Leto II HRASTNIK, 5. 3. 1966 Urejuje ouredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. CENTRALNI DELAVSKI SVET JE ODLOČIL Direktor tov. Klanšek Jože pri sv ojem odgovornem delu Odločitev je padla. — Po razpisu za direktorsko mesto je bila samo ena prijava, in to tovariša Klanšek Jožeta. CDS je na zadnjem zasedanju odločil s tajnim glasovanjem, da bo naše podjetje vodil nadaljnjo mandatno dobo tovariš Klanšek Jože. Vsi člani CDS so dali glas za tovariša Klanska. i Zaupanje, ki so ga dali člani CDS, gotovo pomeni za naš celotni kolektiv velik dogodek. Življenje in razvoj našega kolektiva je tesno povezano z življenjem tovariša Klanska. Saj opravlja zaupno nalogo vodstva podjetja, že skoraj dve desetletji. Zato lahko trdimo, da je kolektiv dosegel tako velike gospodarske uspehe, kakršne dosega danes malokatero podjetje v naši republiki ali pa izven nje. Da je temu tako, pričajo rezultati in uspehi, kakor ugled kolektiva na domačem in na tujem trgu. V letu 1950, ko je prevzel vodstvo kolektiva v roke, smo imeli proizvodnje 4,938.000 kg in realizacije 219,277.000 din, neto skladov samo preko 1 milijona 600.000 din in mase osebnih dohodkov za 48 milijonov din. Zavedajoč se, da je oprema zastarela, peči slabe, je z vztrajno voljo predlagal, da se nadaljuje že začeta rekonstrukcija podjetja, ker je bila le v tem rešitev, da se članom kolektiva zagotovi delo in življenje. Delo je steklo — tovariš Klanšek in kolektiv niso klonili niti ob največjih težavah, ki so se pojavljale med nadaljnjo gradnjo tovarne. Uspehi so se kmalu pokazali. Že v letu 1954 beležimo preko milijardo 181 milijonov bruto produkta, v letu 1960 pa beležimo že preko 8,149.448 kg izdelkov in 1,944.063.784 din realizacije. Neto skladov je že bilo 247,792.465 din in okrog pol milijarde plačanega sklada. Tudi izvoz je že znašal 318,367.58 USA s. Vsa prizadevanja so se uresničila, kolektiv je dobil zaupanje in voljo do nadaljnjega dela. Zasluga za to gre predvsem vsem članom kolektiva s tovarišem direktorjem na čelu. Nadaljnja leta beležimo ponovno porast realizacije, predvsem pa porast izvoza, kar daje kolektivu znantna sredstva za razvoj podjetja. Prav poseben porast beležimo po dokončanju II. etape rekonstrukcije; tudi tuikaj so se vsa prizadevanja uresničila in tudi mnogo presegla. V letu 1965 beležimo največji porast realizacije, proizvodnja je bila izvršena z 10,372.885 kg, realizacija pa 5 milijard 110 milijonov din, preko 500 milijonov din neto skladov in 1,438.022 USA $ izvoza. Masa osebnih dohodkov je pa že dosegla preko 2 milijardi din — povprečni osebni dohodki pa 65.749 din. To so uspehi truda celotnega kolektiva pod dobrim vodstvom tovariša direktorja Klanška. Zaradi tega se ni treba spraševati, zakaj je dobil ponovno 100 % zaupnico članov CDS in kolektiva za vodenje podjetja. Rezultati govore o zaupanju v človeka, ki vse daje za razvoj podjetja. Ne samò proizvodni uspehi — tovariš direktor je vsa leta skrbel za nagel porast standarda, ;aj smo v tem obdobju zgradili aajveč stanovanj in tudi nekaj irugih objektov, ki služijo za dopuste — rekreacijo članom kolektiva. Vsa ta leta so bila samo delo — in to delo danes cenijo člani kolektiva — samo navajamo nekaj bežnih številk razvoja podjetja. V I. etapi smo zgradili 3000 m2 obratnih zgradb, sezidali tri kad-ne peči s skupno kapaciteto 29 ton/24 ur z vsemi potrebnimi instalacijami, napravami in hladilnimi pečmi. V proizvodnjo smo vključili tudi že avtomat za proizvodnjo drobne embalaže. Razen tega smo postavili tudi garažo in gasilski dom. Vse to nas je stalo 243.629.400 din. Produkcija se je le delno povečala, pač pa so bili s to I. etapo ustvarjeni pogoji za nadaljnje uspešno delo in izgradnjo. V II. etapi smo zgradili 2170 m2 tovarniških prostorov, dimnik, 4 steklarske peči s skupno kapaciteto 20 ton/24 ur, kupili smo dva avtomata in opremili vse prostore in peči tako, da so bile sposobne za obratovanje. Vrednost vseh investicijskih del v tej etapi je bila 165,000.000 din. Kapaciteta pa se je povečala že na 8500 ton stekla letno. III. etapo pa sedaj dokončujemo; po tej etapi se bo proizvodnja dvignila do leta 1970 na 20.000 ton in bruto produkt na 9,500.500 din. Ves ta razvoj je tesno povezan s tovarišem direktorjem Klan- Po zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1961 so imeli delavci v primeru prekinitve dela, do katerega je prišlo brez njihove krivde, to je v primeru zaradi elementarnih objektivnih pogojev, pravico do nadomestila, določenega s pravilnikom, ki je znašal in se odmerjal v višini povprečja tromesečnega osebnega dohodka. Temeljni zakon o delovnih raz- škom in kolektiv mu je dal zaradi tega tudi zaupnico za nadaljnje vodenje, ker je dosedaj pokazal sposobnost, da zagotovi povečanje proizvodnje, storilnosti, izvoza, večjega dohodka, kar pa daje tudi končno boljše osebne dohodke in zadovoljstvo v kolektivu. .Želimo, da bi dosegal še naprej uspehe pri svojem delu in življenju s kolektivom. mer j ih ne vsebuje te pravice, kar pa se ne sme smatrati, da podjetje ne more izplačati nadomestila za čas objektivne prekinitve ter bo potrebno vse predmetne konkretne primere določiti s splošnim aktom, zlasti pa določiti, v katerih primerili prekinitve in za koliko dni se lahko izplača nadomestilo1. Te zadeve bo potrebno urediti s pravilnikom o delovnih razmerjih. rigo Čestitka Osmi marec, mednarodni dan žena praznujejo žene v naši domovini sproščeno v vedrem razpoloženju zavedajoč se svoje enakopravnosti. Ob njihovem prazniku jim želimo, da bi ga tudi v letošnjem letu lepo proslavljale. Uredništvo »Steklarja« NADOMESTILO ZA ČAS PREKINITVE DELA Stran 2 »STEKLAR« Hrastnik, 5. 3. 1966 LETNA KONFERENCA TK ZK Letna konferenca TK ZK Steklarne Hrastnik je obravnavala vprašanje organizacijske ureditve osnovne organizacije v tovarni, vprašanje razvoja podjetja in naloge članov ZK pri izvajanju gospodarske reforme. Konferenci je poleg članov TK prisostvoval tovariš Stane Dolanc, član CK ZKS, tovariš Prosenc Tone, sekretar ObK ZK Hrastnik in predstavnik rudniškega komiteja ZK. V poročilu, ki ga je podal sekretar tovarniškega komiteja ZK Hrastnik, povzemamo le nekaj značilnosti. Poročilo je predvsem obravnavalo naloge in vlogo članov ZK pri delu organov upravljanja, naloge pri obravnavah in izbiri kandidatov za novo izvoljene organe upravljanja, kjer je bilo poudarjeno, da se moramo komunisti angažirati v kolektivu in skupno z vsemi ostalimi člani kolektiva in družbenimi organizacijami stremeti za tem, da se izbero najboljši člani kolektiva v samoupravne organe. Kajti veliko je potem od tega odvisno, kako se rešujejo gospodarske naloge v kolektivu. Pri našem dosedanjem delu in razvoju smo dosegli znaten napredek. Sigurno smo člani ZK poleg ostalih članov kolektiva odigrali glavno vlogo. Vendar pa ob dajanju pravilne ocene lahiko trdimo, da smo dosegli le napredek v delu pri CDS-u in UO podjetja, dočirn se je pri delu posameznih komisij pri CDS-u dosedaj pokazala premajhna angažiranost članov ZK, da ne govorimo o svetih EE, ki še sploh niso našli pravilnega sistema dela. Poročilo nadalje obravnava vprašanje izobraževanja članov kolektiva, kjer nas čakajo še tudi ogromne naloge. V kolektivu imamo preko 800 zaposlenih, ki nimajo popolne osemletke. Poleg ostale problematike je bilo poudarjeno vprašanje nadaljnjega razvoja podjetja, dosedanje dello pri realizaciji novih gospodarskih ukrepov po gospodarski reformi ter naloge članov ZK pri planskih nalogah v letu 1966. V razpravi je sodelovalo dosti članov, ki so nakazali probleme, katere moramo komunisti videti v kolektivu — se angažirati, da se nepravilnosti odpravijo, vedno in povsod se boriti za gospodarski napredek kolektiva. Dajem kratko vsebino posameznih razprav: Tovariš Savkovič Ilija je govoril o skrbi za zaposlenega člana kolektiva. Poudaril je, da mora biti nam komunistom poglavitna naloga Skrb za ljudi. V bodoče moramo mnogo več sredstev vložiti za zaščitno na delovnem mestu. Kajti ni dovolj, da samo rekonstruiramo podjetje, pogledati moramo, da se član kolektiva potem tudi dobro in varno počuti na delovnem mestu. Delo HTV referenta se ne opazi v tovarni — prepočasi se realizirajo zaščitni ukrepi. Vsak mora na svojem delavnem mestu svojo nalogo opraviti, na to prav gotovo dosti vpliva delo vodilnih ljudi v kolektivu. Tov. Mhuar Martin je govoril o vplivu gospodarske reforme na naše podjetje. Ukrepi niso povzročili posebnih težav. To je posledica dolgoletne pravilne gospodarske politike. Naše podjetje se nikoli ni zapiralo v svoj ozki krog, predvsem se je pa delalo na tem, da imamo v proizvodnji velike serije. Govoril je o odnosu kolektiva nasproti izvozni politiki, kajti spremenjen odnos paritete dinar : USA $ nam daje boljše pogoje v finančni realizaciji. Naše doisedanje tržišče moramo razširiti, večino dosedanjega izvoza gre sedaj na zapad. Preusmeriti moramo tržišče predvsem na Združene države A-merike in na države v razvoju — Afriko. Z vstopom Jugoslavije v GAT moramo računati tudi na določen uvoz stekla, kar bo vsekakor tudi vplivalo na to, da se znižajo cene nekaterim našim izdelkom. Tov. Matko Franc je obravnaval problematiko dela osnovnih organizacij ZK. Videlo se je, da je bilo dosedaj največ obravnav le o vprašanju gospodarske reforme, dočim je bilo premalo obravnav o sprovaj ariju nalog VIII. kongresa ZKJ. Potrebno bo bolj temeljito pripraviti program dela osnovnih organizacij. Tudi sekretariati so doslej odigrali premajhno vlogo. Smatram, da bi bilo pravilno, da se preide na delo članov ZK po aktivih. V organih upravljanja se morajo člani ZK še bolj uveljaviti in to le z bolj aktivnim lastnim delom. Tov. Mlakar Anton je govoril o problemih vere, idejnosti in enotnosti v vrstah ZK. Predvsem je govoril, da je potrebno urediti lastne vrste v organizaciji, potem bo tudi mnogo lažje nastopati v kolektivu. Vprašanje nepravilnosti je treba bolj kritično obravnavati in to najprej v osnovni organizaciji ZK. Dotaknil se je nepravilnosti v zvezi s statutom podjetja, ker ga nimajo posamezni vodje oddelkov in pride zato večkrat do nepravilnosti, smatra, da §e morajo dati statuti vsem vodjem EE in vodjem posamezriih služb. Smatra, da je nepravilno, ker se pri odstotku za nadomestilo K-15 upošteva kvalifikacija; nazadnje pa obravnava vprašanje reelekcije z ozirom na dosedanje razpise na direktorska mesta. Tov Klanšek Jože: Vprašanje gospodarske reforme resnično zahteva več organiziranega dela, predvsem od vseh vodilnih ljudi v podjetju. Ko govorimo o rezervah, so pri nas iste v glavnem še pri znižanju loma. Imamo sedaj izredne težave, ker gradimo tovarno na obeh straneh — na sredini pa proizvajamo. Lom se je dosedaj odrazil v tehle procentih: 1961 — 31,04 o o 1962 — 22, % 1963 — 21, % 1964 — 15, <>/0 1965 — 18,63 o/0 1966 — 18,50% predvideno po planu. Predvideva se, da bomo imeli na novem stroju IS 15 %, H28 (avtomat za kozarce) 30%, na stiskalnici 8 %; lom za nove avtomate v planiranem % 18,50 ni zapapaden. Smatra se, da bi lahko bil lom po dokončani rekonstrukciji 12,50 %. V letu 1966 imamo v planu odpadka tudi 5,20 % zaradi napak v steklu, dosedaj se je pa gibal ta odpadek tako: 1961 8,13% 1962 3,63 % 1963 5,36 % 1964 5,48 % 1965 5,23 % Tudi dosti velik odpadek nastaja zaradi napak pri delu — v letu 1965 je znašal ta 4,71 .Ta odpadek predvsem zavisi od boljše priprave orodja in boljše steklene mase. Predvsem se opazi, da vplivajo na znižanje odpadka nova oprema v zmesami, imamo suh pesek, urediti bomo morali predvsem službo vzdrževanja in kontrolo nad izdelanimi modeli. Predvsem je tov. direktor poudaril, da nas ne smejo sedaj uspavati rezultati našega izvoza. Potrebno ga je še dvigniti, potrebno je raziskati tržišče. Pri tem se moramo držati predvsem kvalitete, rokov dobav, kajti kupca je težko dobiti — zapraviti ga je pa lahko. Strogo se moramo držati planiranih obveznosti in sprejetega plana. Smatra, da imamo sedaj nalogo, da to tretjo fazo rekonstrukcije zaključimo, da potem obveze plačamo. Med tem pa naj se pripravi nov program za razvoj podjetja. Po našem perspektivnem razvoju predvidevamo tudi, da bodo znašale povprečne plače: 1966 75.000 din 1967 93.000 din 1968 96.000 din 1969 100.000 din 1970 107.000 din Ta predvidevanja so v skladu z našim gospodarskim razvojem. Imamo vse možnosti, da v naslednjih letih tudi plačamo naše dolgove — anuitete; saj se pred: videva, da bomo imeli skladov: 1966 1.382.000 din (starih) 1967 1,723.000 din 1968 1.768.000 din 1969 1,771.000 din 1970 1,815.000 din Poleg odplačevanja anuitet bomo imeli možnost, da zgradimo v letu 1966 20 stanovanj 1967 20 stanovanj 1968 50 stanovanj 1969 50 stanovanj 1970 50 stanovanj Kot komunisti lahko gledamo z jasno perspektivo razvoja podjetja naprej. e Sekretar TK ZK steklarne čita svoje poročilo STEKLARNE Tov. Papež Franc je načel nekatere probleme v zvezi s postavitvijo .službe oblikovanja v podjetju. Nakazal je gotove nepravilnosti v tej zvezi. Smatra, da je nepravilno, da ni hotel CDS poklicati imenovanega na zasedanje. Govoril je predvsem z osebnega stališča o odpravah -nepravilnosti. Konferenca je smatrala, da se naj njegov primer ponovno obravnava in ga dokončno reši. Tov. Bevec Justa je govorila o aktivizaciji zaposlenih žena v kolektivu. Smatra, da je 25 članic mnogo premalo v vrstah ZK, ker imamo preko 50 % zaposlenih žena. V kolektivu imamo dobre delavke, vendar jih je mnogo premalo v CDS, v SEE jih je nekaj več. Potrebno bo stremeti za tem, da se zaposlene žene razhremene po svoji službi, predvsem pri gospodinjskem delu. V Hrastniku imamo skrajno slabo servisno službo, zaradi tega tudi težkoče pri aktivizaciji žena. Tov. Strgaršek Janez je govoril o problematiki zaposlene mladine v kolektivu; organizacija ZK mora nuditi več pomoči pri delu z mladino. Imamo preko 600 mladib ljudi zaposlenih v kolektivu. Potrebno bo zasigurati več sredstev za aik-tivizacijo mladih ljudi. Potrebno bo čimprej urediti vprašanje pošolskega izobraževanja mladih, ker le tako bodo potem tudi v organih upravljanja sposobni delati. Tov Šantej Alojz je govoril o vprašanju in financiranju pošolskega izobraževanja. Tov. Janežič Alojz: Problem izobraževanja odraslih obstoja še vedno. Dočim zaradi tistih, ki še nimajo dokončane osemletke, nismo imeli težav; sedaj je okrog 70 vpisanih za večerno šolo. Smatram, da je za nas jzradno pomembno tudi, da forsiramo dodatno izobrazbo tudi za ostale. Morali bomo za za- poslene, ki niso dopolnili določeno mejo delovne dobe na tistih mestih, ki so po kategorizaciji enaka VK in KV, zahtevati dodatno šolanje. Tov. Rancinger Ludvik je prikazal nujnost sprememb v i ;vezi z uvedbo 4. izmene v obratu in poudaril, da mora biti pri članih ZK in kolektiva razumevanje za ta ukrep. Tov. Tramte ing. Franc je obravnaval problematiko uvajanja boljše organizacije v podjetju. Tehnika in razvoj bosta zahtevala večjo angažiranost za osebno prizadevanje in osebno vzgojo vseh članov kolektiva. Prav posebno nujno bo zahtevati, da se uveljavi osebna odgovornost vseh vodilnih ljudi v podjetju, vsako polovičarsko izpolnjevanje nalog lahko dovede v kolektivu do nereda in gospodarskih težav. V zaključni razpravi sta sodelovala tudi tov. Prosenc Tone, sekretar ObK ZK Hrastnik in tov. Stane Dolanc, član CK ZKS. Prav posebno dosti nalog pri vključevanju v ZK je nakazal tov. Stane Dolanc. Te naloge bodo napotki za nadaljnje delo članov ZK v podjetju. Konferenca ZK Steklarne je dosegla svoj namen in ob zaključku tudi sprejela določene napotke za boljše nadaljnje delo organizacije ZK v Steklarni. v. g. Kako se ugotavlja pravica matere, da neguje otroka do treh let starosti? Temeljni zakon o delovnih razmerjih na poseben način urejuje vprašanje zaposlenih žena (mater) z otroci do 8 mesecev, oziroma 3 let starosti. Po določilih 39. člena delavka z otrokom, starim do 8 mesecev, ima pravico delati 4 ure na dan, če to zahteva. V tem primeru kna za 4 ure na dan pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po vseh osnovah, glede na svoje delovne uspehe in do nadomestila za delovni čas nad 4 ure na dan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Ko je otrok star 8 mesecev, ima delavka pravico delati po 4 ure na dan, dokler otrok ni star 3 leta, če mu je po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. V tem primem pa ima delavka pri delitvi sredstev za osebne dohodke pravico le do deleža, ki ustreza dejanskemu delu. Posebno pomembna je pravica matere, da dela skrajšani delovni čas do 3 let starosti otroka. Zaradi uveljavitve te pravice se mora zainteresirana mati obrniti na zdravnika specialista za otroške bolezni in ugotavljanja potrebnosti splošnega zdravstvenega stanja, ki je obenem pristo-ien, da daje mišljenje o tem, če je otroku stvarno potrebna skrbnejša materina nega tudi po poteku 8 mesecev iStarosti. Če zdravnik specialist ugotovi, da je otroku potrebna skrbnejša nega glede na njegovo splošno zdravstveno stanje, da o tem predlog zdravniški komisiji pristojne skupnosti 'Socialnega zavarovanja. Predlog specialista in zahtevek matere mora komisija oceniti na podlagi pregleda otroka in pri tem neposredno ugotoviti, da je potrebna skrbnejša nega. Kriteriji za skrbnejšo nego, na oodlagi katerih lahko mati uveljavlja (predmetno pravioq, soi stopili v veljavo meseca januarja 1966, so taksativno našteti in predstavljajo naslednja obolenja oziroma stanja otroka: — tuberkuloza (vse oblike primerne in pojstoprimeme tuberkuloze ne glede na lokalizacijo); — sifilis in njegove posledice; — posledice akutnega encefalitisa raznih vzrokov; — vsakovrstne maligne neo-plazme, vštevši levkemijo; —• bronhialna astma in astma-tiformni bronhitis; — prirojena ali zadobljena stanja kot posledica atireoze in hipotireoze; — sladkorna bolezen; — prirojene hemoiitične malokrvnosti — policitemija; — hemofilija; — vse stopnje slaboumnosti; —• cerebralna otroška paraliza (vse oblike); — bolezni motornih nevronov in mišična atrofija; — slepota; —■ gluhonemost; — zadobljena kronična srčna obolenja; — sušitev požiralnika po koroziji; — airoza jeter; — mukoviscidoza; — vnetje ledvic z edemom in nefrozo; — kronično vnetje ledvic; — hidronefroza; — revmatoidni artritis in podobna stanja; — kronični osteomielitis in periostitis; — prirojene ali zadobljene malformacije kosti in mišic; — distrofija — doseženo število oziroma izguba že pridobljene teže otroka najmanj za 25 % takrat, ko zahteva mati podaljšanje skrajšanega delovnega časa; — nedozorelost in nerazvitost; — dvojčki, trojčki; — cebakalni sindrom. Poleg tega lahko odredi zdravniška komisija izjemoma, da je potrebna otroku skrbnejša nega, če ugotovi pri otroku druga obolenja, oziroma stanja, ki niso predvidena, pri tem pa mora komisija izhajati iz dejstva, da obstoji dejansko tako stanje, ki zahteva večjo aktivnost matere, kot pa za otroka, ki redno dorašča glede na splošno zdravstveno stanje. Pravica do skrajšanega delovnega časa teče delavki od dneva, ko zdravniška komisija ugotovi pri otroku katero izmed obolenj ali stanj. Pripada pa materi ta pravica vse dotlej, dokler zdravniška komisija na lastno pobudo, na predlog zdrarvnika-specialista za otroške bolezni, na zahtevo delavke ali na zahtevo delovne skupnosti ne ugotovi, da otroku ni več potrebna skrbnejša nega, vendar najdalj do dneva, ko otrok dopolni 3 leta starosti. Skrajšani delovni čas ne vpliva na uveljavljanje pravice, ki jo dajejo delavki predpisi o zdravstvenem zavarovanju, da sme izostajati z dela zaradi nege otroka. Čestitka Spoštovane sodelavke, sodelavci in dragi urednik! Izkoriščam to priliko in vas vse skupaj lepo pozdravljam. Želim vam še v bodoče toliko delovnih uspehov kot doslej. Vsem sodelavkam pa iskreno čestitam ob njihovem prazniku — 8. marcu, Dnevu žena! Jože Premec V. P. 8726/3 Sarajevo VE-9 NEKAJ MISLI NAŠIH ŽENA OB 8. MARCE Pri obravnavi zaključnega računa za leto 1965 smo ugotovili, da imamo v našem kolektivu zaposlenih 834 žena ali več kot 50,3 %. Ob praznovanju 8. marca v letošnjem letu pa hočemo posvetiti več pozornosti problemom naših zaposlenih žena. V razgovoru s tovarišicami smo ugotovili več problemov, katere moramo rešiti, je pa tudi več problemov, katere morajo zaposlene žene same razčistiti. Postavljena so bila naslednja vprašanja: — Problem zaposlenih žena in razbremenitev žena po delovnem času. — Medsebojni odnosi na delovnem mestu, odnosi predpostavljenih do zaposlenih žena. — Kaj naj se še stori v pogledu zaščite žena na delovnem mestu? — Ali smatraš, da je dovolj predstavnic žena v organih upravljanja? Tovarišica Barič Alojzija je zaposlena v našem podjetju več kot 5 let; sedaj sem na delovnem mestu pregledalke. S svojim delovnim mestom sem zadovoljna. Smatram, da so se nekateri problemi tudi v spodjem Hrastniku že uredili. Sedaj je tudi nam gospodinjam malo bolje. Po dolgem času se nam je ' uresničila želja, da smo tudi mi dobili svojo samopostrežno trgovino. Merodajni činitelji bi morali bolj skrbeti za ustanavljanje servisnih služb, katerih bi se rada posluževala, vendar pod pogojem, da usluge ne bi bile predrage.. Predvsem pa smatram, da je potrebno urediti vprašanje pomoči šolobveznim otrokom. Potrebno je zasigurati kvalitetnejši pedagoški kader, predvsem za matematiko, srbohrvaščino in angleščino. Sedaj opazimo, da predavatelji niso sposobni otrokom vse probleme pravilno tolmačiti. Na svojem delovnem mestu sem zadovoljna, tudi odnosi mojstrov in predpostavljenih so v redu. Ker imamo ženske vedno več problemov, čutimo tudi razumevanje svojih predpostavi jenih, kar pa je za nas zaposlene žene veliko olajšanje. V organih upravljanja je mnogo premalo zaposlenih žena; tudi sama sem članica UO in sedaj šele vidim, s kakšnimi problemi se je treba spoprijeti. Će bi bilo več žena v organih upravljanja, bi sigurno bile tudi žene bolj seznanjene s problematiko kolektiva. Namreč v CDS 5 žensk nič ne pomeni, kjer je 36 moških, nas lahko vedno preglasujejo. Ni mi pa razumljivo, zakaj ženske ne volijo več svojih predstavnic, vedno jih pri volitvah največ izpade. Razumljivo je, da veljajo pravilniki za vse člane kolektiva enako, ne dela se razlik med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Za mene je 8. .marec velik praznik in ga tudi vedno praznujem — le včasih je težko zaradi dela, toda imam eno prednost, delam namreč samo na dve izmeni. i Tovarišica Anderlič Slavica je zaposlena kot pomožna delavka v notranjem obratu. Prav z veseljem se je odzvala našemu pogovoru. Sedaj imam težave, stanujem v Radečah, delam v Hrastniku, moža imam pa v vojski. Tudi Radečani se lahko pritožimo, ker tudi pri nas nimamo servisnih služb. Jaz osebno bi se jih sedaj ne mogla niti posluževati, ker imam prenizek osebni dohodek. Predvsem sem zadovoljna z odnosi mojstrov do mene kot delavko, tudi odnosi oddelikovodij so v redu. Pri mojem delu sem pa opazila, da imajo bolj slabe odnose do delavk predvsem mlajši mojstri, kateri si včasih malo preveč dovoljujejo; ostreje bi bilo potrebno ukrepati proti takšnim. Po mojem je skrb za zaposlene žene v redu; zelo sem hvaležna, da se je ponovno uvedel avtobus za nas Radečane, tako zgubim sedaj mnogo manj časa z odhodom in prihodom v službo, le cena je za moje dohodke malo previsoka saj pride na mesec vožnja tudi na 4600 do- 5700 din. Upam, da bo bolje, ko bo prišel mož iz vojske. Pripominjam tudi to, da bi bilo potrebno več reda na avtobusih. Šofer včasih predčasno odpelje; zgodilo se je že, da je več ljudi ostalo v Radečah, ker je avtobus prehitro odpeljal. Dobro bi bilo, če bi bil na avtobusu tudi sprevodnik. Vsekakor imamo premalo za-stopnic-žena v organih upravljanja. Moški ne znajo reševati ženskih problemov, žene bi to lažje reševale. Morale se bomo bolj organizirati, da bomo imele več zastopnic v organih upravljanja. 8. marec bom praznovala doma — letos bo bolj slab, ker imam nočno službo; želim pa ostalim sodelavkam, da bi se dobro imele. Tovarišica Tutner Marica, zaposlena kot rezalka stekla v bru-silnici. V Steklarni delam že [dalj kot 19 let in sem s svojim 'delovnim mestom popolnoma zadovoljna. Da, zelo lepo bi bilo, da bi bile bolj razbremenjene po končanem delu, toda ni to mogoče, saj nimaš servisa v Hrastniku; zelo rada bi se jih posluževala, seveda če bi bile cene dostopne. Sedaj smo zelo zadovoljne, ker imamo samopostrežno trgovino, toda manjka še zelenjava, ampak vsem se ne da ustreči, ženskam pa sploh ne, saj imamo vedno mnogo želja, — Sedaj lahko že kar iz službe domov zapravim denar —■ je dejala v humoru. Mnogo pa se ta opravek pozna na času, saj mi hi treba popoldne še enkrat nazaj, posebno pa še zato, ker ni treba dolgo čakati. Pri delu vedno pride kaj navzkriž, kajti kdor dela, ima vedno tudi probleme — smatram pa, da so odnosi kar v redu do nas žensk. Oddelkovodja in mojster nam vedno ustreže, v zvezi z dopusti, saj veste, da imamo ženske vedno dovolj problemov — bolezni, otroci, dom in še de- lo. Sedanji predlogi za dopust so kar v redu, pri tem zaposlene žene nismo zapostavljene. Zaščita in izvajanje zakonitosti je kar v redu — problem je le nočno delo za nas, imamo zelo malo počitka. Sem članica CDS) a vendar smatram, da je 5 članic v CDS odločno premalo. 8. marec vedno prav rada praznujem. Smatram pa, da bi morali biti organi upravljanja bolj pozorni za ta praznik. Saj nismo preveč zahtevne, vendar nam je zelo hudo, ker imamo tudi nočno službo in ne moremo prazno- vati. No; če bo letos vse posreči, ga bomo po proslavi praznovale v (raiufnku), pri gostišču Zasavje. Pogovorili smo se tudi s tovarišico Rome Ančo, kemijskim tehnikom. V podjetju delam že 10 let, vendar sem že prej delala 2 leti v Kranju. V hrastniške prilike sem se hitro vživela. V začetku sem imela v kolektivu težave, sedaj pa sem kar zadovoljna. Imam pa odgovorno delo, veste, analize in vedno analize, nam je govorila tovarišica Anča. Smatram, da so servisi edini način razbremenitve po službi za zaposleno ženo. Sama sem se dosti posluževala vrtca za čuvanje otroka, bila sem zelo zadovoljna. Sedaj pravijo, da je še mnogo boljše, saj imajo otroci tudi hrano v varstveni ustanovi, cena pa je tudi primerna. Najbolj potrebno bi bilo, da se formirajo servisi za nudenje raznih uslug, tako za 2 ali 3 ure na dan, namreč kadar smo ženske bolne, za pranje, večje čiščenje ali nego bolnika. Veste, odkrito povem, da sem bila nekaj časa ločena pri plači, čutila sem pač, oziroma sem imela občutek, da zato, ker sem ženska. No, sedaj je to urejeno in sem kar zadovoljna. Odnosi — sem kar zadovoljna. Večkrat pa pride do tistega, da nas moški ne upoštevajo dovolj; ne vem ali nas ne razumejo ali nas pa podcenjujejo, to le zapišite, da bodo vedeli. Smatram, da bi morale dobiti žene, katere imamo šoloobvezne otroke, kak dan izrednega plačanega dopusta več — saj veste, vedno so problemi zaradi šoloobveznih otrok. Ko npr. otrok gre prvič v šolo in ga mora mamica spremljati; roditeljski sestanek, to pa veste, da moški neradi hodijo v šolo reševat probleme otrok. Naš kolektiv ima preko 800 zaposlenih žena, vendar je vse premalo brige za nas vse. V tovarni bi morali imeti določen prostor za ženske, v slučaju slabosti se nima kje spočiti, v prostoru pa, kjer bi se nudila pomoč, bi moral biti določen dežur-(Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) ni. Videla sem, da imajo to v drugih podjetjih urejeno — naj organi upravljanja razmišljajo o tem. Mislim, da ne bi bilo to težko realizirati, v kolikor bi imele ženske več predstavnic v organih upravljanja. — Sedaj jih je odločno premalo, moški ne razumejo dovolj nas žensk. Zelo sem zadovoljna s prevozom v službo. Imamo dobre zveze, cene pa se mi zdijo pretirane. Za nas zaposlene žene je nova somopostrežna trgovina zelo velika pridobitev, mnogo manj časa izgubimo s tem načinom prodaje. Naš praznik 8. marec bom pa letos praznovala v okolišu kjer stanujem. Tovarišica Rižnar Jožica nam je povedala, da je zaposlena v podjetju že 12 let in vedno v stekloslikarnici kot kvalificirana slikarka. Stanujem na Dolu pri Hrastniku in ker sva z možem oba za-zaposlena, bi se gotovo poslužila servisnih služb, ali kaj, ko jih tudi mi na Dolu nimamo. Verjetno bi se tudi postavljalo vprašanje, kakšne bi bile cene za usluge. Sedaj še lahko nudim pomoč sinu pri učenju, vendar smatram za nujnost, da ise uvede tudi na Dolu pomoč za učenje višjih razredov — zakaj bi bili mi na Dolu ločeni od Hrastničanov. Pri svojem delu sem zadovoljna, saj veste, kot povsod, pride tudi v našem oddelku do problemov v pogledu odnosov vodje slikamice in nas vseh zaposlenih. Velikokrat se nas žensk ne razume, pač imamo ženske vedno več problemov kot moški. No, \ečjih neprilik pa še nisem imela pri svojem delu. V slikarnici je najbolj pereče to, ker imamo enkrat preveč dela, drugič pa premalo, zato pa pride do medsebojnih slabih odnosov. Ni pravilno, da velikokrat nimamo dela in moramo menjati svoja delovna mesta. V drugih oddelkih pa dajejo vodje včasih čudne izjave (sedaj jih pa dajmo, to so tiste, ki nosijo bele halje); smatram, da to ni tovariško. Razumite me, da govorim v imenu večine naših deklet iz slikamice. Že težko čakamo, da dobimo novo slikamico; tukaj so neznosni pogoji za delo; sedaj so nam še omare za halje pobrali. Zjutraj, ko pridemo, največkrat oblečemo vlažne halje, ker so prostori vlažni. Ne vem, da odgovorni ljudje, ki jih podjetje plača, ne store ničesar za rešitev teh problemov. Veste, bila sem na pregledu v Zagrebu; govori se namreč, da smo vse bolane zaradi barv, s katerimi delamo. Izvidi so prišli, sedaj pa nič ne vemo, kaj je. Gotovo bi morale iti že na kontrolo v Zagreb, ampak iz tega sedaj ni nič. Pošteno tudi ni, da nam ne računajo pravilno naših stroškov pregledov; sedaj smo zadovoljne, ker so nam plače uredili. Mislim, da nismo same krive če so takšni pogoji v oddelku — me pa bolne. Pri določanju dopustov pa želim, da upoštevajo te slabe po- VIML SEM ZDRUŽENE DRŽAVE II. nadaljevanje Ko sem se zjutraj prebudil v svojem novem domu, sem bil vklenjen v oklep nebotičnikov otoka Manhattan, ki je eno od občin New Yorka. Nekoliko neprijetno mi je bilo, ko sem gledal skozi čudno hotelsko okno, ki ga ni bilo moč odpreti, imelo pa je vgrajeno napravo za zračenje. Odpreti se ni dalo verjetno zaradi tega, ker bi okolica saj mahala sobo, zračenje pa je bilo tako dobro urejeno z napravo za zračenje. Po prvih vtisih sem vključil televizor in obležal na postelji pri gledanju kavbojskega filma. Do pričetka dela sem imel še čas, saj se v pisarnah prične delo šele ob 9. uri. Z Marjanom Hladnikom sva potem odšla v pisarne firme United Trade, kjer sva imela začasno pisarno. Vsi naslednji dnevi so preko dneva bili posvečeni delu, večer pa je bil namenjen sprehajanju in ogledovanju zanimivosti — drugega največjega mesta na svetu. Prva točka je bil znameniti BROADWAY, ulica tisočih želja in preizkušenj, osvetljenih z »milijonom« luči in lučk v vseh barvah, z neprekinjeno odprtimi zabavišči, kino dvoranami z non- Družba TWA je ena največjih v ZDA. Letalo Boeing707 (na sliki) s katerim sem potoval večji del poti stop predstavami, trgovinami in bifeji in pa z nepregledno množico ljudi, ki se sprehaja brez določenega cilja. Da, nepregledna množica ljudi vseh narodnosti, barv in ras, ki nekam hiti ali pa ogleduje izložbe in postaja ob bifejih. V tej znameniti ulici gledališčnikov in malih umetniških zvezdic stoji tudi gledališki velikan »Metropolitan« opera. To je hiša, ki ne pade v oči zaradi svoje arhitektonske lepote ali velike oči ubijajoče reklame. Meni je obrnila pozornost vrsta ljudi, ki je potrpežljivo čakala v dolgi vrsti, potegnjeni daleč na pločnik. Ljudje so čakali v vrsti na vstopnice za predstavo. Ta nenavaden pojav za ZDA me je tako presenetil, da sem se ustavil in pogledal bolj od blizu. Stopil sem skozi vrata in v FOYERJU zagledal vse stene prekrite s fotografijami nastopajočih. Med njimi sem našel tudi našo pevko Zinko Kunc. Broadway me je še velikokrat pritegnil na svoje pločnike in skoraj ni bilo dneva v New Yorku, da nisem bil na njih. Moje zanimanje je pri naslednjih obiskih pritegnila še vedno polna kavarna Jack Demp-sey-a, bivšega svetovnega prvaka v boksu in pa majhen barček, kjer so že ob 2. uri popoldan pričela na polici dolge točilne mize površno oblečena dekleta s plesom GO-GO. Očitno je bilo, da se tu pijača dobro prodaja, saj so bili visoki stoli poleg prodajnega pulta vedno zasedeni, zunaj pa je stala gruča radovednežev, katerim sem se priključil tudi jaz. Ogleda vredno mesto v New Yorku je tudi Rockefeller Center z mogočno stavbo R. C. A. (Radio Corporation of Amerika). To je okoli 300 metrov visoka stavba, ki se zapazi takoj, ko pridete v New York in to vseeno iz katere strani. Rockefellerjev Center je mesto nebotičnikov, R. C. A. pa njihov najvidnejši predstavnik. V R. C. A. dela okoli 32.000 nameščencev. Žal nisem v. Palača Združenih narodov s severne strani imel prilike, da bi se povzpel v ta televizijisiki in radijski mozeg, vendar sem mravljišče, ki se mu pravi New York, imel priliko videti iz drugih kotov. Nekega večera sva se z Marjanom odločila, da potrošiva nekaj denarja za kulturno izživljanje. Obiskala sva mogočno dvorano »Musič Hall«, kjer je prostora za 6.000 ljudi. Gledala sva na pol artistično, na pol glasbeno revijo, sestavljeno iz različnih točk. Razsežnost dvorane, njena akustičnost in čudoviti svetlobni efekti so naredili name največji vtis. Prijetno je bilo poslušati orkester okoli 80 godbenikov, ki so igrali razne skladbe ameriške zabavne glasbe, pri tem pa so bili z gibljivim odrom postavljeni v različne položaje, tako kot je pač zahteval program. Program traja okoli 3 ure in se več- goje dela v slikarnici. Tudi kvalifikacije za nas slikarke naj se urede. 8. marec praznujem vedno v krogu svoje družine, proslave pa se vedno obvezno udeležim. Tovarišica Debelak Štefka se je težko odtrgala od svojega dela, kontrole pri nakladanju vagonov. V tovarni sem zaposlena 16 let, le 1 leto sem delala v kontroli, vsa ostala leta pa sem v skladišču. V kolikor bi bili servisi, bi se jih seveda posluževala, samo da bi cene bile dostopne. Takšen način uslug bi lahko najbolj pripomogel k razbremenitvi dela po službi. (Nadaljevanje na 7. strani) AMERIKE krat na dan ponavlja. V dvorani je dovoljeno kajenje in si lahko predstavljate kakšno mora biti zračenje, da 6.000 ljudi ne pokvari ozračja. Predstava za ameriške prilike ni bila draga, saj je veljala le 2 dolarja. Prvo prosto soboto sem posvetil sprehodu po dolgem in umazanem pristanišču New Yorka. Pričakoval sem, da bom videl neko od velikih ladij prekomorskega potniškega prometa, vendar je bilo vse prazno. Na vhodu v luko New York, ki je ustje reke Hudson, sem se malo sončil, opazoval kip »Svobode«, ki pozdravlja vse došle z ladjami in gleda v daljni Atlantik. Res, misli so mi bile takrat v Evropi. V mesto sem se vrnil s podzemsko železnico (Subway), ki je skoraj enako velika normalni železnici. V njej se vozijo samo navadni ljudje, zato je primemo umazana in tudi poceni. Ena vožnja, vseeno kako daleč, stane 0,15 $. Moram pa reči, da se v podzemlju odpre novo mesto, z lokali in drugo ropotijo, predvsem pa tudi novo življenje. To življenje je precej drugačno kot ono zgoraj, saj je tudi lahko, ker je pač umaknjeno dnevu. Prihodnjič: Okolica New Yorka. Broadway — ulica reklame in lokalov ŠPORTNA REKREACIJA STEKLARJEV Strelci na II. steklarskih igrah lansko leto v Hrastnika Po zadnjem sestanku organizacijskega komiteja III. delavsko športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije je naš upravni odboi' sprejel ustrezne sklepe: da se iger udeležimo, sprejel je predračun iger, postavil je odbor za vso športno rekreacijo v kolektivu, s tem pa tudi pripravil teren za nastop našega kolektiva na steklarskih športnih igrah v Skopju: Odbor za športno rekreacijo sestavljajo: Cvelbar Stane — predsednik; Janežič Alojz — sekretar; Počuč Mile — član; Grum Milan — član; Haberl Adolf — zadolžen za nogomet; Poljšak Franc — zadolžen za odbojko; Grohar Janez — zadolžen za strelstvo; Gerhard Jože — zadolžen za namizni tenis; Milenkovič Cveto — zadolžen za šah; ing. Tramte Franc — zadolžen za plavanje; Debelak Franjo — zadolžen za lahko atletiko; Kralj Boris — zadolžen za rokomet; Gornik Peregrin — zadolžen za športni ribolov. Centralni delavski svet je na svojem zasedanju ob potrditvi zaključnega računa za leto 1965 oddvojil finančna sredstva v znesku 40.000 N dinarjev za športno rekreacijo v tekočem letu. Odbor za športno rekreacijo je razpravljal o bližnjem delu in u-gotovil, da je uvedba tekmovanj med steklarskimi kolektivi doprinesla svoj delež tudi pri nas glede zanimanja za športno re- Prvih steklarskih iger v Pančevu smo se udeležili brez nekih posebnih priprav in tudi brez posebnega zanimanja, saj so tekmovalci vzeli to potovanje bolj kot izlet. Že II. steklarske igre smo vzeli bolj resno (razen nekaterih); ekipe so se zadovoljivo pripravile in dosegle dobro formo pred nastopom, kar se je tudi odrazilo na rezultatih, saj smo v skupnem plasmanu zasedli II. mesto. Tako smo samo za eno točko zaostali za prvoplasiranim Paraei-nom. Za letošnji nastop v Skopju je treba temeljitih priprav, posebno še, ker bomo nastopili tudi v disciplinah, ki se pri nas do sedaj niso gojile. Ce pogledamo stanje, kakršnega imamo sedaj, bo potrebno veliko truda, da se plasiramo tako kot si želimo. Dejansko stanje je tako: — Nogomet: večina tekmovalcev že vadi pri obstoječem klubu NK Hrastnik in ne bo treba posebnih priprav. Poskrbeti je treba le za množičnost, zato naj se medobratnim srečanjem posveti vsa skrb. — Odbojka: po končanih II. steklarskih igrah je pri moški ekipi vadba popolnoma zamrla, ženske pa so bile bolj uporne in so še nekaj časa trenirale. Oprema ni vsa pobrana od igralcev. Odgovorni za odbojko tov. Poljšak se zadolži, da zbere vso opremo in za dotrajalo predlaga na- bavo nove. Čim bodo nastopili toplejši dnevi, naj se prične z vadbo. Na jesen naj se sekcija regristrira in vsaj žensko ekipo vključi v redno tekmovanje odbojkaške zveze Slovenije. — Strelstvo: Ni posebnih problemov, kar je zasluga dobrega vodstva strelske družine. Posvetiti več pozornosti množičnosti. — Namizni tenis: Problem je, kje najti prostor za treniranje. Sedaj je začasno ena miza postavljena v prostorih TK ZK. Po izselitvi godbe iz sedanjega lokala, naj se vanj postavi ena miza, za kar naj se dobi privolitev pevske sekcije. Kadra za to panogo je dovolj, posebno mlajših, poskrbi se naj, da se vadi pod strokovnim nadzorom. — Plavanje: Ta panoga se do sedaj ni gojila v kolektivu; ker pa jo predvidevajo v programu na steklarskih igrah, jo moramo spraviti na noge. Tekmuje moška in ženska ekipa. Ing. Tramte Franc bo najprej zbral v tovarni osebe, ki bodo prišle v poštev, t. j. imajo osnovo za to disciplino. Glede tega se bo povezal tudi z mladinsko organizacijo v tovarni. Nato se bo pozanimal za bazen. Mogoče bi se priključili na treningih plavalndi sekciji ŠD Rudar v Trbovljah. Informiral se bo tudi, kako je z drugimi bazeni v Zasavju. Poiskal bo najce-nejši način treniranja, nato pa bo izdelal program. — Lahka atletika: V tej panogi. se pri nas doslej še ni nič naredilo. V prvi vrsti naj se pripravijo pogoji za vadbo (jama z mivko za skok v daljino, nabavijo naj se krogle, posebej za moške in posebej za ženske). Tek se bo verjetno treniral na Rudniku, kjer je urejena steza. Zadolženi tov. Debelak naj isi poišče pomoč pri TVD Partizanu v Hrastniku ali pa v Trbovljah. V tej disciplini tekmuje moška in ženska ekipa. — Rokomet: Kot zadnji dve disciplini, tako je treba tudi to na novo postaviti. Vadbo bo prevzel tov. Boris Kralj. V kolektivu že imamo nekaj moških igralcev, pri ženskah pa bo treba začeti popolnoma od začetka. Predpogoj je izdelava rokometnega igrišča. Pogovoriti se je treba z upravo, kje naj se igrišče napravi, kdo ga bo delal, kdo financiral itd. Na jesen naj se vsaj moška ekipa vključi v .redno tekmovanje. — Športni ribolov: Ni posebnih problemov, ker je ribiška družina aktivna. Na podlagi tega pregleda je odbor ugotovil, da bodo težave z disciplinami, kjer se redno ne trenira. Za to je odbor mnenja in se stavlja kot predlog, da se v okviru podjetja ustanovi športno društvo, ki bo skrbelo za razvoj vseh disciplin, ki so zastopane na športnih iigrah pa tudi drugih. Nima nobenega smisla trošiti denar samo za nastop na igrah, če se trenira samo nekaj dni pred srečanjem, nato pa vsaka dejavnost odpove. Če pa bomo nekatere sekcije vključili v redno tekmovanje, ne bo treba nobenih posebnih priprav za igre, obenem pa bo dana mlademu delavcu zaželena zabava v njegovem .prostem času, ki bo vsekakor zadovoljivo vplivala na njegovo razpoloženje in zdravje. O tem vprašanju se bo treba v kratkem pogovoriti z merodajnimi funkcio--narji. Kot nadaljnji ukrep za športno razgibanost je odbor sklenil, da se do 15. maja izvršijo medobrat-na .srečanja v vseh disciplinah. Ta tekmovanja naj .služijo odgovornim v posameznih disciplinah kot selekcija športnikov. Tečejo tudi pogovori is SAVO iz Kranja za medsebojno .srečanje v vseh disciplinah. To naj bi .se .izvršilo v Kranju v Tednu mladosti, povratno pa v začetku junija meseca v Hrastniku. To naj bi bila tudi generalka pred nastopom v Skopju. Navezali smo stike tudi z ELIT iz Trbovelj in že tdkmujemo v šahu, streljanju in namiznem tenisu, in .sicer vsako nedeljo v eni disciplini — najprej, v Trbovljah, povratno pa v Hrastniku. Taka srečanja .so zaželena ne samo zaradi športa, temveč se delavci iz raznih tovarn med seboj spoznavajo in izmenjavajo svoja mnenja. S tem je v glavnem obrazloženo delo za športno rekreacijo in kolektiv seznanjen s pripravami za športne igre. Vabimo vse zainteresirane po posameznih panogah, da se prijavijo za sodelovanje odgovornim tovarišem in se tako vključijo v priprave za III. delavsko športne igre proizvajalcev stekla Jugoslavije. Odbor kreacijo. Kolesarji že trenirajo S prvim februarjem so se začeli hrastniški kolesarji nadvse marljivo pripravljati za letošnjo tekmovalno sezono. S tem, iko so osvojili slovensko in državno .prvenstvo v lanski sezoni, jih v letošnjem letu pričakuje še težja tekmovalna naloga. V letošnjem letu se bodo vklj.u- Mladinec Povh Branko čili v dva tekmovalna razreda, in to v turistični in juniorski, (.specialni) razred. Vodstvo kluba je že pred pričetkom treningov izdelalo -plan treningov. Dokler ne bo možnosti zunanjega treninga, se bodo treningi odvijali v dveh izmenah v novem klubskem prostoru. Tam so si marljivi kolesarji ustvarili .skromne pogoje za zimski trening; vožnja na valjih, dviganje uteži in proste vaje. Seveda pa se največ da na tekmovalno tehniko in taktiko. Uprava društva je nadvse zadovoljna z dosedanjimi pripravami, posebno še zato, ker ima na razpolago mnogo začetnikov, med katerimi bo izbiralo najboljše v ekipo. Seveda pa so največji problem v društvu denarna sredstva. Z veliko požrtvovalnostjo članov društva so .uspeli obnoviti stara turistična kolesa, dočim se za nabavo specialk še vedno borijo. Društvo ne razpolaga niti z eno trenerko niti s primernimi dresi za tekmovanje. Še bi lahko naštel probleme tega najuspešnejšega tekmovalnega društva v hrastniški dolini. Kdo je kriv za te težave? Mi vsi, ki smo za šport, vendar ga nočemo primerno podpreti. B. P. ZANIMALO VAS BO VOJAKOVA LJUBEZEN Zaupal vam bom svojo veliko ljubezen. Spoznala sva se nekaj cini po mojem prihodu v JNA. Ne bi vam mogel reči točnega dneva najinega srečanja. Vem le toliko, da še nisem dal svečane obveznosti službi v JNA. HUMORESKA Že pri prvem srečanju me je Marija povsem osvojila. Bila je lepa, mnogo lepša kot danes. Moram vam priznati, prava lepotica, rojena tam nekje okrog leta 1948. Rojstnega dneva mi ni zaupala. Verjetno ne zaradi tega, ker ve, da sem vojak in da ji ob njenem praznovanju ne bi mogel ničesar kupiti. Lahko vam rečem, da sva od trenutka, ko sva se spoznala, pa do danes nerazdružljiva. Večkrat sva tudi po cele noči skupaj. Še zmeraj se rad spominjam najinega prvega srečanja. Držal sem jo v naročju in podrhtaval. Njej zaupam vse svoje zgode, srečne in nesrečne. Ona je edina doslej, kateri sem govoril o svojih prvih vtisih v vojaški suknji. Kadar se sprehajava, se vsi ozirajo za nama in naju opazujejo. Morda so ljubosumni?! Dosti sem ji govoril o svojem dekletu, katerega sem objokanega zapustil doma. Ni bila ljubosumna. Bila je ravnodušna. Kdor pozna občutljivo dekliško srce, me bo verjetno vprašal, zakaj neki sem ji razkril to civilno ljubezen. Toda Marija je edinstvena. V takih trenutkih me ona pazljivo posluša. Brez vsakega najmanjšega protesta in nelagodovanja, polna globokega razumevanja. Nekega dne me je stražarska (Nadaljevanje s 5. 'Strani) Medsebojni odnosi v skladišču — lahko se pohvalim, nas sedaj upoštevajo, saj veste, da imamo novo vodstvo. Pri delu so pa vedno težave en dan večje, drug dan manjše. Sedanji pogoji so za nakladalce vagonov zelo slabi, veste, včasih naložimo tudi 5 — 7 vagonov izdelkov in še kakšen kamion naložimo s steklom. Težko delo je, vendar pa mnogo lažje kot nekdaj, ko smo morale vse prenesti, danes pa po dve vozita v vozičkih. Mnogo premalo imamo žena v organih upravljanja, sama sem članica SEE — splošne službe. Ni mi razumljivo, zakaj ravno ženske izpademo pri volitvah, smo tudi same menda krive, ker patrola zatekla v družbi z Marijo. Niso mi ničesar rekli. Tudi na raport nisem šel. Mogoče jim je bila moja lepotica všeč. Prijatelji mi zavidajo. Toda midva z Marijo sva še vnaprej nerazdvo-jena. Verjetno bova še dolgo ostala tako skupaj in me bo prijetno žgečkala po hrbtu. Toda ko bo prišel dan najinega slovesa, se bom vseeno po malem veselil. Vehjetno me boste vprašali zakaj; veste, Marijo imenujem jaz svojo — puško! Jože Premec V. P. 8726/3 Sarajevo VE-9 ZAHVALA Drage tovarišiee - sodelavke ] Zares prijetno iznenađena sem bila ob priliki mojega velikega življenjskega dogodka, ko sem prejela Vaše darilo. Priznam, da sem nekaj pričakovala, ker je že star običaj med nami, da za tak dogodek vsako obdarimo. Vendar pa še zdaleč nisem pričakovala tako dragocenega darila, kakršnega ste mi poklonile. Že sedaj sem z veseljem hodila v službo in med vas, odslej pa bom hodila še z večjim veseljem, saj sedaj še bolj čutim, kako smo tesno povezane med sabo. še enkrat najiskrenejša hvala vsem, jaz pa obljubljam, da se bom trudila, da vam bom v bodoče še boljša tovarišica in sodelavka. Pregledalka: Nada Metelko - Popotnik se ne znamo dovolj uveljaviti. Gotove pa ne kažejo dovolj razumevanja za sodelovanje. želim, da se v kolektivu za praznovanje našega praznika 8. marca bolj zanimajo. Vendar, naj bo to praznovanje za vse zaposlene enakopravno. Naj se ne delajo izjeme, ker le-to dela hudo kri v oddelkih, kjer so same ženske. 8. marec bom tudi letos praznovala kakor ga vsako leto. Najbrž bo to v podmornici, tam se navadno dobimo ženske z našega konca. Tudi mi želimo k 8. marcu vse najlepše vsem našim zaposlenim ženam, kakor tudi vsem ženam v Hrastniku. Uredil in pripravil: Rigo Slike: Gerhard Jože V mesecu marcu bodo praznovali svoj rojstni dan: Ankon Sonja, Babič Zora, Bi-derman Marija, Bergar Milena, Dolanc Jožefa, Draksler Alojzija, Globevnik Pavla, Godiceli Dora, Grašič Frančiška, Gričar Ana, Gričar Justina, Gričar Marija I., Hriberšek Jerica, Hrup Frančiška, Jesih Marija, Jontez Frančiška, Kirbiš Kristina, Kim Marija, Kocman Mihaela, Koren Jožefa, Kristan Viktorija, Kunstelj Matilda, Lovreneec Marija, Lužar Vilma, Markovič Jožefa, Medvešek Marta, Mejač Božidara, Mejač Kristina, Napret Jožica, Novak Matilda, Novak Stanislava, Pepež Štefanija, Pavlič Elfrida, Peklar Jožefa, Perko Tamara, Peršič Vida, Pogačnik Ana, Pucelj Terezija, Rakar Terezija, Re-žen Danijela, Režen Edita, Rižnar Jožica, Sivec Marija, Šalamon Matilda, Tršek Frančiška, Šmid Jožefa II., Šubaj Ana, Šumej Bronislava, Tanšdk Matilda, Učakar Ida, Vodišek Justina, Volf Jožefa, Zajc Joža, Zaletel Erika, Završnik Marija, Zorec Ljudmila, Zupanc Rozalija, Žagar Marija^ Žlindra Frančiška, Bevec Justi, Greben Kristina, Jazbinšek Vera, Majes Jožica, Bajda Franc L, Bajda Franc IL, Baljkovič Džerosim, Brečko Gregor, Brunček Jože, Burkeljc Franc, Deželak Boris, Dragar Frame, Ekič Abdulah, Frankovič Jože, Frankovih Pavel, Glas Ivan, Gošek Jože, Gračnar Jože, Grčar Karl, Guzaj Silvo, Hohikraut Branko, Hubman Valentin, Jontez Jože, Jurgelj Ivan, Knez Anton, Knez Jože III., Koraj Gabrijel, Korošec Stanko, Kosmatin Franc, Kralj Jože, Kralj Rudolf, Krejan Jože, Kreže Franc, Laneger Roman, Lendero Marjan, Leskovšek Stanislav, Lipovšek Jože, Lisec Ivan, Maček Ferdinand, Mastnak Viktor, Medved Karl, Mesojedec Stanislav, Meterc Ervin, Mil-bauer Jože, Mladenovič Slobodan, Ojsteršek Franc, Pavlič Jože, Peklar Lado, Perci Gerhard, Peršič Anton, Podlunšek Adalbert, Režen Jože, Ristovič Čedo-mir, Rojko Jože, Roškar Rudolf, Šoba Jože I., Šumi Jože, Tršek Jože, Tošič Jovan, Tosič Ratko, Tovornik Jože, Tovornik Milan, Tušek Martin, Tutner Franc, Učakar Maks, Velej Anton, Vretič Ivan. Vrtačnik Jože, Vujisič Milan, Zalaznik Jernej IL, Zupan Rudolf, Žibert Franc, Bratič Danilo, Klanšek Jože, Papež Franc IL, Selič Franc, Klemen Zoran IL, Sebasu Branko, Kraševec Ivan in Klenovšek Justina. čestitamo! Prišli v podjetje: Gabrič Helena, Ostojič Vera, žekar Ljubomira, Kreže Angela, Lukjanovdč Jovan, Novak Marija, Rotar Ernest — vajenec. Odšli iz podjetja: Na lastno željo: Cvelfar Stanislav, Bremec Marija, Korbar Martin, Švajger Anton, Janežič Edita, Kokalj Elfrida, Rupnik Roman, Brilej Franc, Kmet Marjan, Rakac Terezija. Invalidsko upokojen Šrenk Jože Samovoljno zapustili delo Horvat Kata, Verstovšek Karl. Odpuščena od strani CDS Tušek Erika. Poročili so se: Verk Vincenc — zmesar, Tom-še Martin — dežurni gasilec, Na pret Ivana — POSARIČ, Janežič Jožefa — natikalka —■ MARKOVIČ, Bevc Helena — kontrolorka stekla in Crnkovič Franc — ključavničar, Metelko Nada — kontrolorka stekla — POPOTNIK, Zagorc Erna —■ žgalka stekla — PERPAR, Kotar Alojzija — kemijski tehnik in Guzaj Jože, elek-tro tehnik, Kirn Stanislav, strojni tehnik, Kovač Ivan — stek. pomočnik in Deželak Romana — odnašalka. Čestitamo! Prirastek v družini so dobili: Pozaršek Amalija — hčerko, Lapornik Ana — sina, Gračnar Vera — hčerko, Plazar Karl — sina, Kovač Leopold — sina, Boltin Zdravko — sina, Zavrl Alojz — hčerko, Rotar Vida — hčerko, Kepa Viktor — sina. Čestitamo! V mesecu januarju so neopravičeno izostali še: Enkrat: Zavri Anton, Jevševar Marija. Sedemkrat: Tušek Erika. V mesecu februarju so neopravičeno izostali: Enkrat: Tušek Erika, Trinkar Viljem, Seničar Mirko, Gosarič Ana, Dragoje Nikola, Pavlič Ljudmila, Hrstič Ibrahim, Strnad Pavla, Zaletel Mirko, Kramžar Karl, Gošek Jože, Markovič Jožefa, Ha-bajec Marjan, Hrup Suzana. Trikrat: Stražar Karolina. OSEBNI DOHODEK ZA DNEVE TEDENSKEGA POČITKA Če je potrebno, da dela delavec na dan tedenskega počitka, je podjetje dolžno, da mu izplača osebni dohodek v isti višini kakor za vsak drug delovni dan. To zato, ker je po 60. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih podjetje dolžno obvezno dati 'takemu delavcu odmor v trajanju 1 delovnega dne v teku prihodnjega tedna. To pomeni, da ima delavec pravico in dolžnost v prihodnjem tednu (ko je delal na dan tedenskega počitka) koristiti dva dni tedenskega počitka. Na kateri dan pade ta počitek v prihodnjem tednu je stvar sporazuma med delavcem in delovno organizacijo. Iz tega izhaja, da v nobenem primeru ne more priti v poštev obračunavanje povečanega osebnega dohodka za dneve dela tedenskega počitka, kot je bilo to določeno v starem zakonu, ampak obstoji možnost dajanja prostega dne v prihodnjem tednu. Pripomniti je treba, da je podjetje lahko kaznovano za prekršek v višini 5.000 N din, v kolikor v teku prihodnjega tedna delavcu ne odredi ali se z njim ne sporazume o dnevu tedenskega počitka za dan, ko je moral delati na dan tedenskega počitka. Delavec pa ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, se mu mora zagotoviti za tak počitek en dan v naslednjem tednu. NEKAJ MISLI NAŠIH ŽENA OB 8. MARCU • GENERALU TAJNIK 02 N VOJAŠKO POROĆILC ; - ||| r • SAMEC DOMAČE ŽIVALI KEMIČNI ZNAK ZA RUBI 01J PIJACA STARIH SLOVANOV GUMIJASTO OBUVALO • KONEC ABECEDE TUJE MOŠKO IME JUNAŠKA PESNITEV PRISTAŠ BIGAMIJE • LITER ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA KOŽNA bolezen ZRAČNI DUH IZ „VIHARJA REČICA,KI TEČE SKOZI KOČEVJE STARO. KAIDEJSKC MESTO u \ GEOMET- RIJSKI LIK STREŠNA N PELJAVA IME PESNIKA KAJUHA GOZDAR RADiOTEH NIČNA NAPHAVA KAZALNI ZAIMEK 1 : i ATMOS- FERSKA TVORBA GRŠKA PO KRAJINA INDIJSKO OBLAČILO R RIBIŠKA MREŽA AFRIŠKA DRŽAVA ANA PAVLOVA ZAHOD TEKMOVANJE V KAVBOJSKIH VEŠČINAH VRV Z ZANKO PRVI KOZMONAVT DEL SUKNJIČA NADZORN 0D80R KEM.ZNAK ZA ERBIJ BREZALK0H PIJAČA . ŽIVAL Z BODICAMI PECIVO SOVRE ANTON SVILOPREJKI NA HRANA KALO, OSUŠITEV RASTIINSK BODICA ODGOVORNI UREDNIK GLASILA „STEKL [SLOV. ŠKOF, |PISATELJ AR” REDKO ŽENSKO IME • M0ĆV. GOZDNI PAS NA AZIJSKEM SEVERU ▼ ▼ DVOBOJ BOSENSKO-SRBSKI IN HRV DALM.KRALJ D DESNI PRITOK DONAVE MESTO OB SLOV. OBALI ZEMLJEPIS NI POJEM LJUDSKI ODBOR HRIB PRI BEOGRADU .NEZH-JUNAK" PLAN- TAŽA • • AM.PISATEI FANTASTIČNIH ROMANOV PIANO KATRAN JEZERO V ETIOPIJI ŽENSKI PEVSKI GLAS IVAN PRIJATELJ SEVER • TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA V BEGUNJAH ANALI PRITOK REKE MOSEL • NESEBIČNA PRIZADEVNOST T S IME FILMSKE IGRALKE MAGNANI NOČNA PTICA KNITTLOV ROMAN • VRSTA BLAGA AVTOR „VESELE VDOVE " VESELJE IME IGRALKE VIPOTNIK - RIMSKI POZDRAV ČISTILNO SREDSTVO VISOKA IGRALNA KARTA TEKOČINA V SRCU IN ŽILAH PRIPADNIK STARIH SLOVANOV T PIVSKI VZKLIK SLOVENSKI TEDNIK ZA RAZVEDRILO PODNEBJE EKVATOR LOUIS ADAMIČ HRVATSKI PISATELJ ZID VRSTA RA1TVETJA KRAJ NA NOTRANJSKEM GLINASTA PIŠČALKA R PLOD EDWARD FITZGERALD KAČA VELIKANKA VZVIŠENA PESEM RIMSKA500 PTICA SEVERNIH MORIJ STAVČNO LOČILO IZUMRLA PRAŽI VAL M ZMRZNJENA VODA OČE SKRAJŠANO MOŠKO IME KUHINJSKA ZAČIMBA 1000 KO glasbena NOTA ( Ml) SPOLNA BOLEZEN A TUJE ŽENSKO IME LATINSKI VEZNIK POVRŠINSKA MERA w PLENO NOMINE —J tu ~ ul KUHINJSKA POSODA METER KRONA ŽIVINSKA KRMA ZVEZDA PREMIČNO 1— to — «S 2C DIRIGENTSKA PALICA J • PLESNA PRIREDITEV B OBIČAJ, ŠEGA Novi način obračuna osebnih dohodkov NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Danes objavljamo drugo nagradno križanko. Kot v prejšnji je tudi tokrat za pomoč pri reševanju nekaj črk že vpisanih. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 20 N din 2. nagrada 15 N din 3. nagrada 10 N din Rešitve pošljite razločno napisane do srede, 16. marca na naslov: Uredništvo STEKLARJA — STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverto napišite Nagradna križanka št. 2. Nagrajenci januarske nagradne križanke. V navzočnosti komisije iz vrst reševalcev in urednišva smo v petek 18. februarja izžrebali tri reševalce. Nagrade prejmejo: 20 N din Kobal Milica 15 N din Projič Rezi 10 N din Bradoševič Peter Čestitamo! ČESTITKA Iskrena čestitka vsem ženam ob praznovanju mednarodnega dneva žena. Krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del Kot je znano, dosedanji način obračunavanja osebnih dohodkov je prikazoval bruto zneske, s tem da bi bili na izplačilnih listah prikazani tudi prispevki iz osebnih dohodkov, katere plačuje vsak poedinec. Iz tega razloga so bili vsi ceniki dela in akordi ter vsi dodatni prejemki, kot nadomestilo za nadure, nočno delo, provizijo, pavšale, dopuste, bolniški stalež itd. prikazani v bruto zneskih. V zadnjem času je večkrat prišlo do sprememb bruto zneskov, ker so se procenti prispevkov iz osebnih dohodkov menjali. Prispevki, ki se odbijajo od bruto osebnega dohodka se sesto ji jo iz proračunskega prispevka in prispevka za socialno zavarovanje, ki so znašali najprej 39,5 %, nato so bili zmanjšani na 33 % s predpisi v času reforme, a od 1. I. 1966 znašajo 33,5 %. V vsakem primeru je bilo potrebno menjati cenik za izdelke, oziroma za bruto osebne dohodke, vendar je istočasno neto osebni dohodek ostal na isti višini. Obračun je bil s tem nepregleden, ker so organi upravljanja odrejevali vrednost neto točke in temu prištevali 10 %, kot razliko, ki je nastajala pri zmanjšanju prispevkov iz osebnih dohodkov. Da pa bi bil obračun osebnih dohodkov vsem popolnoma razumljiv ter da se omogoči vsa- kemu članu našega kolektiva, da na najenostavnejši način izračuna ali kontrolira svoje dohodke, je UO dne 21. 2. sprejel sklep, da se osebni dohodki na izplačilni listi prikazujejo samo v neto zneskih in da se izvrši preračunavanje vseh cenikov in akordov na tej osnovi. Podjetje bo za potrebe banke oziroma družbenih kontrolnih organov za celotno izplačano neto maso osebnih dohodkov izračunalo višino prispevkov. Ta sklep velja s 1. 2. 1966, kar pomeni, da bodo izplačani osebni dohodki za mesec februar, ki se plačujejo 28. 2. oziroma 15. marca, obračunani v neto zneskih. Pripominjamo, da pri tem preračunavanju ne bo prišlo do nikakršnega zmanjšanja neto osebnih dohodkov, temveč samo do odbijanja prispevkov iz bruto osebnih dohodkov. Tako bo na primer v ceniku dela za notranji obrat prišlo do takega preračunavanja: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiimHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMi ČESTITKA Tov. Hudi Leonu in Maurer Alojzu iskrena čestitka za opravljen pomočniški izpit. Tov. Rostohar Ivanu in Prvulo-vič Nikoli iskrena čestitka za uspešno opravljen tečaj in izpit za žerjavovodjo. Izobraževalni center iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii artikel 5799 (opalna tulpa): — do sedaj: norma 460 kom., cena v bruto znesku 9,04 starih din/kom. — po novem: norma 460 kom., cena v neto znesku 6,02 starih din/kom. Iz tega je razvidno, da bo prišlo do spremembe za toliko, kolikor znaša 33,5 % prispevkov od 9,04 S din bruto zneska, tj. za 3,02 S din. Na isti način bo korigiran cenik za vse artikle. Kralj Boris, econ. • STEKLARJA