovencem. KOROŠKI PLEBISCIT IZ L. 1920 Položaj in značaj obeh manjšin, trdi Gschnitzer, sta tako različna, da ju domala ni mogoče primerjati. Koroški Slovenci so po prvi svetovni vojni imeli priliko, da 10. oktobra 1920 z ljudskim glasovanjem odločijo o svoji usodi, medtem ko ni bila Južnim Tirolcem nikoli dana taka pravica. Slovenci so I. 1920 v večini glasovali za pripadnost Avstriji, Južni Tirolci so pa prišli pod Italijo proti svoji volji. In res je Avstrija dobila pri ljudskem glasovanju 59 odstotkov, Jugoslavija pa le 4\. Zaslugo za tak izid si pripisujejo razne organizacije in osebnosti. Najprej avstrijski socialni de-mokratje, ki so svoj čas izdali posebno knjižico, v kateri se hvalijo, kako so slovenske delavce prepričali, da so glasovali za avstrijsko demokratično republiko in ne za militaristično jugoslovansko monarhijo. Njim se ima Avstrija zahvaliti, da ni zgubila južne Koroške! Zasluge si pripisuje tudi Ttalija, ki je tedaj odločno podpirala Nemce proti Slovencem. In res je tedanji’ avstrijski kancler Renner poslal rimski vladi brzojavko, s katero se ji zahvaljuje za pomoč pri plebiscitu. Zanimivo je tudi, da je koroška deželna vlada darovala predsedniku italijanskega zastopstva princu L. Borgheseju po ljudskem glasovanju krasno vilo na Vrbskem jezeru. L. 1926 se je Borghese hvalil, da je predvsem njegova zasluga, da so Nemci zmagali. O nepravilnostih in nezakonitostih, ki so se dogajale med ljudskim glasovanjem, so izšle obširne znanstvene razprave. Toda iz uradnih številk samih izhaja navzlic temu, da je na ozemlju južno od Drave večina prebivalstva glasovala za Jugoslavijo, se pravi prišla proti svoji volji pod Avstrijo. Če se Gschnitzer že sklicuje na ljudsko glasovanje iz 1. 1920 in na demokracijo, bi moral priznati, da bi vsaj predeli južno od Drave morali spadati k Sloveniji. Tega pa velesile, in med njimi Rusija, po zadnji vojni niso hotele upoštevati. RAZDROBLJENA MANJŠINA Še važnejša razlika med Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci je po Gschnitzerjevih izjavah v tem, da živi nemška manjšina na strnjenem narodnem ozemlju, medtem ko so koroški Slovenci razdrobljeni, bivajoč v krajih, ki so izvečine jezikovno mešani in ločeni drug od drugega. To je deloma resnično, toda kdo je tega kriv? Vsak izobraženec, in tudi Gschnitzer, ve, da je Koroška bila nekoč popolnoma slovenska dežela, saj so Slovenci imeli tu svojo prvo narodno državo. Slovenci so pra-prebivalci Koroške! Kdo jih je oropal rodne zemlje? V srednjem veku nemško fevdalno plemstvo, naseljujoč po slovenskih krajih od vsepovsod tuje prišleke. To je res, poreče marsikdo, a sodobne politike ni mogoče oslanjati na srednji vek. Ostanimo raje pri dejstvih novega časa. Toda četudi to naredimo, kar je seve edino realno, pridemo do zaključka, da so slovenske razdrobljenosti spet krivi edino Nemci. Od polovice XIX. stoletja do današnjih dni niso njihovi veleposestniki, kapitalisti in meščanski nacionalisti delali drugega, kot da so slovenske sodeželane na vseh področjih tlačili in zapostavljali. Odrekali so jim pouk v materinščini, preganjali v javnosti njihov jezik, jih gospodarsko izkoriščali, se polastili vse industrije v deželi ter po načrtu nameščali mednje tujce. Posebni *9narod” vindišarjev Opravka imamo skratka s politiko, v marsičem sorodno tisti fašistov in njihovih naslednikov zadnja desetletja na Južnem Tirolskem. In uspehi so že vsemu svetu vidni. Prej čisto nemško mesto Bočen ima danes tričetrtinsko italijansko večino, Italijani tvorijo večino v nekoč nemškem Moranu in se ji bližajo tudi v Brixenu. Prišleki niso prepiavili samo teh treh glavnih mest, ampak se širijo ludi v podeželju. Prej na strnjenem ozemlju prebivajoči Južni Tirolci postajajo polagoma tudi »razdrobljena« narodna manjšina, kot so koroški Slovenci. Danes nismo še prišli do tega, ker žive Tirolci pod Italijo le 40 let, Slovenci pod Avstrijo pa dolga stoletja. In tedaj se bo morda pojavil kak italijanski Gschnitzer, ki se bo s ponosom skliceval na »razdrobljenost« južnotirolskega ozemlja, češ da zavoljo tega ni mogoče dati Nemcem krajevne avtonomije. In še v eni drugi stvari so koroški raznarodovala daleč pred italijanskimi. Južni Tirolci so danes šc narodno zavedni, medtem ko se je nemškim nasilnikom na Koroškem v dolgi dobi njih gospostva posrečilo med mnogimi socialno odvisnimi Slovenci narodno zavest omajati. Uspelo jim je celo slovenske odpadnike in koristolovce organizirati. To so tisti mlačneži, ki jih mi imenujemo nemčurje ali nemškutarje, Nemci pa vindišarje. Vindišarji so brez dvoma kulturno najbolj zaostali in moralno najmanj vredni prebivalci Koroške: ljudje, ki ne vedo, kaj so in kam spadajo, čreda, s katero nemški gospodarji razpolagajo po mili volji. Nem-čurstvo je vsekakor najogabnejši in najbolj strupeni sad koroške potujčevalne politike, česar bi se Avstrijci morali pred sodobnim demokratičnim svetom — sra$if»vatLl Saj je to najočitnejši dokaz, kakšne! usoda čaka tujerodno prebivalstvo, ki pride pod o-blast avstrijskih Nemcev. Kaj je manjšinam v gospodarskem pogledu namenjeno, razodeva pa ravno »razdrobljenost« slovenskega ozemlja na Koroškem. ZELO POGUMEN MOŽ Toda podminister in vseučiliški profesor dr. Gschnitzer je izredno hraber mož. Namesto da bi se kot Avstrijec manjšinske politike svoje domovine sramoval, je imel pogum priti kar v Celovec ter se pred mednarodno javnostjo celd nekako ponašati ravno tako z razdrobljenostjo manjšine kot z n a ro d n oodpad niiskim gibanjem vindišarjev ali nemškutarjev. Da so ti člani našega ljudstva ppstali človeško in kulturno manjvredni ljudje, je posledica njihovega dolgotrajnega narodnega in socialnega zatiranja v Avstriji, čeprav govore isti jezik kot vsi ostali Slovenci v (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 28. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj .. . Kronika sedmih dni v Trstu; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 17.00 Ume-teljni ogenj, igra v treh dej., (Luigi Chiarelli - Martin Jevnikar). Igrajo člani RO; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: Angiolo Polizia-no (Janko Jež); 21.10 Marjam Lipovšek: Orglar, kantata za soliste, zbor in orkester; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 29. februarja, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Pepe modrijan«, radijska igra, (Vili če-kuta). Igrajo člani RO; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Wolf-Ferrari: »Štirje grobjani«, opera v treh dej. Orkester italijanske radiotelevizije iz Milana vodi Alfredo Simonetto. V prvem odmoru, približno ob 21.30: »Opera, avtor in njegova doba«; v drugem odmoru, približno ob 22.15: »Mala literarna oddaja«. Torek, 1. marca, ob: 18.00 Radijska univerza: Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva: Preobrazba zemljišč; 18.10 Rachmaninov: Koncert št. 3 v d-molu, op. 30; 18.45 Igra kvintet Avsenik; 19.00 Sola in vzgoja: Egidij Košuta: Pomen in važnost duševne higiene; 21.00 »Kdo je avtor?« radijska komedija, (Marjan Vouk). Igrajo člani SG v Trstu; 22.15 Jugoslovanski skladatelji: Josip Pavčič (Pavle Merku). Sreda, 2. marca, ob: 18.00 Bližnja in'daljna smučišča: Rafko Dolhar: »Vzpenjača na novo odkriva Višarje«; 18.40 Vokalni kvintet iz Ljubljane; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Služim«, radijska drama, (Herman Tierlinck - Lojzka Lombar). Igrajo člani RO; nato poje Majda Sepe z orkestrom Franca Russa. Četrtek, 3. marca, ob: 18.00 Radijska univerza: Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev: »Delo, trgovina in obrt«; 18.35 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Širimo obzorja: Dušan Pertot: Vzori mladini — »Franz Liszt«; 21.00 Obletnica tedna: Boris Mihalič: »160-letnica mesta VVashingto-na«. Petek, 4. marca, ob: 18.00 Radijska univerza: Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil; »Potvorjeno maslo«; 18.40 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 19.00 Postno predavanje: msgr. J. Ukmar: »Skrivnost Cerkve med nami — razodetje skrivnostne božje volje«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: Joško Lahajner; »Skrivnost energije«; 22.15 Koncert sopranistk^ Ondine Otte, pri klavirju Livia d'Andrea Romanelli. Na sporedu so Lajovčevi samospevi. Sobota, 5. marca, 06: 16.00 Dante AJighieri: Božanska komedija: Vice, XVI. spev. Pripravil Boris Tomažič, prevod Alojz Gradnik; 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Sveder«, radijska drama, (Gino Pugnetti - Mirko Javornik). Igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 28. februarja, nedelja: 3. predpostna, Gabrijel 29.-februarja, ponedeljek, Roman 1. marca, torek: Pust, Albin 2. marca, sreda: Pepelnica, Pavel 3. marca, četrtek: Kunigunda 4. marca, petek: Kazimir 5. marca, sobota: Janez Jožef od Križa Nova vlada na Siciliji Namesto Milazza je bil z večino nekaj glasov izvoljen za predsednika deželne vlade neodvisni poslanec baron Bencdetto Ma-joranna. Nova vlada se oslanja na demokristjane, fašiste, monarhiste, liberalce in nekaj nqpdvisnežev. Levičarji iz Kršč. demokracije so bili spočetka novi vladi odločno nasprotni, češ da ne sme stranka v nobenem primeru sodelovati s fašisti. Ko je Ma-joranna pritegnil v vlado tudi njihovega zastopnika, so se pa umirili in obljubili svojo pomoč. Padec Segnijeve vlade Iz Rima prihaja novica, da je Scgni odstopil, ker mu je liberalna stranka sklenila odtegniti sleherno podporo v parlamentu. To se je zgodilo pred dnevi na seji vodstva liberalcev, ki očitajo Segniju, da je preveč levičarsko usmerjen. Istočasno mu štejejo v velik greh, da se zavzema za deželne avtonomije v republiki, češ da s tem razbija enotnost Italije. Na seji liberalnega vodstva v Rimu je Tržaško zastopal tukajšnji odvetnik Morpur-go. V svojem govoru sc je zaletaval zlasti v samoupravno deželo s posebnim statutom Furlanijo - Julijsko krajino, katero namerava ustanoviti Segni, ker tako predpisuje poseben člen ustave. Kot beremo v dnevniku II Gazzettino z dne 22. februarja, je Morpurgo v svojem govoru podčrtal, da bi slovenski poslanci v deželnem zboru predstavljali za italijanski narod in državo »perečo in zaskrbi j ivo« nevarnost. Zakaj? Zastran tega, ker Slovenci ne pomenijo dandanašnji tako rekoč nič, medtem ko bi v deželnem zboru lahko postali jeziček na tehtnici. Nesramna miselnost trž. demokristjanov V isti številki Gazzettina čitamo, kako so te Morpurgove trditve »presenetile kroge« tržaške Kršč. demokracije. Po njihovem se »vprašanje narodne manjšine postavlja predvsem na Tržaškem«, kjer se Slovenci res uveljavljajo v upravnem življenju. V videmski in goriški pokrajini je pa položaj drugačen. Na GorišRem so po mnenju tržaških demokristjanov Slovenci zelo maloštevilni, v videmski pokrajini »pa slovenske skupnosti sploh ni«. Govoriti, da postane narodna manjšina v deželnem zboru lahko nevarna, je zatorej povsem neumestno. Vsakemu poštenemu Slovencu, ki prebere ta dva stavka v Gazzettinu, mora udariti kri v glavo, zlasti če pomisli, da je dopisnik lista iz Trsta sam glavni tajnik tržaške Kršč. demokracije Corrado Belci. Podla trditev, da Beneških Slovencev sploh ni, je izraz fašizma, a ne krščanstva in katolicizma, s katerim se tržaški demokristjani javno ponašajo! Iz nje lahko sklepamo, kaj lahko naše ljudstvo pričakuje od vladajoče stranke v bodočem deželnem zboru. Slehernega našega človeka mora biti skoro gnus, ko pomisli, da so se našli med nami »voditelji«, ki so priporočali Slovenccm, naj glasujejo za kandidate te strupene protislovenske stranke. Zares neizbrisna narodna sramota! Predsednik poslanske zbornice Predsednik poslanske zbornice Leone je naperil tožbo proti tedniku Cronaca italia-na. V številki od 28. decembra je namreč urednik Finaldi napisal življenjepis zborničnega predsednika. V njem pravi, da je bil Leone nekoč vnet fašist, ki se je šele po osvoboditvi vpisal v demokrščansko stranko. Očita mu tudi, kako je dosegel, da so ga kot profesorja premestili na rimsko univerzo, na svojo prejšnjo stolico v Neaplju je pa vrinil svojega brata Karla. V obtožnici pojasnitje Leone, da je res bil vpisan med fašiste, ni pa res, da bi bil imel kake funkcije. Ko je postal predsednik, je prišel res za profesorja na rimsko univerzo, a na pravilen način. Očitki celo trde, da Leone rad nastopa v odličnih družbah pri grofici Matarazzo kot pevec z napolitanskimi popevkami. Urednik bo moral trditve dokazati pred sodnijo. Avstrija izziva Slovence in Jugoslovane (Nadaljevanje s 1. strani) deželi, jih dr. Gschnitzer označuje za poseben »narod vindišarjev«, ki da se bistveno razlikuje od Slovencev. Približno tako kot italijanski raznarodovalci trde, da Beneški Slovenci niso Slovenci. Saj so jim vzdeli celo pridevek »italianissimi«. Če bi strahovlada na Južnem Tirolskem trajala zelo dolgo, bi se z ondotnimi Nemci zgodilo nekaj sličnega. Njihov koristolov-ski in plašljivi del bi sicer še zmerom govoril nemški, a bi se spremenil v poseben »narod Lahonov«. Tedaj bi razni Gschnit-zerji drugače govorili o nemoralnem pojavu »vindišarjev«. ZLORABA DEMOKRACIJE In kaj bi se zgodilo, če bi se ti skvarjeni Nemci izrekli na Južnem Tirolskem za ljud-skošolski pouk v italijanskem jeziku? Nemška javnost bi se zgražala, a raznarodovalci bi ji odgovorili tako, kot je dr. Gschnitzer Slovencem, ko je pretekli teden razpravljal v Celovcu o manjšinskem šolstvu na Koroškem. O pouku otrok, je dejal, imajo pravico odločati edino starši. Kdor se od tega načela oddalji, se pregreši zoper demokracijo. Voljo roditeljev je treba brezpogojno spoštovati in se po njej ravnati. Prej je treba torej pripadnike manjšine desetletja in stoletja na vse načine tlačiti, ubiti v njih sleherno lastno voljo, jih spremeniti v ubogljive sužnje oblastnikov, jim groziti z izgonom z rodne zemlje, če ne pošljejo otrok v potujčevalnice, kot se je godilo lani na Koroškem, zatem pa jih pozvati, naj se svobodno izrečejo, kakšen pouk žele za svojo deco. Večjega zasmehovanja demokracije si ni mogoče zamisliti! Taka je današnja Avstrija! Najlepša pa je, da si dr. Gschnitzer prej-kone niti ni v svesti, kako krivično je njegovo protislovensko govorjenje. Umišljal si je morda celo, da s svojim nastopom v Celovcu uglaja pot sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo. V resnici je pa le odprl krvaveče rane, ki zabole slehernega Slovenca in Jugoslovana, kadar se spomni na barbarsko raznarodovalno delo avstrijskih Nemcev nad našim narodom. Kot dogodki dokazujejo, se ni današnja Avstrija ničesar naučila iz zgodovine. Proti Slovencem nadaljuje politiko brezobzirnega potujčevanja. Kadar prideta Kreisky in Gschnitzer v Beograd, jim bo zategadelj treba jasno in bistro povedati, da je na taki podlagi sleherni sporazum med sosednima državama in njunimi narodi nemogoč. Nov neodvisen Danes, 25. februarja, je skoro nepoznana deželica Kuvait, ležeča ob Perzijskem zalivu, postala neodvisna država, čeprav ne šteje niti 200 tisoč prebivalcev in obsega le okoli 20 tisoč kvadratnih kilometrov. Do 1. 1946 je arabski Kuvait živel pod pokroviteljstvom Velike Britanije, njegovi prebivalci so bili pastirji revnih čred po puščavskem ozemlju. L. 1946 so pa našli pod peskom bogata ležišča nafte, ki je bruhala na dan iz 200 vrelcev. Danes načrpajo že preko 60 milijonov ton letno, tako da je za Združenimi državami in Venezuelo Kuvait tretja z nafto najbogatejša država na svetu. Angležem podložni Kuvaitski sultan je kmalu postal najbogatejši človek na zemlji, sredi puščave so v 10 letih zrasla sodobna naselja. Prebivalci so oproščeni davkov, mladina se na državne stroške šola v Evropi in Ameriki, delavec zasluži pri petrolejskih po- Nesreča v zraku V ponedeljek se je ob izlivu Soče pri Tržiču pripetila nenavadna nesreča. Nad reko sta izvajali vaje dve vojaški letali na reakcijski pogon. Zaradi goste megle sta padli na valove narastle reke ter pri odskoku trčili drugo ob drugo in se razleteli s strahovitim pokom. Oba letalca sta mrtva, škoda znaša več milijonov lir. ŽENSKA PREMOČ V Nemčiji sc stalno veča število žensk, ki so zaposlene na vodilnih mestih v trgovini in industriji, štejejo jih že nad 600.000. Po večini so to mlade ženske med 23 in 30 leti. Njih plače znašajo povprečno od tri do sedem milijonov lir na leto. Tujski promet v Jugoslaviji Lani se je tujski promet v Jugoslaviji nekoliko povečal, čeprav še zdaleč ne dosega tistega pomena, ki ga ta gospodarska dejavnost ima v drugih zahodnoevropskih državah, n. pr. v Italiji. Tako je lani Jugoslavijo obiskalo 800 tisoč tujcev, in sicer 150 tisoč več kot leta 1958. Od teh je bilo največ Nemcev in Avstrijcev; za letos pa pričakujejo večji dotok tujih gostov, zlasti iz Italije, Švice in skandinavskih držav. SIN KRALJICE ELIZABETE Angleška kraljica Elizabeta II. je povila pretekli teden tretjega otroka. Da je moškega spola, je navdalo vso britansko javnost z velikim veseljem. Ime mu izberejo prihodnji mesec, ko ga bodo krstili. Naser in karmeličanke V soboto je predsednik Združene arabske republike Naser pos.tavil temeljni kamen za samostan karmeličank blizu mesta Alepo v Siriji. V Egiptu je prebivalstvo v veliki večini mohamedanske vere, medtem ko je v Siriji tudi dosti katoličanov. V svojem govoru je Naser naglasil, da hoče Združena arabska republika biti zgrajena na enakopravnosti vseh prebivalcev brez upoštevanja verskih in jezikovnih razlik. Zato polaga on sam temelj samostanu katoliških redovnic. narod v Aziji djetjih več ko 200 tisoč lir mesečno, ali le malokdo vzdrži več ko eno leto v moreči puščavski vročini pri težkem delu. Značilno za našo dobo je, da so Angleži morali brez boja pustiti iz rok tako bogato deželo! Živimo pač v času, ko postajajo vsi narodi, naj bodo beli ali temnopolti, bogati ali revni gospodarji na svoji rodni zemlji. Zliti umit o 1 Utonili it Kot drugod se grade nove stanovanjske hiše tudi v južnotirolskem mestu Meranu. Ker so stanovanja namenjena v glavnem italijanskim priseljencem, menijo Nemci, da služijo hiše potujčevanju njihove domačije. Skupina neznancev je hotela minuli teden dati izraza svojemu negodovanju s tem, da je zasnovala bombni napad na skoro dokončano šestorico poslopij, ki jih zida ustanova UNRA-CASA. Pod stopnice ene hiše je bilo položenih 60 kg dinamita, kateri se pa sjlučajno niso razpočili, če bi bilo prišlo do razstrelitve, bi bilo zletelo v zrak celo naselje. Da gre za očitno politično dejanje, se vidi po tem, da so napadalci raztrosili v bližini letake z mrtvaško glavo, na katerih je bilo napisano: »Italijani, umaknite se iz nemškega Južnega Tirola!« — Policija je ugotovila, da je razstrelivo avstrijskega izvora. Ženske - duhovniki švedska protestantska Cerkev bo to spomlad posvetila tri ženske v duhovnice. Tako je bilo sklenjeno na švedskem cerkvenem zboru z 49 glasovi proti 8, češ da je samo to v skladu z demokratičnim načelom enakopravnosti moških in žensk. Da smejo ženske postati duhovnice, priznavajo že razne druge protestantske ločine,, tako metodisti in prezbiterijanci, nasprotne. pa so anglikanska, katoliška in pravoslavna Cerkev. Znanstveniki, ki preučujejo razvoj človeštva, pravijo, da do leta 2000 ne bodo najbolj pereča vprašanja le atomski razvoj, poleti v vsemirje ter spor med Vzhodom in Zapadom, ampak še bolj skrb, ki jo bo povzročalo neznansko naraščanje prebivalstva na zemlji. V prihodnjih 40 letih se bo število prebivalstva podvojilo, naraslo bo na šest milijard ! Računi kažejo, da bo prebivalstvo Azije poskočilo od 55 odstotkov celotnega števila zemljanov na 62. Nazadovala pa bo Severna Amerika. Ta ima danes 6,7 odstotka vsega prebivalstva na svetu in bo štela 1. 2000 le nekaj nad 15 odstotkov. V sorazmerju se bo znižalo število ljudi tudi v Evropi. Težišče človeštva Moč in tržišče človeštva se bo prevalilo na azijsko in afriško zemljino, kar bo seve vplivalo tudi na razvoj zgodovine. Važno je vprašanje, kje bodo tolikšne milijarde človeštva našle dovolj hrane. Doslej so računali, da obstaja ta možnost le za 13 milijard ljudi. Zato so se začeli oglašati predlogi, da je nujno potrebno začeti z omejevanjem rojstev. t Koliko jo dala Amerika V torek je ameriško obrambno ministrstvo objavilo, koliko je znašala v zadnjih 10 letih vojaška pomoč tujim državam. Vsega skupaj ogromni znesek 26 milijard 78 milijonov dolarjev, od katerih je šla polovica evropskim državam. Največ je dobila Francija, in sicer 4 in pol milijarde. Za njo prihaja Čang Kaj šekova Kitajska z dvema milijardama in 56 milijoni, na tretjem mestu je pa Italija, ki je dobila 1 milijardo in 993 milijonov, kar znaša nič manj ko 1245 milijard lir. Na četrtem mestu je Turčija, na petem pa Koreja. Ame-kanci doslej niso objavili natančnih številk, da bi med obdarovanci ne nastala prevelika nevoščljivost. LEV PRI ŽUPANU Kdor potrka na vrata profesorja Bonija, župana v Brescii, kar odskoči od strahu. Prvi, ki plane k vratom je namreč mlad lev. K sreči je trimesečni mlddič že tako ukročen, da samo prijazno maha z repom. Lev je prišel na svet v mestnem živalskem vrtu. Zaradi zime je živinozdravnik predlagal, da mora mladič živeti na toplem. Ker ga ni nihče hotel vzeti k sebi, ni preostalo drugega, kakor da mu je župan dal streho. Lev in župan se prav dobro razumeta. Enoten denar Države, ki sestavljajo evropsko gospodarsko skupnost, imajo namen poenotiti gospodarsko politiko svojih 6 članic. Te so: Zapadna Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Na eni zadnjih sej je bil stavljen predlog, naj se vpelje skupen denar v območju teh dežel; če bo predlog za skupni »evropski denar« sprejet, bodo padle gospodarske pregrade vsaj I med 6 zapadnoevropskimi državami. Misel evropske skupnosti navzlic mnogim nacionalističnim oviram čedalje bolj prodira. Toda zadnji čas se javljajo strokovnjaki, ki menijo, da je to nepotrebno, ker more zemlja prehrapiti neprimernp več ljudi, kot* se je doslej mislilo. Na zadnjem zborovanju biologov v Flensburgu na Nemškem so ugotovili, da je na naši zemlji prostora kar za 600 milijard ljudi. Hrano bomo dobivali tudi iz morskih alg, tako da se bo človeštvo moglo preživljati, čeprav se njegova raven glede hrane, obleke in drugih dobrin stalno izboljšuje. Po svetu ZDA — Kmalu bodo začeli baje izdelovati cigarete z ustnikom iz sira. Vonj bodo kemično odstranili. Strokovnjaki trdijo, da sir v prahu prestreže do 85 odstotkov nikotina. ANGLIJA — Neki angleški časnik je objavil sebi tole nenavadno reklamo: »Ko so ob islandski obali pred nedavnim ribiči ujeli morskega psa, so našli v njegovem trebuhu tudi en izvod našega iistp. Verjetno ga je brala njegova žrtev. Iz tega vidite, kako je naš. list priljubljen in povsod čitan.« tfouitjiv pogled v bodočnost ZA ŽELEZARNO V SKEDNJU Zavod za industrijsko obnovo (IRI) je pred dnevi sklenil potrošiti 13 milijard 700 milijonov lir za obnovo in preureditev naprav v skedenj ski železarni ILVA. Znesek bodo izčrpali v 4 letih; letos bodo potrošili 100 milijonov, prihodnje leto 4 milijarde 400 milijonov, leta 1962 5 milijard 200 milijonov, leta 1963 pa ostalo vsoto. Obnovitveni načrt ni sicer še znan, vendar se zdi, da bo podjetje vsaj delno preusmerilo proizvodnjo in izdelovalo predvsem "surovo železo, železove zlitine in predmete iz surovega železa. V škedenjski železarni je zaposlenih okrog 1300 delavcev, katerim je bila z ukrepom zajamčena polna zaposlitev. Dolina: OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN Prejšnji četrtek se je sestal dolinski občinski svet in med drugim odobril proračun za tekoče leto. Skupni redni in izredni dohodki znašajo predvidoma nekaj manj kot 34 milijonov, skupni izdatki pa skoraj 67 in pol milijona, tako da bo primanjkljaj, ki naj bi ga poravnala država, dosegel okrog 33 milijonov in 500 tisoč. Gospodarski načrt Svet je obenem odobril predlog novega gospodarskega načrta, ki predvideva strošek 25 milijonov za javna dela. Sredstva za izvedbo daje, kot znano, generalni komisariat. Občina predlaga, naj sc v okviru načrta izvede naslednje: uredijo naj se poti v Prebenegu (6 milijonov in pol), popravijo in uredijo naj se poti v Mačkovljah (7 in pol milijona) ter cesta od dolinskega občinskega doma v Kroglje. Za razširitev vodovodne mreže, kanalizacijo in druga podobna dela pa je predviden strošek 8 milijonov, Prosek: POGREfc PADLEGA BOJEVNIKA V soboto so na proseškem pokopališču zagrebli zemeljske ostanke Milka Miliča iz Briščikov, ki je bil pred 16 leti kot partizanski bojevnik hudo ranjen pri bitki za Knin in ki je 'kmalu zatem umrl v Sinju pri Splitu, kjer so ga tudi pokopali. Po prizadevanju njegove vdove in s privoljenjem italijanskih in jugoslovanskih oblastev so truplo prenesli na proseško pokopališče in ga položili v rodno zemljo. Žalne obrede je opravil domači župnik, nakar so pokojnikovi vojni tovariši položili krsto v grob, desetina italijanskih vojakov pa je padlemu borcu izkazala zadnjo čast. Naj pokojnik mirno počiva v domači pro-seški zemlji! Sesljan: NOVA LJUDSKA HIŠA Nabrežinski občinski svet je prejšnji petek sklenil odstopiti Ustanovi za gradnjo ljudskih hiš 1200 kv. m jusarskega zemljišča med Vižovljami in Sešljanom, kjer bodo sezidali poslopje s 6 stanovanji. Stavbo bi morali pričeti graditi še to poletje. Gradbeno zemljišče se nahaja v bližini bivšega vižovskega kala. Ta prostor so izbrali zlasti zato, da bi poskrbeli streho ti- stim družinam iz Sesljana, ki danes žive v silno nezdravih prostorih. To je želja naših svetovalcev, a ni gotovo, da bo upoštevana, kajti stanovanja navadno dodeljujejo po povsem drugih sodilih. Nadaljnje 6-stanovanjsko poslopje bi morali sezidati v šempolaju, vendar so tu težave, ker občina nima svojih zemljišč in bi jih morala kupiti od zasebnikov. Ce ne bodo dobili primernega zemljišča v šempolaju, bodo hišo najbrž sezidali v Nabrežini. Boršt: ZA NOVI POŠTNI URAD Dolinski občinski svet je prejšnji teden med drugim sklenil odkupiti dve stari po slopji v naši vasi, da se na tem mestu zgradi novo poslopje, kjer bi bil poštni urad, zdravniška ambulanta in urad domače srenje. Za delo nameravajo potrošiti skupno in pol milijona lir. Nabrežina: SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA V soboto je po kratki bolezni izdihnil dušo znani nabrežinski posestnik in gostilničar Ivan Pertpt, po domače Gospodič. Z njim je naša vas zgubila enega žal že redkih značilnih predstavnikov in moža starega kova. Pokojnik je bil namreč kmet, gostilničar in ribič, se pravi, da se je bavil s poklici, ki so bili nekoč tako značilni za Nabrežino. Učakal je lepo starost 87 let in bil domala do zadnjih dni zdrav in delaven, saj se je še komaj teden pred smrtjo udeležil seje odbora nabrežinske posojilnice, ki ga je štela med najstarejše, ugledne člane. Bil je vse življenje zaveden Slovenec in se do poslednjih dni zanimal za usodo svojega naroda. Naj mirno počiva v domači slovenski zemlji. Družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Župnik Križman - osemdesetletnik Včeraj je v Trstu obhajal osemdesetletnico rojstva upokojeni župnik g. Josip Križman. Slavljenec je doma iz Sv. Antona pri Kopru in v svoji dolgi mašniški službi je deloval v mnogih krajih hrvaške in slovenske Istre ter v Trstu. Zadnjih 30 let je bil župnik na Proseku. Pred nekaj leti pa je bil upokojen in živi sedaj v našem mestu, kjer ga lahko vidimo vsak dan pri jutranji sv. daritvi ob 8.30 v cerkvi Sv. Antona Novega. Gospod Križman je znan tudi kot dober in nadarjen glasbenik, saj je bil med prvo svetovno vojno 4 leta organist v cerkvi Sv. Vincencija v Trstu ter je nekaj mesecev tudi nadomeščal prot. Zuccolija, organista v stolnici sv. Justa. Na Proseku je ustanovil in vodil odličen cerkveni zbor, katerega pevci še danes sestavljajo jedro tamkajšnjega posvetnega zbora, ki je, kot vsi priznavajo, eden najboljših — če ne najboljši — na Tržaškem. Zaslužnemu duhovniku in kulturnemu deilavcu ob njegovem častitljivem slavju iskreno čestitamo ter mu želimo, naj ga Bog še dolgo ohrani zdravega med nami! IZPITI V TRSTU Te dni so bili v Trstu pismeni usposobljenost ni izpiti za profesorje iz slovenistike. Prosvetni minister je imenoval za visoke komisarje vscučiliškega profesorja Arturja Cronio, ravnatelja slovenskih višjih srednjih šol v Gorici prof. Rožiča in dr. Antona Kacina. Priglašenih kandidatov je bilo trinajst; trije so odstopili. Ustni izpiti bodo pred veliko nočjo. Vsem kandidatom želimo dosti uspeha. Dve zanimivi oddaji V nedeljo, 28. februarja, bo ob 13. uri v oddaji Radia Trst A Kdo, kdaj, zakaj . .. kronika sedmih dni v Trstu na sporedu zanimiv razgovor med urednikom Miljo Volčičem in skupino mladeničev iz Doline. Ti bodo govorili o navadah in željah današnjega dolinskega mlajšega rodu, ki živi v neposredni bližini velikega mesta. Naslednjo nedeljo pa bo ob isti uri na sporedu razgovor s poslednjimi predstavni ki obrtništva, ki je bilo nekoč tako značilno za tržaško podeželje IZ SV. PETRA SLOVENOV Naši ljudje so kakor lastovke, ki se selijo s -"severa na jug, nato pa spet na sever. Božična doba je za vse kraje v naših dolinah vesel čas. Več tednov pred božičem se v naše vasi vračajo izseljenci, zlasti iz Belgije, Francije in Nemčije; vasi se pomladijo in oživijo; nekaj tednov preživljajo naši domovi globoko družinsko srečo, a ti dnevi hitro beže in izseljenci se spet po-slove od domačih. In tako mine leto za letom, ne da bi se pri nas kaj spremenilo na boljše. Nekaj tednov je v naši domačiji živahno, potem pa ostane v vaseh samo star rod, kajti mlajši spet eno leto trdo gara v mrzli tujini. Naši izseljenci so se tudi letos pritoževali nad razmerami v domačiji, ki se iz dneva v dan slabšajo, namesto da bi se boljšale, kakor se dogaja povsod drugod na svetu. V zadnjem dopisu »Globlje ozadje strašnega zločina« smo med drugim poročali, kako je predsednik naše pokrajine odvetnik Candolini obljubil, da bodo poskrbeli za gmotno in nravstveno pomoč v Mažero-lah, ki so jih cel mesec blatili v domačem in tujem tisku. Javnost bo res zanimalo, kaj so do danes stvarnega ukrenili. Nič drugega kot to, da so v Mažerolah otvorili novo orožniško postajo, čeprav je v tej vasi le 350 ljudi. IZ DREKE Čujemo, da bodo v kratkem otvorili novo delovišče, ki bo pogozdilo Kolovrat. Pri njem bo zaposleno 10 delavcev tri mesece, celotni stroški tega dela pa bodo znašali skoro dva milijona. IZ FOJDE Pred kratkim so se zbrali na našem občinskem sedežu mnogoštevilni kmetje ter ustanovili Konzorcij za poljske poti. To so morali storiti, da laže dobe državni prispevek, s katerim bodo popravili poti, ki vežejo vasi z njivami in vinogradi. Občina Fojda je namreč zaradi poplav pred dvema letoma pretrpela 16 milijonov škode samo na cestah, škodo, ki so jo kmetovalci imeli na travnikih, poljih, vinogradih in senožetih pa so jim že »poplačali« z nekaj stoti pšenice in koruze. Šolski odbor in tržaški Piccolo Znano je, da je II Piccolo strupen nasprotnik Slovencev, ki izkoristi kakršnokoli priliko, da zlije nekaj gneva proti njim. Tako se je dne 3. decembra lani spotaknil tudi ob goriški šolski odbor ter mu očital, da skriva za navidezno zakonitim delovanjem zahrbtne politične cilje. Zato je odbor prav ravnal, da je od lista zahteval, naj natolcevanja prekliče. Uredništvu so bila dostavljena tudi od-borova pravila, ki jasno dokazujejo, da je njegovo delovanje zgolj kulturno in da ima tudi nalogo podpirati revne slovenske dijake. Da je vse delovanje odbora zakonito, priča tudi dejstvo, da zbira sredstva za svo-ie cilje z dovoljenjem oblastev. II Piccolo je preklic priobčil dne 16. t.m. Upamo, da se list ni zbal tožbe, marveč se zavedal, da je ravnal krivično. Resnične škode na zemljiščih pa kmetovalci ne bodo mogli popraviti še dolgo let, ker jim je voda odnesla mnogo rodovitne zemlje. IZ BRDA Odkar so asfaltirali cesto, ki vodi iz Cente do Tera, je naša dolina povsem drugačna. K nam prihaja sedaj več tujcev, ker ni na cesti več nadležnega prahu. Naši kraji nudijo izletnikom mnogo lepote. Če bi obla-stva zares izdatno podprla tukajšnje prebivalstvo, da bi moglo imeti dobro gostinstvo. bi se tujski promet lahko prav dobro razvijal. IZ RAJBLJA Pred kratkim je naša vas prestala hud strah. Razširila se je namreč vest, da je v rudniku zasulo šest oseb. Vest pa, hvala Bogu. ni bila povsem resnična. V rovu, kjer je delal 51-letni Andrej Žagar, se je udrlo skalovje ter ga nokrilo. K sreči so skale naredile obok, tako da niso z vso težo nanj pritisnile. Tovariši so ga takoj rešili izpod skal in pri nesreči je dobil le nekaj pr?sk. Odkar so novi gospodarji modernizirali proizvodnjo v rudniku in zmanjšali število rudarjev, se pogosto dogaja, da se v rudniku rušijo skale. Z Novim letom je dobil veljavo zakon o zaščiti rudarjev pred nesrečami. Gospodarji se ga zelo boje, zato se trudijo, da bi se izognili odgovornosti za nesrečo; vsako nezgodo skušajo prikazati tako. rla nade odgovornost na nižje paznike in delavce. Zanimivo je, da so vse varnostne naprave na svojem mestu prav v dneh, kadar se pričakuje obisk kakih nadzornikov. Ko pa odidejo, je vse po starem. Najhuje je, da rudniška uprava od delavcev zahteva, da se paziio in proti nesrečam sami zavaruje-, jo, a obenem od njih terja, da nakopljejo čim več rude. Enega in drugega pa rudar kljub najboljši volji ne zmore- Vsak rudar mora skrbeti najprej za vsakdanji kruh in zato večkrat ugodi gospodarjem na škodo zakonu; s tem pa tvega iz dneva v dan življenje. S tem poročilom hočemo opozoriti nadzorna oblastva, naj odločno zahtevajo od uprave, da sama poskrbi za varnostne naprave proti nesrečam v rudniku. Goriški občinski svet: RAZPRAVA O TEKOČIH UPRAVNIH ZADEVAH Goriški mestni svet je v sredo prejšnjega tedna rešil celo vrsto upravnih zadev. Demokristjan Calderini se je z izbranimi besedami najprej spomnil nedavno umrlega furlanskega pesnika Rudolfa Carrare, ki ji živel v Gorici na Placuti. Njegovim besedam so se pridružili župan in predstavniki ostalih političnih skupin. Zatem je svet razpravljal o dveh vprašanjih komunista dr. Battella. Ta je namreč zahteval ustanovitev nove lekarne v Ločniku ter naj se poskrbijo novi prostori za gojence znanega zavoda Dante Ali-ghieri v ulici Orzoni, ker dosedanji niso več primerni. Na obe vprašanji sta dala pojasnila odbornik dr. Krainer in župan, a svet ju še ni mogel dokončno rešiti. Nato je soc. demokrat prof. Zuccalli želel zvedeti, kaj je odbor ukrenil, da bi potrošniki letos ne plačevali plina, vode in elektrike v dvomesečnih obrokih namesto v mesečnih, kot je bilo do konca lanskega leta običajno. Podžupan Poterzio mu je pojasnil, da bodo mogli potrošniki plačevati te stroške v dveh obrokih, da bi ne bili naenkrat preveč obremenjeni. Prof. Zucalli pa je dejal, da je tudi ta način plačevanja za potrošnike neugoden. Svet je zatem imenoval ing. Stellia Bar-dija za svojega predstavnika v upravnem svetu nove goriške bolnice. Odobril je tudi 20-odstotni povišek pristojbine za uporabo stojnic na pokritem trgu v Gorici in povečanje javne razsvetljave v ulicah Carso, Duca d’Aosta, Trieste in Brigata Re. Končno je svet nakazal 250 tisoč lir podpore kemičnemu zavodu za preiskavanje zemljišč, 500 tisoč ustanovi Citta di Gori zia za kulturne prireditve, 600 tisoč odboru za glasbeno dejavnost ter 24 tisoč za organista v štandrežki cerkvi za njegovo delo v letih 1958-59. Značilno je, da je proti tej podpori glasoval le monarhist dr. Pedroni. Stmaver: ALI DOBIMO TELEFON? Predvidevajo, da bo mestni svet na prihodnji seji med drugim sklenil postaviti v eni izmed vaških gostiln javno telefonsko govorilnico, kar bo stalo en milijon 100 tisoč lir. Polovico stroškov bo poravnalo ministrstvo za pošto, polovico pa goriška občina. Telefon v vasi je res potreben, saj se moramo štmaverci sedaj posluževati onega v Pevmi, kar je vsekakor silno odročno, kot smo spoznali zlasti januarja, ko je pri nas razsajala influenca. Poleg tega namerava mestna uprava tako urediti prostor pred našo cerkvijo, da bodo lahko pristajali avtomobili. Za Goričane je Štmaver zelo privlačna izletna točka in prav od cerkve je izredno lep razgled na goriško ravan. Zato upamo, da bodo z novim delom lepoto tega kraja še povečali. -, IZ TRŽIČA Županstvu v Tržiču so iz Rima sporočili, da je zagotovljen prispevek za izboljšanje danes še močvirnatega, a obsežnega Rižanskega polja. Od tega dela bodo imeli koristi tudi slovenski kmetovalci. Pričakujemo, da bo Konzorcij za izboljšanje tega polja v kratkem oddal dela na dražbi. Država bo tako skupno potrošila 247 milijonov. V ponedeljek prejšnjega tedna je naš župan še zvedel, da je bil 1. februarja podpisan odlok, s katerim so določili eno milijardo lir za gradnjo obalne ceste Tržič — Gradež. IZ MOŠE Pred nekaj dnevi je občina v Koprivi poskrbela za popravo ceste, ki pelje iz Moše preko državne meje do Vipolž. Pot je bila zaradi hudega neurja v prvih dneh tega meseca v zelo slabem stanju. Medtem so jo delavci posuli z gramozom in sedaj je zopet prehodna. Znjamčimn narodni obrambi vonji uspoh! V poročilu o občnem zboru goriškega Sindikata slovenskih šolnikov, ki smo ga objavili zadnjič, zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli razviti glavne misli, ki se je v nas porodila, ko smo iz tajnikovega poročila spoznali podatke o obisku zlasti naših osnovnih šol in otroških vrtcev. Iz njih žal neovržno izhaja, da naše šolstvo hira pri koreninah. Odstotek slovenskih staršev, ki vpisujejo otroke v tuje osnovne šole in otroške vrtce, je že prevelik in naša manjšina mora čimprej ukreniti, kar je potrebno, da se odstotek nezavednih in nezrelih staršev, ki so grobokopi zdrave rasti ter sreče svojih otrok, zmanjša ali vsaj za bodočnost zajezi. Vprašanje je, kako to doseči? Bojimo se, da te pomembne narodnoobrambne naloge naša Sindikata kljub najboljši volji in naporu ne bosta mogla dovolj uspešno izpolniti. Njuno podrobno in sistematično delo bi bilo znatno olajšano in bržkone kronano z uspehom, če bi ju podprlo predstavništvo vseh Slovencev v Italiji, ki ga danes žal še nimamo. Še vedno smo gmota brez enotnega narodnega predstavništva! Nad premnogimi šibkimi slovenskimi dušami ni organa, ki bi nanie vplival tako, da bi ostali zvesti svojemu narodu. Zato sodimo, da je zares že skraini čas, da se čimprej ustanovi prepotrebni Narodni svet, ki naj rešuje vse skupne zadeve naše manišine v Italiji, če smo odstranili velike ovire in ustanovili skupni in enotni šolski sindikat, zakaj ne bi mogli nekaj podobnega ostvariti tudi za skupne narodne zadeve? Vsak Slovenec dobre volie mora priznati, da bi narodnoobrambno delo imelo prav gotovo večje uspehe, ako bi imeli skupen Narodni svet in ne le več različnih in nepovezanih odborov za nosamezna vprašanja. Doslednost in politična zrelost bi zato zahtevali, da reče B tisti, ki je že rekel A. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ,Madho Uuljmja OBLIKOVNA KRITIKA Življenje ima nekatera osnovna načela, ki so večna; prav tako umetnost, ki je odraz in ogledalo življenja. Tako sestoji umetnina iz dveh prvin: iz oblike in iz vsebine. Oblika so izrazna sredstva, to je jezik, slog, način umetnikove izpovedi. Vsaka umetnost ima posebna izrazna sredstva, po katerih se loči od drugih umetnostnih panog. Posebna izrazna sredstva filmske umetnosti so zvočne gibljive slike, posnete v različnih daljavah in iz različnih zornih kotov ter sestavljene v celoto po določenem zaporedju. »Sladko življenje« — ugotavlja pisatelj P. P. Pa-solini — »je preveč važno, da bi lahko o njem govorili kakor o kakršnem koli drugem delu. Ne odseva nobenega sloga ter ga je treba imeti za proizvod italijanske nove dekadence. Ni sicer umetniško delo, vendar vsebuje umetniške drobce izredne vrednosti.« »Sladko življenje« vsebuje snovne, vsebinske in zlasti oblikovne značilnosti dekadence. Dekadenco označuje med drugim prizadevanje po lepi zunanji obliki, izpovedovanje »umetnosti zaradi umetnosti«, odpor proti konvencionalnosti, poudarjanje spolz-kosti, skrajni individualizem, misticizem. Slog te umetnostne struje išče nove prispodobe ter nevsakdanje, izbrano izražanje, ki je namenoma eksotično-zapleteno. Zgradba umetniškega dela je razbita ter je izraz živčne neuravnovešenosti sodobnosti. »Sladko življenje« je mešanica slogov! Fellini v mogočnih mojstrskih zamahih poda pregled vseh slogov, ki so oživljali italijanski povojni film. Prične z novim realizmom (nočni sprehod Marcella in Silvije), nadaljuje z naturalizmom (ponočevanje v aristokratskem gradu) ter zaključi z novo dekadenco (zaključna orgija v trgovčevi hiši) in s simbolizmom (morska pošast in Paola na drugem bregu). Pripoved je odprta, brez zgradbe in simetrij; v njej prihaja do izraza režiserjev opisovalni dar, smisel za kroniko, čut za dokumentarne filme. Menjavanje. slogov, odlična fotografija in bistroumna montaža stopnjujejo ritem podajanja in dogajanja brez oddiha do konca triurnega filma. In to zmore le velik režiser. Skratka, oblikovno je »Sladko življenje« nov mejnik v italijanskem filmu. VSEBINSKA KRITIKA Vsebina je umetnikova resnica, to je stvarnost, kot jo umetnik doživlja in tolmači. Umetnina mora imeti pomembno, razumno in pristno vsebino, ki je odraz življenjske problematike. Z izpovedanimi resnicami človeka očiščuje ter mu kaže pot k srečnejšemu življenju. Po svetovnem nazoru sodimo, kaj je dobro ali zlo, kaj resnica ali laž, kaj dober ali slab odnos med ljudmi. Tako določata ravno jedro in osnovna misel v veliki meri vrednost umetnine. Nihilizem! Fellini je v Sladkem življenju prestra-sten in premalo uravnovešen, kot je bil Charlie Chaplin s Kraljem v New Yorku. Tako je vsebinsko zašel v primitivno črno-belo slikanje, v brezupen nihilizem, v neživljenjsko in neumetniško pretiranost. Prikazana družba je manj predstavniška za sodobnost, kot misli Fellini. Gibali življenja nista le prostitucija (bogataši!) in praznoverje (ljudske množice!). Opredeliti sodobnega človeka se ne pravi slikati ga samo »od pasu navzdol«. Scenarij zaključne orgije je skoraj prostaški. Škoda za Fellinija, ki dobro ve, da moč f lma ni v besedi, marveč v sliki. Kako bi bilo v Sladkem življenju na mestu malo ve; tenkočutnosti, kot jo na primer kaže Marcel Čarne v Sleparjih. Lmrl je slikar France Kralj V torek, 16. februarja, je umrl v Ljubljani ugledni slovenski slikar in kipar France Kralj. Z bratom Tonetom sta predstavljala značilni in močni umetniški osebnosti v sodobni slovenski umetnosti. Bila sta prva, ki sta vanjo uvedla ekspresionizem. Fran-oetova umetnost je bila izredno vitalna, polnobarvna in intimno slovenska. Pokojni umetnik je bil rojen v bližini Dobrepolja. Doživel je 64 let. Premajhna psihološka poglobitev! Fellini z brezupno jasnotsjo naniza strašna vprašanja naših dni, a nanje ne odgovarja. Njegovi odlični pripovedi manjka kritična poglobitev: od kod in zakaj Sladko življenje in v čem je rešitev? Človek ne more biti brezbrižen fotografski aparat, življenje je boj ter je treba zavzeti stališče do dobrega in zlega. Usoda Marcella je žaloigra, a kljub temu ne moremo imeti do protagonista sočutja. In kdo je antagonist: kateri človek, katera ideja? Lik Paole je prešibak, da bi celotno družbo rešil iz nihilizma. PREROD DRUŽBE »Sladko življenje« — je izjavil v parlamentu namestnik ministra za predstave Magri — »beleži in obsoja nekatere bolestne plati sodobnega življenja; toda najsi bo obsodba še tako močna in pretresljiva, nikakor ne dopušča apokaliptičnih zaključkov. Zaradi tega je utvara upanje tistih, ki so hoteli na tem filmu zgraditi lahke demagoške špekulacije, ter je pretirana zaskrbljenost onih, ki se bojijo, da bo- film škodoval dobremu imenu države in prestolnice.« Zla ne odpravimo s tem, da o njem molčimo. Ne cenzura filma, marveč prerod sodobne družbe! Prerod, to je Fellinijeva poslanica, ce je že Sladko življenje umetniško sporno, ker eden poudarja mojstrske oblikovne prijeme in drugi šibko vseoinske obdelavo, ostaja med kritiki vendar soglasje glede njegovega velikega družbenega pomena. »Za Fellinijev film,« je poudaril režiser Mario Soldati, »je častna diploma, da je v deželi, kjer se vsak dan ob splošni brezbrižnosti dogajajo najhujši škandali, uspel tako močno razgibati javno mnenje, ko mu je prav te škandale pomolil pod nos.« (Konec) E. V. (Pretresljiv dnevnik judovskega dečka Poljska tednika Polityka in Tvvorczosc sta objavila izvlečke iz dnevnika, ki ga je pisal 12-lctni David Rubinovicz pred 18 do 20 leti o križevem potu Zidov v svoji rojstni vasi Krajno. Dnevnik, ki obstaja iz petih šolskih zvezkov, je našel potem, ko so odpeljali Žide v neko koncentracijsko taborišče, neki sosed in ga spravil na podstrešje. Pozneje ga je našla med smetmi neka žena, ki ga je poslala pisateljici Mariji Jarohowski, katera ga je sedaj objavila. Dnevnik zajema čas od marca 1940 do 1. junija 1942. Po izvlečkih se začne dnevnik, ki so ga poljski časopisi takoj primerjali z Dnevnikom Ane Frank, z omembo nekega lepaka od 21. marca 1940, ki je prepovedal Zidom vožnjo z vozom na konjsko vprego. David opisuje nato v svojem otroškem slogu živ Ijenje Židov pod vladavino nemških zesedbenih obla-slev in pripoveduje o raznih žalitvah in trpljenjih, hišnih preiskavah, kaznovanjih in moritvah. Končno so odpeljali celo družino v neki geto. Oče se je vrnil iz delavskega taborišča 1. junija 1942 k svoji družini, s tem vpisom se pa dnevnik tudi konča. Kmalu nato so Žide odpeljali v koncentracijsko taborišče. Pisateljica prihaja pri oceni dnevnika do zaključka, da David Rubinovicz ni imel nobene literarne častihlepnosti, ki obstaja nedvomno pri Ani Frank. David je le opisoval dogodke okoli sebe z natančnostjo bistrega šolarja. Potreben priročnik Ob koncu lanskega leta je izšla v Ljubljani knjižica jezikoslovca Mirka Mahniča z naslovom Živa slovenščina (Knjižnica Mestnega gledališča v Ljubljani). Sestavljalec hoče opozoriti ne na pravilno pisanje, temveč »na čudoviti svet govorjene besede... na lepoto njenega zvena.« Knjiga odpira dosti novih pogledov na sestavo in razvoj slovenščine, katerih naši jezikoslovci še niso obdelali. A Tržaški slikar in grafik prof. Avgust Černigoj je te dni otvoril osebno razstavo grafičnih del v neki znani galeriji v Rotterdamu na Holandskem. SLOVSTVENI VODNIK Ob koncu lanskega leta je izšlo temeljito delo, ki naj služi kot vodnik v obsežnem gozdu italijanskega slovstva. Slovstveni priročnik, ki ga je sestavil Renzo Frattarolo, nosi naslov Bibliografia sper ciale della letteratura italiana (Marzorati, Milano, 1959). Delo pa ni običajna bibliografija z golim naštevanjem knjižnih izdaj po slovstvenih dobah. Frattarolo je sestavil svojo bibliografijo'metedeloško po raznih poglavjih: splošni del, zgodovina kritike, biografija, komentar in kratki kritični odstavki, ki orientirajo bralca, v kakšno slovstveno smer spada ta ali oni pisatelj. Knjiga obsega italijansko književnost do leta 1958. Najbolj na široko so obdelani pisatelji zadnjih let. DRAGOCENA GRLA V Bayreuthu na Bavarskem priredc. vsako leto glasbeni festival v čast skladate’ju Wagnerju. Letošnji je pa v nevarnosti, da se ne bo mogel izvršiti, ker zahtevajo pevci previsoke nagrade. Vodja festivala VVieland 'vVagner, nečak velikega skladatelja, se ne more pogoditi z znamenito avstrijsko sopranistko Lconijo Rysanek, ki zahteva za štiri1 nastope dva milijona in pol lir. Ta cena je še vedno nekoliko nižja kot so nagrade ostalih treh najznamenitejših sodobnih sopranov, ki so: Marija Callas, Renata Tebaldi in Šve,dinja Birgit Nilsson. SLOVENSKI ODER V TRSTU bo Igral v nedeljo, 28. februarja, v avditoriju v Trstu veseloigro v treh dejanjih: CHARLEYEVA TETKA Začetek predstave ob 17. url. Ce se bo kdo na pustno nedeljo še tako' grdo držal, se bo ob tej komediji s tetko iz Brazilije moral nasmejati. • Vstopnice so na razpolago v knjigarni Fortunato (pri cerkvi sv. Antona Nov.), v trgovini Lupša (vogal ulice Coronco-Rismondo) in na sedežu Slovenske prosvete, ulica Trento 2/II. tudi v nedeljo dopoldne od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. GOSPODARSTVO Kako pravilno krmimo perutnino Kako sadimo grah Grah je za naše vrtnarstvo oziroma kmetijstvo še vedno zelo važno sočivje, čeprav ne več v taki meri kot v prejšnjih časih, ko je šlo mnogo našega graha na Dunaj in skoraj še več v Prago. Danes gre malo graha v inozemstvo, ker ga' domači trg mnogo porabi. Navadno so cene zelo zadovoljive. Prvi grah dobimo pri nas od jesenskih posevkov. Kmetje so ga zasadili že novembra, nekateri cel6 v prvih dneh decembra. Tudi letos so ga nekoliko posadili, a večina ga bo šele v prihodnjih dneh, ker ga prej zaradi slabega vremena niso mogli. Graha je na stotine vrst, za naše kraje pa so najvažnejše naslednje: Ekspres z dolgimi stroki je prva žlahtna sorta, ki pride na trg. Visok je približno en meter, stročje je precej dolgo, okus na pol sladek; rodi obilno. Nato pride vrsta senator z dolgimi, na koncu nekoliko zavitimi stroki, ki je sladkega okusa. Visok je okoli 80 cm in zelo rodoviten, zrnje je debelo in grbanča-sto. Sorti alderman in telefon sta bolj pozni, a priporočljivi. Obe imata grbančasto zrno in zrasteta 130 do 150 cm visoko. Primerna sta bolj za močne zemlje, kjer suša navadno ne pritisne. Od nizkih sort, ki ne potrebujejo obtičja, je najbolj priporočljiv mali provensal. Grah najbolje uspeva v zemlji, ki je bila prejšnje leto obilno gnojena s hlevskim gnojem in katero letos pognojimo samo z umetnimi gnojili. Dva kg žveplenokislega amoniaka (solfato ammonico), 5 kg super-losfata (perfosfato) in 2 kg kalijeve soli (potassa) premešamo in raztrosimo na 100 m-’ prekopane, a še ne poravnane površine. Lahko pa raztrosimo mešanico tudi v braz-dice, kamor bomo grah sadili, a gnojilo mora biti pokrito z zemljo, tako da ne pride v neposredno dotiko s semenom. Mešanico treh gnojil lahko nadomestimo s kakšnim sestavljenim gnojilom, kot jih je več na trgu, recimo PKN. Da očuvamo seme pred mišmi, ga moramo prej nekaj minut namakati v petroleju, ali pa s petrolejem izdatno poškropiti zrnje, ko je že razvrščeno po brazdicah. VITAMINI Marsikatere bolezni bi se ženske mogle ubraniti, če bi znale bolj premišljeno kuhati, kot je naša navada oziroma razvada. V marsikateri hiši se godi, da, ko nimamo časa — ker nas je soseda zamudila — pripravili večerje, naredimo lako, da se družina nasiti s suhim sirom ali salamo. Nič izdatna, ali draga večerja! Pomisliti mopmo, da je naš« telo kot stroj, ki potrebuje bencina in olja. Dokler paziš nanj, teče. Tako tudi človeško telo, zlasti pozimi, nujno potrebuje menjajoče se hrane in ne. enolončnice, snmo da jo hitreje pripravljeno. Enostranska hrana povzroča želodčne in živčne bolezni. Znanost pozna vitamine od A do U. Posebno v zimskem času so nujno potrebni telesu, če naj vse žleze pravilno delujejo. Vitamine lahko nudiš družini, če pravilno pripraviš hrano iz živil, v katerih se vitamini nahajajo. Oglejmo si najvažnejše! Vitamin A ohrani moč vida in je potreben za dihanje kože. Nahaja se predvsem v korenju, zeleni solati, maslu, mleku, jetrih, jajcih in petršilju. Tega zadnjega ne zabi! V povojnih letih je perutninarstvo zelo napredovalo najprej v ZDA in pozneje skoraj v vseh državah sveta. Tako so tudi v Jugoslaviji uredili perutninarske farme-veleobrate, druge pa še urejujejo. Vse teži za tem, da se vsak stot krme v najkrajšem času spremeni v čimvečje število jajc ali v čimvečjo količino mesa, se pravi da se danes goje predvsem pohanci. Krmljenje perutnine je postalo prava znanstvena panoga, ki proučuje najprimernejšo sestavo in ustrezajoče obroke krme. Ugotovili so, da mora primerna krma nujno vsebovati predvsem 8 redilnih snovi, ki jih običajna krma nima. Te so: proteine (beljakovine), apno, fosfor, mangan in vitamina A, D, riboflavin in kolin. Na preisku-ševališču v Connecticutu so ugotovili, da, če perutnino krmimo s koruzo, dosegamo mnogo boljše uspehe, ako krmi dodamo še nekoliko niacina ali nikotinove kisline. Velikanskega pomena je bilo odkritje vitamina B12, ki ga tudi zelo uspešno uporabljajo proti človeški splošni oslabelosti. Pri krmljenju perutnine je ta vitamin nujno potreben, čeprav v zelo majhni količini — milijonski del enega odstotka — če hočemo, da bo perutnina rastla in nesla jajca. Vitamin Bi- so odkrili v ribji in mesni moki, največ pa ga je v svinjskem in govejem blatu — odpadkih. Blato danes posušijo in ga pomešajo med krmo za perutnino v 5 do Ugotovili so, da se piščančki bolje razvijajo, kadar so jajčarice dobivale med krmo zmleto svinjsko oziroma goveje posušeno blato. Vitamin Bi2 so našli tudi v ostankih, ki nastajajo ob pridobivanju raznih antibiotikov, kot so penicilin, aureomicin, terrami-cin, bacitracin in drugi. Ugotovili so nadalje, da antibiotiki pospešujejo rast živali, posebej perutnine, zlasti v prvih dneh in tednih življenja. Spoznali so obenem, da živali zastanejo v razvoju, če krmi ne doda- Vitamin B je hrana za živce. Ne bo ti pomagal lecitin ali drugi pripravki, če ne boš užival tudi mesa, mleka, neobdelanega riža in »integralnega kruha«. (Črnega kruha iz nepresejane moke). Pomanjkanje vitamina C posebno slabo vpliva na naše zdravje. Bledica, šibkost, omotica, trudnost so posledice. Zato je potreba uživati tudi sadje, zlasti pozimi! C vitamin se pa nahaja še v solati, krompirju in beluših (špargljih). Vitamin D nas varuje pred kostnimi boleznimi. Zato morajo otroci pili ribje olje. Odraslim pa daj na mizo razne zelene solate, grah in ržen kruh. Želiš ohraniti lepo kožo brez mazoljev in izpuščajev? Da ti ne bodo lasje izpadali? Tu ti zopet priskoči na pomoč vitamin H! Od časa do časa morajo zato priti na mizo jetrca, ledvice, pa tudi v kvasu se ta vitamin nahaja. Za krvni obtok pa pride v poštev vitamin K, ki ga je dosti v presnem zelju, špinači in cikoriji. Vitamini od A do K so torej potrebni, če hočeš za družino zdravo in poceni kuhati. Dosti zelenjave, kuhane ali surove; dosti sadja, vmes nekaj mesa, a še bolj jetrca, to mora sestavljati naš jedilnik, da se bo družina zdrava prebila skozi zimo! jamo več antibiotikov. Zato jih moramo nuditi žavilim, dokler ne dorastejo. Poglavje zase tvorijo amino - kisline, ki so velikega pomena tudi pri krmljenju perutnine. Znanstveniki so ugotovili, da je krmljenje perutnine uspešno, če vsebuje 20 amino - kislin: od teh so jih 17 ugotovili v jajcu in enako število v mišicah piščancev, a ne v enakem razmerju. Za krmljenje piščancev so najvažnejše tele amino - kisline: arginin, čistin, lisin, metionin in triptofan. Ugotovljeno je tudi, koliko amino - kislin mora biti prisotnih v krmi, če hočemo, da bo perutnina hitro rastla. Vpliv amino - kislin je v znatni meri odvisen od toplote. Koristno in potrebno je, da se sočivje skuha, a se ne sme prekuhati. Poskus so napravili s sojino moko, katero so ogreli na 120" C; del moke so segrevali 4 ure, del pa 4 minute. Piščanci, ki so uživali prvo moko, so pridobili na teži komaj 1/3 količine, kot so jo pokazali piščanci, ki so bili krmljeni z manj časa ogrevano moko. Če pa so dodali več časa ogrevani moki nekoliko lisina in metionina, se je razlika izravnala. To pomeni, da visoka toplota škoduje tema dvema amino - kislinama. Amino - kisline pa niso važne samo za tvorbo proteinov (beljakovin) v jajcu in v mišicah, temveč tudi za nastanek raznih hormonov in rdečih krvnih telesc. Te so glavne novosti, ki jih glede krmljenja perutnine objavlja Poultry Journal iz Chicaga. Kaj le en kg medu? Da čebele naberejo en kg medu, morajo posrkati nektar iz 400.000 do 1. milijona 200 tisoč cvetov. Vsak kg medu vsebuje toliko redilnih snovi kot tri in pol kg mesa. Trideset gramov medu nudi človeku 91 kalorij, enaka količina mesa komaj 22, enaka količina mleka pa 56. Poleg tega se nahajajo v medu vsi vitamini, ki.jih potrebuje človeško telo. Sladkor za čebelarje Do 1. 1963 — in najbrž tudi naslednja leta — bo vlada dala na razpolago čebelarjem po 8.000 stotov sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Ta sladkor bodo pred oddajo denaturirali, to je onesposobili za človeško prehrano. Denaturalizacija se izvrši tako, da premešajo na vsakih 100 kg sladkorja po y2 kg vročega česna. Proti napenjanju živine Zaradi mrzle, mokre in ugrete krme nastane čestokrat pri živini napenjanje in včasih kakšna žival tudi pogine, če ji ne znamo pomagati (najbolje s trokarjem). V mnogih krajih živinorejci odpravijo napenjanje na zelo preprost način; raztopijo slanino in prisilijo žival, da raztopljeno mast požre. Brž ko mast pride v pre-žvekovalnik, se združi s tamkajšnjimi plini in žival začne bruhati. V 30 ali 45 minutah je žival zdrava. ŽENA M DOM= VIRGILU SCEKU V SPOMIN PALERMO, VOLPI IN TOVARIŠI Na volišču samem bi po zakonskih predpisih morale biti v celici seve glasovnice vseh strank, torej tudi naše. Če so črnuhi vzeli našemu človeku glasovnico, se je zato lahko tolažil, da bo našel drugo na volišču. Toda v Sv. Vinčenatu je bil tak up prazen, zakaj glasovnice, ki so bile prejšnji dan uradno poslane po pošti volilni komisiji, je fašist Mario Ghersich (Gersič) enostavno zasegel in sežgal, ne da bi se mu zato kaj zgodilo. Fašisti so bili pač kot skoro povsod v Istri tako tudi v Vinčenatu z oblastvi domenjeni in so zato lahko svobodno gazili zakone. Saj so bili razmeščeni celo na stopnicah, ki so peljale v volilne prostore, ter tudi tam telesno preiskovali volivce vpričo orožnikov. Ogorčenim in užaljenim Hrvatom se je zdelo tako ravnanje poniževalno in sklenli so, da Se raje glasovanja vzdrže. Vzdignili so se in se v vrstah napotili domov, česar črnuhi in orožniki niso mogli preprečiti. Ondotni o-rožnik s priimkom Palermo je nekaj naših volivcev pretepel, a jih ni mogel ustrahovati. V svoji jezi je za odhajajočo množico streljal in isto so storili fašisti Gildo Volpi, Antonio Monti, Martino Rade in Giovanni Ban. Edinost je ta imena objavila, da bi višja oblastva nasilnike zgrabila in poklicala na odgovornost, kar se pa seveda ni zgodilo. NASILSTVA V MOŠČENICAH Zelo surovo so potekle volitve tudi v Mo-ščenicah. Oboroženi črnuhi so na (cesti med Mo-ščenicami in Bršcem ves teden pred 15. majem drveli na avtomobilih sem in tja, da temeljito zastrašijo hrvatske volivce. Ustavljali so jih na cestah in, kjerkoli so jih iztaknili, so jim grozili s požigi ter z vsemi mogočimi nasilstvi, če bi se drznili oddati glas za slovansko kadidatno listo. Upali so, da bo tako marsikdo med našimi ljudmi iz strahu ostal doma. Na dan samih volitev so v Moščenicah ravno tako kot njihovi tovariši v Sv. Vinčenatu telesno preiskovali naše ljudi, jim jemali naše glasovnice ter zamenjavali s svojimi. Volivce so klofutali, suvali, merili nanje samokrese ter jim pretili z bombami. Vse to se je tudi tu godilo pred očmi orožnikov. Ti niso bili za te zločine samo gluhi in slepi, marveč so fašistom celo pomagali. Približno 100 volivcev je bilo s silo enostavno odgnanih z volišča ter tako protizakonito oropanih volilne pravice. OSKRUMBA CERKVE IN NAPAD NA ŽUPNIŠČE Toda črnuhom to ni še zadostovalo. Med popoldansko službo božjo je eno njihovih o-boroženih krdel vdrlo v moščeniško cerkev. Z divjim kričanjem so fašisti gnali prestrašene vernike iz svetišča na cesto in razbijali razne cerkvene predmete. Zatem je ista oborožena skupina naskočila župnišče. Ker je bilo poslopje zaklenjeno, so fašisti razbili vrata in vdrli v hišo, kjer so 77. Dr. E. BESEDNJAK raztolkli okna, uničili vse slike in zrcala. O-benem so sežgali važne uradne cerkvene spise in listine. Škoda, ki so jo prizadeli cerkvi in župnišču, je znašala nad 10.000 lir, kar je bil za tedanje čase precejšen znesek. Toda »gospodje«, ki so se v imenu, ne vemo, kakšne višje kulture tako divje znašali nad »barbarskimi« Hrvati, Iso se v Moščenicah ta dan izkazali tudi kot tatovi: v župnišču je namreč zginila znatna vsota srebrnega in papirnatega denarja, precejšnje število oblek, mnogo perila in drugih reči, za katere ni župnik nikoli prejel odškodnine. Župnika samega pa niso dobili v roke, ker jim je pravočasno ubežal. VOLITVE V DIVŠIČIH Kako so fašisti v Vodnjanščini strahovali pred volitvami ondotne Hrvate, da bi pod pritiskom glasovali za italijanske kandidate, sem že omenil. Črnosrajčniki so bržkone menili, da imajo opravka z nezavednim ljudstvom, katerega že s samimi grožnjami lahko pokorijo svoji volji. Na dan volitev 15. maja so se pa kmalu prepričali, da so se varali. Tik pred glasovanjem se je na avtomobilu znanega veletrgovca Sanse pripeljala v vas Divšiči nedaleč od Vodnjana desetorica fašistov ter začela deliti med naše ljudi svoje glasovnice, misleč, da to zadostuje. Saj so črnosrajčniki bili povrhu še dobro oboroženi. Toda njihovi predstavniki na volišču so kaj kmalu ugotovili, da Hrvati puščajo fašistične' glasovnice v celici, v prazne zalepke pa vtikajo tiste Jugoslovanske narodne stranke. To je črnuhe seve močno razočaralo in razkačilo in ugibali so, kaj jim je storiti. ZNAČAJNA VOLILNA KOMISIJA Kot v mnogih drugih krajih so zastopniki fašistovske stranke predlagali, naj se po zakonu predpisano tajno glasovanje odpravi in nadomesti z javnim. Uradna komisija v Div-šičih je pa bila sestavljena iz poštenih in zna-, čajnih ljudi ter je predlog črnuhov odklonila, odločena, da se pri svojem delu drži postavnih predpisov. V znak protesta so fašistovski člani zapustili dvorano in šli iskat pomoči v bližnjo vas Marčano. In res se je okoli ene ure popoldne pojavil v Divšiči h tovornik istega; trgovca Sanse s petnajstorico oboroženih črnuhov, ki so svoj prihod oznanjali z divjim kričanjem. Prišed-ši pred volilno poslopje, so izvlekli samokrese z namenom, da začnejo telesno preiskovati hrvatske volivce, ki so se pa nesramnemu protizakonitemu poskusu prav odločno uprli. Tedajci se je eden izmed črnuhov odmaknil za 15 korakov, potegnil izpod suknje ■bombo, češ da jo zaluča med »uporne« hrvatske volivce. Naši se pa niso dali ustrahovati : eden se je bliskovito zagnal na napadalca ter ga ukrotil in pregnal. Veletrgovec Sansa je menil, da bo on imel več sreče. Ker so naši ponujane fašistovske glasovnice dosledno odbijali, se je vrgel na nekega našega kmeta ter mu nastavil samokres na prsi. Kmet mu je pa iztrgal iz rok orožje ter ga s tako silo lopnil po glavi, da je treščil na tla. , NAPAD NA KOMISIJO Dogodkom je prisostvoval tudi orožnik, a se dolgo časa ni mešal v spor. To je hrvatskim kmetom zadostovalo. Za red so poskrbeli sami, čeprav so posegali v prepir tudi fašisti, katerih orožje pa ni vplivalo na naše volivce. Končno se je orožniški brigadir zganil ter zagrozil, da bo streljal na vsakogar, ki bi si drznil kaliti zakoniti mir. Na njegovo zahtevo je hrvatski kmet vrnil veletrgovcu Sansi samokres, katerega mu je bil iztrgal. (Dalje) Tekma h 1. i E. Z. I Bila je že trda noč, ko se je naš vlak ustavil na neznani postaji. Imena nismo mogli prebrati, ker ni bila razsvetljena, toda SS-ovci so nam povedali, da smo v Dberlingenu. Morali smo poskakati iz vagonov. Tam so nas čakali že drugi SS-ovci. Odgnali so nas nekoliko vstran od postaje ter nas uvrstili v peterostope. Spomnim se, da smo tako uvrščeni precej dolgo čakali na ozki poti med grmovjem, kakršne ljubijo zaljubljeni pari za svoje sprehode. Čeprav je bila tema, se je zdela pokrajina izredno prijazna in zrak mil. Neprijetno pa nas je prizadelo odurno kričanje novih SS-ovcev. Neprestano so se vsajali na nas in nas pehali sem in tja. To je bilo slabo znamenje in v tistih hipih je najbrž že marsikomu prišlo na misel, ali nismo morda prišli z dežja pod kap. Čeprav je moralo biti še daleč do polnoči, ni bilo videti nikjer žive duše. Zaradi zatemnitve ni bilo tudi nikjer nobene luči in vse to je napravljalo nočno pokrajino gluho in skrivnostno. Končno so naši novi SS-ovci uredili z našimi dachauskimi spremljevalci vse formalnosti prevzema, nakar so ti takoj izgini- li, oni pa so s kričanjem in psovanjem odpeljali našo kolono proti taborišču, ki se je skrivalo nekje v terni; nismo vedeli, če blizu ali daleč. Med hojo smo se morali držati za podpazduho in stopati tesno drug ob drugem in drug za drugim. Kdor ni držal koraka, je nujno stopil predniku na nogo. Pri tem smo morali skoraj dirjati in SS-ovci so uganjali tak krik in vik, kot da imajo opraviti s čredo tope in podivjane živine. Vse skupaj sc nam je zazdelo zelo neumno. Morda se boje, da bi kdo v temi pobegnil, smo pomislili. Res smo se željno ozirali naokrog, ali bi se nam ne ponudila kaka priložnost za pobeg, toda SS-ovcev je bilo toliko, da so nas spremljali na obeh straneh v gosti vrsti in vsi so bili oboroženi do zob, z brzostrelkami in puškami, pripravljenimi na strel. Naglo smo prehodili nekaj mestnih ulic, kjer skoro ni bilo človeka, in se nato znašli na dolgi ozki cesti, ki sc je vila, v kolikor smo mogli razločiti, neprestano navzgor med sadovnjaki in prijaznimi vilami ter kmečkimi hišami. ]P O H. X JV ][ ]p ]R E E Za bistre glave XV. šahovsko prvenstvo Jugoslavije Šahovska zveza Slovenije je v zadnjih dveh letih priredila kar dve svetovno pomembni tekmovanji: mednarodni turnir v Portorožu leta 1958 in prvo polovico turnirja kandidatov na Bledu lani. Letos pa bodo v Ljubljani srečanja za šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Trajala bodo od 28. februarja do 26. marca. Po pomenu in važnosti so ta srečanja že zdavnaj prekoračila meje države, tako da jih lahko smatramo za mednarodni dogodek. Tuji šahisti pozorno spremljajo tako izide tekmovanja kot posamezne partije in teoretične novosti. Polnih devet let so Slovenci čakali na takšno prireditev, saj so se najboljši jugoslovanski šahisii med seboj pomerili v Ljubljani že leta 1951. V Ljubljani bi se moralo srečati šest neposrednih finalistov, in sicer: 1. Gligorič, 2. Matunovič, 3. Trifunovič, 4. Bertok, 5. Smederevac in 6. Matulo-vid. Razen Bertoka, ki je iz Zagreba, so vsi ostali Beograjčani. Nedaljnjih 14 udeležencev prihaja s srečanj za republiška prvenstva in iz turnirja v Opatiji (leta 1959). Ti so: Udovič, Damjanovič, Bulat, Puc, Parma, Nedeljkovič, Janoševič, Čirič, Kneže-vič, Tot, Kozomara, Sofre.vski, Minič in Vukovič. Ni še povsem gotovo, da bodo vsi nastopili, ker bo n. pr. Nedeljkovič verjetno zaradi službe odsoten. Ni izključeno, da ne bo niti Matanoviča. Med nastopajočimi ni, kot vidimo, slovitih mednarodnih mojstrov in velemojstrov, kot je n. pr Ivkov. Ta bi sicer, želel igrati, toda šahovska zveza je nasprotna, ker se za to tekmovanje ni kvalificiral. Ivkov pa bi bil prav gotovo eden glavnih kandidatov v boju za prvo mesto. Letos ne bo niti Miliča, ki je doslej vedno nastopal na podobnih tekmovanjih. Od najbolj znanih igralcev ostane samo Gligorič, ki se. je udeležil vseh srečanj dosedanjih 14 prvenstev. Med močnejšimi manjkata tudi Fude-rer in Djuraševič. Kljub temu bo turnir še dovolj zanimiv. V boj za prvo mesto bosta posegla predvsem Gligorič in Matanovič. Prednost je vsekakor treba dajati Gli-goriču, ki je neprekosljiv, kadar gre za turnirje v takšni sestavi, kakršno ima to tekmovanje. V zadnjem času je znova zablestel, saj je zasedel prvo mesto na turnirju v angleškem mestecu Hastingsu. Gligorič je doslej osemkrat osvojil prvenstvo Jugo- slavije. Med ostalimi udeleženci je bil prvak Jugoslavije samo Trifunovič. Tudi ta igralec bi lahko z nekaj sreče posegel v boj za prvo mesto. Od ostalih pa nima nihče možnosti, da osvoji častno zmago in bi bil vsak drugačen izid veliko presenečenje. Med slovenskimi šahisti jc. precej pričakovanja za nastop mladega slovenskega prvaka Parme, čigar sposobnosti vsi visoko cenijo. Za presenečenje lahko poskrbi tudi Puc, ki je na zadnjem tekmovanju za pokal Tita premagal Matanoviča. Med mlajšimi mnogo obeta Minič, ki je doma iz črne gore in je premagal vse nasprotnike na pomembnem turnirju v Opatiji. Strokovnjaki sodijo, da v Jugoslaviji ne posvečajo dovolj pozornosti šahu, oziroma mladim šahi-stom, češ da je zanimanje zdaj usmerjeno v druge športne panoge. Trenutna razporeditev najboljših šahistov Jugoslavije je naslednja: 1. Gligorič, 2. Matanovič, 3. Ivkov, 4,j 5. in 6. Bertok, Djuraševič in Trifunovič. Takšna bo verjetno tudi olimpijska skupina, ki bo nastopila v Vzhodni Nemčiji. JESENICE PRVAK Prejšnje dni se je v Jugoslaviji zaključilo tekmovanje za državno prvenstvo v hokeju na ledu. 2e četrtič zaporedoma je častni naslov pripadel bojeviti in vigrani ekipi z Jesenic. Zelo ostra je bila tudi borba za častna mesta med Partizanom, Beogradom in Ljubljano. Na predzadnjem oziroma zadnjem mestu sta Crvena zvezda in Segesta, ki ni osvojila niti ene točke. WOLFSHOHL SVETOVNI PRVAK Dvajsetletni Rolf VVolfshohl (Nemčija) je v To-lozi osvojil svetovno prvenstvo v kolesarski-kross dirki. Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Hunger-buhler. ZAKONSKA LJUBEZEN Zena oponaša možu: »Vse je moj'e, da veš; perilo, hiša! Le kaj si imel, preden si me vzel, to bi rada vedela?« Mož: »Mir«. KRIŽANKA NAROBE Vstavi besede tako, da se bodo pravilno križale. 2 Črki: EN Uš ŠE TO NL UC EP iMO IN NT AM IA GT PE — 3 črke: RAB ONA MAT ACJ RSA DIR MPM — 4 črke: LUPA CAEN BLAŽ LVOV EAST MIRO ELKE DASI EBEN — 5 črk: TNODO AINOS EBERT DRAVA DNINA — 6 črk: NUMIDA NJEGOŠ OSIŠCE — 7 črk: MINARET RAVENNA SENEGAL OBOKANO VINOTOK EVEREST AKVAREL — 8 črk: CATILINA — 9 črk: SARABANDA — 10 črk: INTONACIJA AKROBACIJA — 13 črk: NEZADOVOLJNEŽ EKSKOMUNICIRA PREKUPČEVANJE SEDMERODNEVEN VALUTA — TUJ DENAR Dne 24. februarja si dobil oz. (dal !za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank pesos zlato 622—626 lir 23,70—24,20 lir 85—90 lir 123—125 lir 1720—1740 lir 148—149 lir 143,50—144,75 lir 7—8 lir 707—709 lir Nekega jutra je prinesel pobočnik spo- l ročilo, da bo prišel opoldne sam cesar Karel pregledat stotnije, ki bodo odrinile na fronto v Italijo. Ukazano je tudi bilo, naj zastopniki prebivalstva, kolikor se ga je še skrivalo po razkropljenih vasicah, pridejo pred cesarja in mu raztolmačijo reve in potrebe vaščanov. Stari Perač je takrat opravljal posle župana v občini Rihemberku, ki je bila prva za fronto. Njegovo županovanje se je omejevalo bolj na iskanje sena in slame za madžarsko topništvo in na prisilno rekvi-zicijo sob in postelj za nasilne častnike. Kar nas je bilo v vasi civilistov, smo se stiskali k zadnji kravici, ki je lačna mukala v hlevu. Tisto jutro me je dobri oča Perač že zgodaj potegnil iz jlistja. Bila sva si dobra, ker sem mu kot študent pomagal s svojo nemščino sestavljati pisma in statistike na vojne urade. Kos pogače in skodelo mleka mi je vedno navrgel. Takrat je bil res v skrbeh. Obračal je neko pismo v rokah; nekaj drobcev nemščine je še rešil iz časov, ko je služil cesarja nekje na štajerskem. »Hej, fantje,« je budil na hlevskem pragu, »pokoncu! Ukazujejo, da bo prišel cesar v vas. Župan da mora tudi na Grofovko. Treba bo s cesarjem govoriti, hm,« in se je praskal po sivi glavi. »Ja, oče Perač, in?« 120 »Nič, ja! Pražnje čevlje obuj! Tu je pa moja kamižola,« in mi je vrgel čez rame svoj jopič, ker je dobro vedel, da skozi moje komolce že sije sonce. »Z mano poj deš k cesarju. Če se mi kaj v nemščini zatakne, pa kar ti zini!« »Hm, kaj pa?« sem vprašal, ko sem nataknil pol pražnji Peračev jopič. Malo predolgi rokavi so mahali po kolenih, pa nič zato; če oče podžupan meni, da bo dobro za cesarsko avdienco na senožeti za fronto, pa naj bo! »Takole bo, fante: najprej me bo Po-lončk obril, tebi bo malo poščipal predolgo grivo, potem bova pa govorila s cesarjem.« Tako nekam se mi je zdelo kot tisto pripovedovanje o Krpanu na Dunaju. Ko je Polončk, domači brivec, opravil svoje delo, smo vsi trije na Peračevem ognjišču popili kozarček tropinovca. Meni enega, onadva sta si pa kar naprej natakala za korajžo; saj s cesarjem ne govoriš vsak dan. »Pa začnimo, kaj bomo pravili,« sem silil v »občinski pisarni« na ognjišču. RADO BEDNARIK in senci »Tako bo,« je odločeval že bolj pogumno oče Perač. »Jaz bom pozdravil, ti Polončk pojdeš tudi, bomo trije, saj smo za vso grapo od Stesk do Gornje Branice. Pozdravil bom, vidva pa stojta na vsaki strani 'habtaht’.« Polončk je vneto kimal po četrtem Šilcu. »Rekel bom: Her kajzer, folk nihc zu esen, alles kaput, krig aus und niht przamiren.« »Aha, prav,« sem zinil, »dejali boste: gospod cesar, ljudje nimajo kaj jesti; vsega je konec, vojna naj konča in brez zamere.« »Tako, tako,« se je tolkel Polončk po stegnih. Ni še dobro končala ta šola, ko je stopil v hišo ordonanc s pozivom, naj se vendar zganemo, ker bo cesar vsak čas tukaj. Sedaj se je župan spomnil, naj vzamem tudi občinske spise in sezname Občinarjev s seboj, če bo treba kaj s številkami podpreti in potarnati zaradi aprovizacije in rekvizi-cij. Te besede so se mu zdele kaj imenitne. (Um od a Habsburžanov) NA LAD3I NI VI DETI NIROGAR,.. B03IM GE, DA. "JE TO 6PJJT ENA NJEGOVIH UUAN. VEM, VEM, TCJDA ZDA'5 GA LAMliO PRE&3 NETIMO - VDO GRE 2 ^GNCTS* NAG6ADO ^ c,l PAZDJSLIMO NA ^^ENAUE DELE^ POŠLJIMO MU .TORPEDO! nct&o VW)ŠW' PODMORNICA SE IE PRIBLIŽALA eU<=.AR6U,l LAD3I IN ŠTIRI PO’ 6TAVE 60 S>E 6PU£TILE V VODO NIU.3ER NIUOCiM> NITI 'I.TPAJA'.' NKPT2EJ U.MALU £0 BILI V€t ŠTIRJE NA PALUBI.... VO\>£ U.VI&UU ’! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vljudno vabi NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 28. fabrurja, v prostorih Doma na Stadionu »Prvi maj«, Vrdclska cesta 7 Začetek ob 15.30 Revija mask in (kostumov OBVESTILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo obvešča, da so odobrili vse prošnje tistih kmetovalcev, ki so zaprosili za prispevek ob nakupu izbranih semen detelje in trave; za deteljo zna- ša prispevek za en kg po 200, za trave pa 50 lir, kmetovalec — posestnik — prejme največ 5 tisoč podpore, kolon pa 2.500 lir. ČESTITAMO! V soboto sta si v svetoivanski cerkvi v Trstu obljubila večno zvestobo g. Anton Koršič iz Jazbin ter gdč. Jožica Ferletič iz Mirna. Mladoporočencema želimo vsi prijatelji ter znanci obilo božjega blagoslova in zadovoljstva na njuni življenjski poti. Voščilom in čestitkam se pridružuje tudi Novi list. Ta nesrečni nalio